Štev. 112
tust, v nedeljo 23 aprila (9li
Tečaj XXXV S
IZHAJA VSAK DAN
ta* ab itsdeljab In praznikih ab 5-, rt »a«—W rt t. s|atrn|. Pešam lene ites. m prodajajo po 3 nvd.(« et«t.W a*ao$ik fcobakarnah r Trstn in okolici. Gorici. Kraaj«, Si. PeCra, Postojni, Seiani, Nabrsiini, St. Luciji, Totala«, Ajdov-Ičinl, Dornbergu itd. Zastarele It®*, p« 5 n*e. (10 stot.). 0«'.A81 SE RAČUNAJO MA MILIMKTHB T Hrokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski is obrtni ogla* po • K. mm, •emrtDic©, zahvale, poslanico, oglasi dacatnik aarodoT m IO fit. mm. Za cglaeo v teksta lista do 5 Trat 30 K, vsin aadaljna vrsta K 2. Mali ogla« p« < ^beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase . prejema Inseratn. oddelek uprave .EdinoMti". — Plaćrge s* irkljutno lo upravi „Edinosti . ------Ft2?!jltfO In utoiljiva a Trstu.	=
CPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
duile pMMnmjm 4ruštum
Primorske.

sa cdo loto a« K, pol lata 19 K, 3 mesece • K; na «*-
ialM kras doposlana naročnine, se iprm na ozira ■•niaiu na *e4«ijake lateaje ltH>I10BTl" alta«: »»
NU l#te Krea i-sa. aa »•] leta Krta t tO. Tfli dapiai naj se potikajo na aredniftfc?o lista. Nefrank«s-
rut plama aa aa aprafaaiaja is rakopie) ss as vradaj* Haeafcdma, oglase is reklamacije je potikali aa mpravo lista.
0RKDNIOTVO i aflaa filcryle Galatil 18 (Narava) tisa) Isd^Mafi ta odMNiBi uradnik &TEFA.N GODI* A. Lastnik komsorcg Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna ^Edinost-rpisaaa zadruga s omejenim poroštvom t Trnu, nliea - ■■ -	€Horgio GalaUi fitev. 18.	aa
Peitne-hrssMsIisI račun K. §41 «52. TELEFON It. 1V57.
Politično društvo „Edinost"
priredi
danes, v nedeljo 23. aprila 11.
2 volilna shoda
in sicer:
1)	ob 10. uri predpoludne v „Del.
kors. društvu" pri Sv. fakobu;
2)	ob 4. uri popoludne v „Gosp.
društvu" v Rocolu.
Nekoliko pojasnila k sporazumu
v Istri.
(To informacijah od kompetentne strani.)
Veliko presenečenje je prinesla vsej naši javnosti vest, da je prišlo na dunajskih konferencah v Istri med zastopniki obeh narodnosti ob posredovanju vlade do sporazuma. Ko pa so potem italijanski listi zagnali v svet fanfaronado o zmagi Italija-iov na vsej črti, je presenečenju sledila v nače« taboru velika nevolja proti hrvatskim zastopnikom — od izvestnih strani (tudi iz Ljubljane) malodane da jih niso označali kakor izdajice svojega naroda. Jezili so se aaši, klicali naše poslance na odgovor in — delali krivico.
Se je pač pokazala tudi v tem slučaju velika kiba naših ljudij, recimo hiba — ttmperamenta. Dovolj je bilo, da so laški listi zavriskali in našinci niso pomislili niti trenotek, ni-li to iaško veselje le narejeno, prisiljeno ; niso smatrali za potrebno, da bi po zahtevi najelementarneje previdnosti in dolžne lojalnosti počakali se svojo sodbo vsaj toliko, da dobe pojasnila tudi od druge strani. Ne, zadoščalo jim je zatrdilo kakega „Piccola", verjeli so in naj raje bi bili naše poslance postavili na sramotni oder.
To je velika hiba naše javnosti, da tako rada hiti se svojimi sodbami, izlasti tedaj, če se more znašati nad svojcem. Ta hiba bi se utegnila hudo maščevati, ker •greneva čutstva in jemlje veselje do narodnega dela ravno njim, ki — delajo z aajpoštenejimi nameni, da bi koristili stvari naroda, previdno računaje z danimi razmerami, ki so tu, naj pa je že to nam prav ali ne.
Tako se je del naše javnosti lahkomi-iljeno prenaglil tudi se svojo sodbo o du-aajskih dogovorih med zastopniki Slovanov ■i Italijanov v Istri.
Ne bomo tu ponavljali že znanih dogodkov, ki so končno doveli do akutne politične in gospodarske krize v Istri. Le nekoliko najmarkantnejih dogodkov iz naj-aovejih časov naj naglasimo tu.
V deželnem odboru se je bila odločna borba med odborniki obeh narodnosti. Hrvatska odbornika nista hotela dovoliti posojila za mesto puljsko in pa proračunov listih italijanskih občin, kjer se je imela ■stanoviti hrvatska Šola, a jih nočejo dati ■e občiaa ne dežela. Na to so odgovorili Italijani s tem, da niso odobrili proračunov seli vrsti slovanskih občin. In tedaj se je igodilo nekaj čudnega : vlada je potrdila pro-
račune italijanskih občin, da-si so bili v dež. odboru nezakonito vsprejeti. Odgovor Slovanov je bil ta, da so vložili na upravno sodišče pritožbe v dvojini smeri: proti nezakonito dovoljenim proračunom italijan- i skih občin in proti temu, da deželni od- j bor noče rešiti proračunov slov. občin, j
Sedaj se je jelo dozdevati tudi vladi, da je predaleč šla se svojo naklonjenostjo do Italijanov. Ker so se vsi poskusi za spo-razumljenje izjalovili, je vlada začela z re-presalijami. Prva je bila ta, da vlada ni hotela dovoliti doklade na pivo, ki daja deželi kakih 300 000 K letnih. Navstal je kaos: Ita-lijani so odrekali vladi pokritje raznih tro-škov; Hrvati Italijanom (ali zakonito) neke stvari; Italijani pa Hrvatom, toda to protizakonito; vlada deželi, a dežela vladi.
Nastalo je stanje, ob katerem sta prebivalstvo in dežela hudo trpeli gospodarski in vlada je poskušala s konferencami na Dunaju, ki so dovedle do sporazuma, ki pa ne pomenja zmage Italijanov, ampak ima na sebi neizogibne znake vsakega kompromisa — to je, da vsaka stran nekoliko odnehuje in privoljuje. Italijani so dobili puljsko posojilo in doklado na pivo. Slovanom pa je zagotovljena ustanovitev kakih 60 ljudskih šol, poleg tega vsprejem hrvatskih šol v Puli, Cresu in Malem Lošinju skupno s 17 razredi in pa odobrenje občinskih proraču-; nov. Vrhu tega so dobili Hrvatje take obveze od strani vlade, ki jim jamčijo to, kar so izvojevali.
Pa saj nevolja nekaterih našincev se ni obračala proti dogovoru, kakor smo ga tu označili, ampak bili so razljučeni, ker so bili slabo obveščeni o obsegu in namenu dunajskih konferenc. Menili so, da je šlo na Dunaju za ves kompleks spornih vprašanj, predvsem pa za delavnost deželnega zbora in za s tem spojeno jezikovno vprašanje in uverjeni so bili po prvem „Piccolovem" kriku, da so naši popolnoma kapitulirali!
To domnevanje pa je bilo popolnoma krivo. Na dunajskih konferencah ni šlo za deželni zbor in jezikovno vprašanje, ampak le za to, da se najde izhoda iz hude krize. In kdor pozna razmere v Istri in hudo gospodarsko bedo, bo izrekal slovanskim zastopnikom le priznanje, da so pripomogli do odrešitve iz neznosnega stanja, pri čemer pa so dajali in prejemali. In zopet: kdor pozna kulturne razmere v Istri, ta bo vedel, kaj pomenja tam doli za naš narod kakih 60 novih ljudskih šol in posebno bo cenil poleg teh vrednost 17 razredov na tako važnih postojankah, kakor so Pula, Cres in Mali Lošinj 1 Vročekrvni našinci pa morejo videti sedaj, kako so se prenaglili se svojim krikom o kapitulaciji naših zastopnikov konfe-; renče. — V prihodnje naj bi bili malo bolj previdni. Da bodo Še bolj pomirjeni, naj tu pribijemo dve gotovo preznačilni dejstvi. — Prvo: da je ves klub naših poslancev, v katerem je po temperamentu različnih elementov enoglasno pritrdil dunajskemu dogovoru; a v drugo (in to vemo iz najzane-sljivejega vira), da so bili radikalni elementi a la Bennati v Istri naravnost konsternirani po tem dogovoru.
Naš informator nam je zatrdil: Našij poslanci imajo čisto in mirno vest, ki jim pravi, da so se pošteno trudili, da se dežela reši iz hude gospodarske krize, in da so pri tem pridobili za kulturni napredek našega naroda, kolikor se je ob dani priliki in danih razmerah dalo doseči.
PODLISTEK.
Udovica.
Pavest iz IS. stoletja. — Napisal I. E. To ral ć.
Poslov. Štefan Klavs.
Jelena jt vstrepetala na vsem telasu; naenkrat se jej je stemnilo pred očmi in to-Ufco da ni zgubila zavesti.
„On... on* je ječala deklica.
„On, da, Krištof, ne mara za-te. Da bi le kaj ljubil, ne bi bil sveto obljubil materi, da se ti nikdar ne približa."
„Pa se je vendar," je zaklicala Jelena, katero so ohrabrile zadnje predstojničine bestde. „Približal se mi je in govoril z menoj, ker jaz ga hočem... da, jaz ga ljubim, čeprav me on ne mara, a nuna ne postanem nikdar, prisegam pri Bogu in pri spominu svojega očeta!"
„Nehaj, nesrečnica I* je zaklicala predstojnica jezno in jej zamašila z roko usta. »Nehaj, ker to ti zapovedujem jaz. Rekla si, da ne boš nikdar nuna, a jaz ne vspreje-mam te izjave. To si izgovorila v največji razburjenosti pod satanovim vplivom, ki te je obsedel v odločilnem momentu. Predno
se odločiš, se moraš popolnoma umiriti in pokesati in nekaj dni preživeti v pobožnem premišljevanju."
„Ne bom nič več premišljevala!" je odgovorila Jelena jezno.
„ Moraš, ali si čula, moraš 1* je zavpila nad njo nuna, razžaljena v svojem ugledu. „Takoj greš v svojo sobo in tam boš, tri dni zaprta premišljevala o svoji odločitvi."
„Kaj, vi me hočete zapreti ? Kdo pa vas je pooblastil k temu?"
„Tukaj zaukazujem jaz!" je zapovedala predstojnica.
„Ne, nikdar! Grem pa svojim potom!" je rekla Jelena odločno ter skočila k vratam, ki jih je naglo odprla ter stekla po hodniku.
„Kaj nameravaš, noro dekle?" je klicala nuna.
Jelena ni odgovorila ničesar, temveč tekla na vso moč po hodniku.
Predstojnica, velika in suha ženska, je stekla za Jeleno, ter kričala:
„Držite jo, ne pustite je ven I"
Nune so se prekasno prikazale iz svojih celic, ker je Jelena že stekla po stopnicah v pritličje na hodnik, ki je vodil do vežnih vrat.
Neobičajen vrišč v gorenjem nadstropju je prebudil debelo vratarico. Držeč ključ v roki, je gledala Jeleno, ki je tekla proti njej.
Vstajenje srbskega naroda.
(Iz srbskih krogov ,
Tri leta so potekla od poslednje Golgote srbskega naroda. „Razpni ga! Razpni!"
—	je orilo od Severnega morja pa do Adrije. Oni, ki ne poznajo historije, ki niso izkusili žilavosti srbskega plemena, so se smatrali za očividce smrti enega malih slovanskih narodov. Neprijatelji so se radostih, bratje so žalovali. Udarec je bil težak, zrušenje nad popolno. Saj ni samo germanski naval, ne samo moč močnejega, ampak tudi srbsko nedelje in nemarnost — grehi očetov so doveli Srbijo in s tem tudi srbski narod na rob propasti.
Brez cinizma, brez poze „realnega politika" smemo danes izreči: ta zlom, ta smrt je bila napovedovalka Vstajenja, novega življenja. V poslednjih treh letih je Srbija več storila toliko na prosvetnem, kolikor na ekonomskem in vojnem preporodu, nego prej v tridesetih letih. Kulturni proračun je na-rastel za 170A da ni še vsak kraj mogel dobiti učitelja, to je pripisati nebrižnosti vlad iz prejšnjih časov, ki se niso brigale, da bi odgojile številnega učiteljskega naraščaja. Siromašne občine postavljajo na svoje troške moderne šolske zgradbe, neuki seljaki hodijo k ministru in zahtevajo — učitelja ! „Kulturna liga" prireja predavanja po raztrešenih selih v notranjosti, najagil-neji človek Srbije in srbskega naroda razširja ilustrovane „Narodne novine" v 40.000 izvodih, a „Narodno biblijoteko" v 100.000
—	število, ki je v našem siromašnem Jugo-slovanstvu nezaslišano. Kralj Peter podpira Đačića. Njegovo priznanje, njegovo sodelovanje krepi izmučenega narodnega apostola za nadaljne delo, za nova podjetja. Kralj je daroval „Kulturni ligi" 10.000 knjig, da se razdajajo med narod. On se je pobrigal, da tudi siromašni romunski kraji imajo „Narodne novine" in „Narodne knjige". Peter Karagjorgjević umeva popolnoma poklic poglavarja države, ki jej načrti niso politični, ampak kulturni. On zna izpolnjevati misijo narodnega kralja.
Vsporedno s kulturnim napredkom gre tudi gospodarski. Dovršena organizacija poljedelskih zadrug, povoljne trgovinske pogodbe, gradba novih železnic velikanske važnosti, popolen red v državnih financah in zdravo razvijanje proračuna za poljedelstvo : vse to so nepobitna dejstva. Celo opozicija, v katere vrstah je nadarjenih ljudij in izskušenih državnikov, ni imela nika-kih jakih razlogov za nasprotovanje sedanji radikalni vladi.
No, zdi se, da je razvoj vojske nad-krilil toliko kulturni kolikor gospodarski preporod. Oboroževanje z najmodernejim orožjem je takorekoč dovršeno, vojna skladišča so prenapolnjena municije, opremljenje vojakov odgovarja zahtevam sodobne taktike, duh med vojaštvom je izvrsten, patri-jotizem in umevanje srbske in jugoslovanske misli obvladuje vseh. Dobro, bratsko razmerje srbskega vojaka do oficirjev je poznano že od davno. Novo vstanovljeni položaj vojnega inšpektorja doprinaša k razvijanju jtdinstvenega čutstvovanja v srbski vojski, ki se tako pripravlja za velike naloge v bodočnosti. Karakter prestolonaslednika Aleksandra, prvega inšpektorja srbske vojske, nudi najbolje garancije za izvršenje poverjene mu misije. V deželi je zasnovanih 1200
Čula je tudi klic predstojnice, pa je mislila, da se to ne more tikati Jelene, ker še ni bila nuna, pa je uživala večjo svobodo nego sestre.
Jelena je medtem pritekla do nespretne portirke, iztrgala jej ključ iz rok, odprla vrata in v enem skoku je bila na ulici.
„Hvala Bogu!" je vskliknila Jelena iz dna duše.
„Kaj je z vami, Jelena?" jo je vprašal znan glas človeka, ki je prišel od nasprotne strani.
Jelena se je ozrla ter obstala. Bil je to asesor judicijarne tabule Anton Bedekovič, dober prijatelj njihove družine, posebno njenega očeta.
„Kaj je z vami, za Boga?" je ponovil asesor, motreč preplašeno deklico, ki se je strahoma skrivala za njegova ramena.
„Hitro od tukaj, hitro! Vse vam povem," je govorila Jelena v veliki razburjenosti ter vlekla za seboj asesorja. „Hoteli so me zapreti, da bi bila nuna."
„Vas, kdo?"
„Predstojnica... ali hitiva !"
„Ne bojte se, jaz sem pri vas. Odvedeni vas k vaši materi!"
„Nikdar, ona je vse to zasnovala. Povsod drugam, samo k materi ne!" — je govorila jeiena proseče.
strelskih družin s povprečno po 30 členov. Razun tega razvijata vitežki duh v narodu in omladini „Dušan Silni" in „Sokol", ki sta od strani kralja deležna najiskreneje podpore.
Modrost radikalne vlade, vzvišeni pogled kralja na svoj poklic, umevanje naroda svojega težkega položaja dovajajo Srbijo, srbsko in jugoslovansko misel k novemu življenju, budijo v nas silna čutstvovanja nove moči in vere. Narod, ki se ne uničava sam, ne umira!
Mi vstajamo!	M. M. K.
Tujski promet na Goriškem.
Dežela Goriška je radi svoje narave kakor vstvarjena za velik in neprestan promet s tujci. Tak promet bi mnogo pripomogel, da bi izginilo veliko nerazmerje med naravnimi krasotami in med gospodarsko revščino naše dežele.
Naša dežela je razdeljena v štiri naravne pokrajine, ki tvorijo, skoro bi rekel, štiri dežele za-se, povsem različnega zna-čaja. #
Že goriška ravan je od narave kaj bogato obdarovana. Tu se prikazuje cvetje približno mesec dni prej, nego na Češkem in na Bavarskem. Takrat, ko leži sneg celo na toskanskem hribovju, cveteta pri nas rožmarin in beli lovor; kamor obračamo oko, ne opažamo drugega nego trte, lovor in sadna drevesa.
Znamenita je ožina, ki jo tvorita Sv. Gora in gora Sv. Valentina pri Solkanu. Ta ožina nudi drastičen prehod z ostrega se-verja v milo južno podnebje. Takega prehoda ni dobiti nikjer drugje v Evropi. Tu nahajamo v malih oddaljenostih gozde severnih iglnatih dreves in ponosne ciprese, kakršne vidimo na Grškem.
Soča, čez katero vodi most z enim samim obokom, in ob kateri teče v goratem kraju bohinjska železnica, nudi na nekaterih mestih pogled, ki spominja na reko Nil v gorenjem Egiptu.
Gorata pokrajina političnega okraja tolminskega ima planinske vasi, ki gotovo ne zaostajajo za legami sličnih krajev v Švici — t. j. v središču tisočev tujcev, ki se sestajajo tam iz vseh delov sveta. Zelena Brda so toliko spomladi, kolikor poleti pravi rajski kraj. Vipavska dolina tvori s svojim bujnim zelenjem velik kontrast s sivim Krasom.
Pa ravno Kras, ki ima radi svoje karakteristične tvorbe vse polno jam, bi mogel biti središče shajališča tujcev, ki se navdušujejo za naravo. Velike jame Škoci-janske so posetili celo Angleži in Amerikanci, ki so izjavili, da je ta jama najbolj občudovanja vredna krasota narave, kar jih je te vrste na svetu.
Furlanska nižina je pravi vrt; mejo tega vrta tvori breg, ki je izmed najlepših v Evropi. Visok zvonik oglejski opozarja tujca že od daleč na skoro najznamenitejši tempelj krščanstva in ga vabi v Oglej, ki je bila svoječasno druga metropola na svetu. Na drugem delu brega se shajajo tujci v Tržiču, kjer se morejo kopati v zdravilnih vodah, v katerih je svojedobno okrevala cesarica Livija. V majhni oddaljenosti od Devina se nahaja moderno kopališče^ ses-Ijansko.
Na adrijanskem morju leži na majhnem otoku Gradež. Tu išče leto za letom na
„Prav, pojdete pa k meni in moji soprogi. Pri meni se vam ne bo treba ničesar bati," je rekel asesor s pomilovanjem, čeprav še ni vedel, zakaj gre.
Asesor je odvedel Jeleno v svojo hišo, kjer mu je vse povedala. Ko je asesor izvedel vse to, je pustil deklico .7 v oskrbi svoji soprogi ter šel takoj k kanonikn Krčeliču.
XVII.
Gita ni bila tisti dan v Zagrebu, ko je Jelena pobegnila iz samostana. Odšla je bila ravno v Konščino, pa so jej morali naznaniti, da čim preje pride.
Vest o Jeleninem begu iz samostana je silno porazila Gito. Hotela je z lastnimi rokami zadaviti nepokornico, če bi jo le mogla. Ta svojeglavnost in upornost njene hčere jo je silno razkačila. Izprevidela je sedaj, da Jelena ne bo nikdar nuna, pa da se skoro gotovo zgodi ono, čegar se je najbolj bala.
Ni vedela, kaj bi počela. Čim preje tem boljše bo če se vrne v Zagreb in poišče patra.
„Dobro, da ste prišli!" je pregovoril pater, ko je stopila Gita v sobo. „Storila se je velika neumnost. Ves Grič je vznemirjen radi tega dogodka in vse kriči nad vas... pa tudi na-me."	(Pride še.)
Stran II
„EDINOST" štev. 112
tisoče otrok iz vse Avstrije zdravja, ki ga — radi kakovosti bolezni — more najti le v tem kraju.
Lepa zares je naša dežela, in težko bi bilo najti bolj hvaležnega polja za organizirano pospeševanje tujskega prometa, nego je dežela goriška.
V	tople žarke odeta stopa sedaj pomlad po naši deželi. Dehteče cvetje trosi po naših gričih in dolinicah. Čas, ko ima zastrmeti tujčevo oko nad krasotami naše zemlje, je tu. Občine in drugi javni činitelji, pa tudi zasebniki, naj ne odlagajo dalje s pripravami, potrebnimi tujskemu prometu, ki mora bolj in bolj postati stalnim virom dohodkov naših deželanov.	x
Se o novem ljubljanskem volilnem redu.
Ta volilni red je gotovo eden najmodernejših, če ne celo najmodernejši občinski volilni red v Avstriji. Vendar so v njem nekatere določbe, s katerimi se nikakor ne muramo strinjati.
Pred vsem je tu pluralna volilna pravica za davkoplačevalce, ki Imajo pravico voliti v prvem ali drugem in ob enem tudi v tretjem volilnem razredu. Na ta način se je delavcem na eni strani vzelo ono, kar se jim je dalo na drugi strani, ker oni volilci, ki plačujejo direktni davek, jih nadvladuje^) tudi v tretjem razredu, tako, da se delavstvo ne more uveljaviti in je volilna pravica, ki jim je bila dovoljena, le iluzorična.
Druga krivica je v tem, da je podeljena volilna pravica le onim ženskam, ki plačujejo direktni davek. Če more izvrševati volilno pravico ženska, ki plačuje direktni davek, zakaj ne bi je smela izvrševati ona, ki tega davka ne plačuje ?!
Konečno je krivica v tem, da ona stranka, ki je najmočnejša, dobiva še nekako premijo, premijo v razdelitvi mandatov.
V	predvčerajšni številki smo bili podali sledeči izgled:
Recimo, da je dobila narodna-napredna stranka v enem razredu 900 glasov
klerikalna..... 300 „
Nemci ...... 150 „
socijalisti .... . 100 „
To znaša skupno . . 1450 glasov.
To število se razdeli skozi 16, kar daje 0010/IS. To Število se poveča — ker je odlomek poleg — na 91.
Liberalna stranka bi dobila torej 900 : 91 « 9 mandatov klerikalna 300 : 91 = 3 Nemci 150 : 91 = 1 „ socijalisti 100 : 91 = 1
Število na tak način odkazanih mandatov bi znašalo 14. Ker pa je izvoliti 15 svetovalcev, dobi najmočnejša stranka — v tem slučaju narodna-napredna — še ostali 15 mandat, torej skupno 10 in ne 9. Če bi pa preostala 2 mandata, bi bilo druzega odkazati drugi najmočnejši — klerikalni stranki.
Ker znaša odlomek liberalne stranke 81 glasov, oni klerikalcev 27, Nemcev 9 in socijalistov 9, je torej v gornjem slučaju popolnoma pravično, da preostali mandat dobi narodno-napredna stranka.
Vendar bi se moglo dogoditi, da dobi narodno-napredna 820 in socijalno-demo-kratična 180 glasov. Odlomek bi znašal torej pri naprednjakih le en glas, pri socijalnih demokratih pa 89 glasov. Pravično bi torej bilo, da bi preostali mandat odkazali socijaldemokratični stranki, ki ima veči odlomek. Po novem ljubljanskem volilnem redu pa se mora istega odkazati najmočnejši, torej narodno-napredni stranki. Razumel bo vsakdo, da je to krivica.
Nu, kljubu temu priznavamo, da znači ta volilni red lep napredek. Škoda je le, da isti odpre vrata ljubljanskega mestnega sveta zopet — Nemcem.
Množenje prebivalstva Združenih držav.
Od leta 1790, ko je bilo izvršeno prvo ljudsko štetje v Ameriki, pa do danes je prebivalstvo Združenih držav narastlo od 3,929.214 na 93,402.151. V letih 1900. do 1910. je bil prirastek skoro za 3 milijone veči nego v letih 1890. do 1900. Prirastek od leta 1900. do 1910. je že tolik, kolikor znaša prebivalstvo Španije. — Prebivalstvo Združenih držav iznaša danes 95,000.000, to je skoro dvakrat toliko, nego prebivalstvo Avstro-Ogrske. Leta 1790. je bilo 18f/# vseh prebivalcev črncev. Leta 1910 je zna-Sal ta postotek 113, vštevši tudi one, ki so le deloma zamorskega pokoljenja. Od 1. 1822. je prišlo v Združene države 27 mil. 894.293 prebivalcev.
Število priseljencev je znašalo v zadnjih letih :
Leta 1905..... 1,027.421
» 1906..... 1,100.735
» 1907..... 1,285.349
*	1908..... 782.870
•	1909..... 751.786
„ 1910..... 1,041.570
Radi gospodarske panike leta 1907. se je v letih 1908., 1909. in 1910. izselilo
1,495.638 oseb. Prirastek od leta 1900. do 1910. znaša 16,145.521 ; od tega treba računati prilično 9,000.000 na razliko med rojstvi in smrtmi.
Nju-York je, kar se tiče velikosti, drugo mesto na svetu, Chicago četrto. Osem amerikanskih mest ima več nego pol milijona prebivalcev, 50 več nego 100.000.
Naj slede tu nekatere omembe vredne številke o prirastku prebivalstva v zadnjem desetletju v sledečih mestih:
1900	1910 Prirastek
v •/.
Nju-York 3,437.202 4,766.883 387 Chicago	1,698.575 2,185.283 28*7
Cleveland	381.768 560.663 46 9
Los Angeles 102.479 319.198 211*2 Portland, Ore 90.426 207.214 129 2 Seattle	80671 237.194 1940
S. Francisco (Potres bil 1906) 342.782 416.912 216 Detroit	285.704 465.766 63*0
Nju-York ima s predmestji vred okolu 7,000.000 prebivalcev. Na 40 angležkih milj Širokem pasu zemlje, ki veže Boston z Washingtonom, je 15,000.000 prebivalcev. Ko bi prebivalstvo proporcijonelno neprenehoma tako rastlo kakor v zadnjem desetletju, bi znašalo leta 1940. prebivalstvo Združenih držav 165,000.000, leta 1965. pa že 198,500.000 duš.
Ko bi se priseljevanje ustavilo in bi bil prirastek odvisen od naravne množitve prebivalstva, bi leta 1940. znašalo prebivalstvo 152,000.000 duš.
Volilno gibanje.
Na Goriškem.
Iz Gorice. V poročilu minole nedelje smo omenili, da je smatrati kandidaturi dr. Andreja Pavlice za Kras in poštarja Ravnikarja za Gore neresnim in vrženim v javnost iz posebnih nagibov. Danes dostavljamo, da je bil to precej ponesrečen poskus stranke „novostrujarjev*. Ob raznih volitvah je ta strančica poskusila postaviti se vsaj navidezno na lastne noge in je prikrito rovala proti Gregorčičevcem. Še vsi-kdar pa je v odločilnem trenotku zlezla pohlevno pod klop pred mogočnimi konservativci. „Ni še prišel pravi trenotek ..." tako so dejali in se tolažili „mladi".
Dozdeva se, da je ta trenotek še sila daleč ... Kajti komaj je glasilo novostru-jarjev z boječim glasom hotelo pokazati strankino življenjsko moč s tem, da je vrglo v svet vsaj dve kandidaturi, je bilo že par dni za tem primorano retirirati.
Tako je dr. Andrej Pavlica v „Gorici" obelodanil izjavo, da ne vsprejema kandidature za kraško-ajdovski volilni okraj.
Glede Ravnikarja pa je povedano, da ni znano, ali je isti privolil v to, da se ga postavi v hribih kakor protikandidata proti dr. Gregorčiču.
Tako so „novostrujarji" že odpravili tudi za letošnje volitve!
Da niso s „starimi" zadovoljni, to je znano ; a za sedaj nimajo prav nikake moči, da bi se jim mogli nasproti postaviti. „Gorica" je postavila končno tudi kandidata za kraško-ajdovski okraj. Potemtakem ostane v veljavi sledeča Gregorčičeva lista, in sicer: za Gore dr. Gregorčič, za goriško okolico Jožef Fon in za ajdovsko-kraški okraj dr. H. Stepančič . . .
Ker narodno-napredna stranka ni še obelodanila imena svojih kandidatov, in ker je današnje številno razmerje obeh strank negotovo, tako, da je prav mogoče, da se nekdanje večine prelevijo v manjšine in obratno, bi bilo vsako ugibanje o zmagi tega ali onega kandidata brez podlage. x
Volilno posvetovanje v Štanjelu.
Gospod Josip Vran, župan v To-maju je razposlal nastopno vabilo: Blagorodni gospod!
Državni zbor je, kakor znano, razpu-ščen in dne 13. junija nam bo zopet stopiti na volišče. Le kratek čas nas ločuje od volilnega dne. Zatorej nam veleva dolžnost, da se s podvojeno silo pobrigamo za svoje svete pravice.
Od mnogih volilnih upravičencev na-prošen, sklicujem za 30. dan aprila t. 1. ob 3. uri pop. v Štanjelu pri g. Avg. Starcu volilno posvetovanje in vabim na ta javni shod vse zavedne volilce sežansko-komenskega in ajdovskega sodnega okraja brez razlike na politično mišljenje.
Dnevni red:
1.	Razgovor o prihodnjem državno-zborskem kandidatu.
2.	Proglašenje kandidata.
Josip Vran, župan, sklicatelj shoda.
V Tomaju, 22. aprila 1911.
Ustaja v Albaniji.
Albanske zahteve.
Kakor poroča „Voss. Zeitung" iz Ce-tinja, se je vršil tamkaj albanski shod, na kateri so prišli vsi glavarji severne Albanije in voditelji upornikov. Na shodu so svoje sklepe sestavili v posebni spomenici, katere en prepis so izročili kralju Nikoli, drugi pa
francoskemu odposlancu na Cetinjah za vse velevlasti. Albanci zahtevajo: l) teritorijalno integriteto Albanije; 2) uvedbo albanskega jezika kakor uradnega in naučnega jezika v štirih k Albaniji spadajočih vilajetih, — skaderskem janinskem, mon&stirskem in kosovskem; 3) guvernerji teh vilajetov morajo biti albanske narodnosti; 4) dohodki Albanije se imajo uporabljati le za Albanijo; in 5) vojaško službo imajo Albanci opravljati izključno na albanskih tleh, izvzemši slučaj vojne. _
Ooma^ v^sti,
Občinske volitve v Ljubljani.
Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada v vseh naših krogih za današnje volitve v Ljubljani, smo poslali tjakaj posebnega poročevalca, da bomo mogli v jutršnji številki podati kolikor možno natančno sliko o volilnem boju in o rezultatih, ki jih že danes zvečer razobesimo tudi v kavarni „Balkan".
Poskrbeli smo tudi, da jutršnji list izide prej nego navadno, tako, da pride za rano na pošto tudi za zunanje odjemalce.
Politično društvo „Edinost" uljudno vabi vse gg. odbornike k odborovi seji, ki se bo vršila jutri dne 24. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne v „Slovanski čitalnici".
Pravoslavna Velikanoč. Naši bratje pravoslavne vere praznujejo danes praznik ustajenja Kristovega. Želimo jim iz srca vesele velikonočne praznike. Hristos voskrese !
Vandalizem v tržaški okolici. — V Trebčah je zginila sedaj že tretja kažipotna tabla in to pot kar s kolom vred, ki jih je postavila tržaška podružnica „Slov. planinskega društva*.
Da je to — junaški čin podkupljenih poturic, o tem ni dvoma. Saj so na letošnjem ljudskem štetju našteli kar 33 pristnih Kalabrežev-Trebencev. Obračamo se pa tudi do slavne oblasti, da stori že jedenkrat konec temu vandalizmu ter poišče te junake, ki gotovo niso daleč.
Za CMD obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 898. Telovadno društvo „Sokol" v Verdeli pri Trstu; 899. Moška podružnica CMD v Kamniku (plačala 200 K).
Nocojšnja benefica v našem gledališču privabi vse ljubitelje slovenskega gledališča.
S Prošeka. Turobno pesem so ubrali proseški zvonovi! In tam pred rodno hišo, kjer je bela žena smrt pritisnila svoj mrzli poljub na mlado čelo našega rodoljuba Evgena Raubarja, se je zbrala množica sorodnikov, prijateljev, tovarišev, da pospremnijo njega, ki je preminul v pomladi svojega življenja, tja do mrzlega groba, tja, kamor zakopavamo premnogo naših nad, na oni vrt, kjer grob pri grobu, hrani v sebi, v mirnem večnem snu — brate naše.
Na čelu sprevoda so korakali pokojnega sokolski bratje. Ti so nosili venec, poklonjen pokojnemu od proseških mladi-nov. Nato so se uvrstili člani dramatičnega kluba na Prošeku z vencem. Za temi so stopali udje pevskega društva „Hajdrih" z vencem in društveno zastavo. Temu je sledilo godbeno društvo, ki je sviralo ža-lostinke. Krsto so nosili mladeniči-naborniki in ob straneh so stopala dekleta s krasnimi Šopki.
V	cerkvi je zapel zbor „Hajdriha" „Blagor mu". Nato se je vil sprevod v dolgi dolgi vrsti tja ven iz vasi — na pokopališče. Ob grobu so se razvrstila društva, sorodniki, prijatelji, znanci. Ko je odmolil in blagoslovil gosp. župnik našega pokojnega Evgena, poslovila sta se od nam predragega sina, brata, tovariša, v imenu vseh gospoda F. Cibic in D. Starec v krasnih, do dna duše segajočih besedah. Prvi je poprosil pokojnega : da bi njegov vzgled obrodil bogatega sadu, in da bi se vsi držali glasila pokojnikovega:
Ne samo kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
A ko je drugi g. govornik zaklical pokojnemu : Z Bogom Evgen, z Bogom ! zaklicala je stotera množica poslednji pozdrav: Z Bogom I
Nato so zapeli pevci „Hajdriha" „Nad zvezdami!"
Zagrebli, pokopali smo mladeniča najlepše mladosti. Delaven in za svoj narod žrtvujoč, bil je marljiv član vseh narodnih društev, da-si je bil — c. kr. uradnik. Zapustil je staro žalujočo mamico, ostavil zvesto ljubečega brata in drage sestre — ločil se od nas vseh, ki smo ga ljubili. Z britkostjo v duši smo vzeli slovo od Tebe, a Evgen bodi gotov, da bo spomin na-te ohranjen med nami.
V	imenu žalujoče mamice, brata, sester in nešteto prijateljev, izrekamo tem potom konz. svetniku župniku g. I. M. Martelancu, za razna dobrohotna dovoljenja, vsem društvom in darovalcem krasnih vencev in šopkov, gospodom c. kr. uradnikom iz Sežane^ gospodom fantom-nabornikom ter domačim dekletom in ostalim spremljevalcem: srčna hvala!
V Trstu, dne 2S. aprila 1911
Za vrtnarje. Tajnik kmetijske družbe ima na razpolago 200 porcij bučinega semena. Seme rodi sladkorne buče skoraj vse poletje do novembra; izvrstne za mizno prikuho ali v ploščice zrezane in ocvrte na olju: zdrava jed. — Člani naše družbe jih dobe brezplačno, ako se zglase vdružbinem uradu via G. Galatti štev. 14 od 9. zjutraj do poludne.
Kapelnik našega gledališča ima nocoj časten večer. Iz simpatij in priljubljenosti, ki jih uživa naš kapelnik, smemo sklepati, da bo gledališče nocoj polno do zadnjega kotička.
izdaja voznih listkov na postajališču Villanova. —Od 1. maja 1911 se uvede v postajališču Villanova, kjer so morali potniki do sedaj kupovati vezne listke pri prodajalcu voznih listkov Orikovcu ali pri sprevodniku v vlaku, obligatna izdaja voznih listkov.
Potniki, ki vstopijo od tega dne naprej v postajališču Villanova brez veljavnega voznega izkazila, imajo plačati v ž. o. p. § ' 16 (2) (3) in (5) določena doplačila za vozno ceno.
Koncert „Šentjakobske Čitalnice". Mnogo se je že govorilo o tem, da-li dandanes pevska društva v Trstu in okolici odgovarjajo namenu ali ne. Pravi se, da so se preživela, ker da so dosegla svoj namen: navduševanje — in da sedaj lahko gredo. Kakor je taka sodba v nekoliko opravičena, tako je od druge strani zelo krivična in bi lahko bila za nas usodepolna, če bi jo vsprejeli. Če je namreč res, da ni treba, da bi naša pevska društva navduševale, s tem ni rečeno, da ni treba, da bi ista ne smela nuditi boljšega vžitka, pa tudi — izobrazbe. Da je to prav lahko mogoče, to nam je dokazala minoli ponedeljek zvečer „Šentjakobska Čitalnica".
Večer je bil namenjen proslavi slovenskih skladateljev bratev Ipavcev. Gotovo poučno in hvaležno delo. V ta namen se je vršilo predavanje. G. skladatelj Adamič nam je v kratkih a značilnih potezah oslikal življenje in delovanje obeh bratov Ipavcev ter razjasnil pomen njiju kot skladateljev za Slovence. Bilo je to zelo na mestu, kajti, žal, Slovenci imamo malo lastnega dobrega, pa še tistega ne poznamo. In Ipavca, ki ta-korekoč le zlivata občutke svoje slovenske duše v sladko harmonijo, ki jima je pesem kakor slavček, drobeč otožno melodijo ljubice, ki ga je zapustila, ki jima je pesem kakor nedolžni glas slovenske mladenke, katere srce kipi želja in veselja, — ta dva Ipavca sta med nami tako malo znana !
K lepemu predavanju je poskrbel prof. Mirk z veščo roko skrbno sestavljen program, ki nam je dal priliko spoznati umetnost obeh skladateljev: spoznali smo od solospeva preko četverospeva in zbora do operete vse, kar nam je mogla „Čitalnica* nuditi. In če je pri zadnjem koncertu bil kritiki program preobširen, moramo z zadovoljstvom konstatirati, da se je to pri tej prireditvi upoštevalo.
O izvajanju samem se more reči, da je bilo čisto povoljno. Pri zboru se vidi stalen napredek. Moči, dasi ne preveč številne, so vendar dobre. Pohvaliti je sosebno mogočni bas in zvonke soprane. Tudi alt se je znatno zboljšal: močnejši je in Čistejši; manjka mu morda še Šole. Ko bi bil tenor tako siguren, kakor je mogočen in zvonek, bil bi najboljši izmed vseh. Na splošno se more reči, da ima zbor siguren nastavek in lepo izvaja prehode iz močnega v piano in obratno. In če že ne moremo reči, da bi bil zbor na vrhuncu svojega razvoja, moramo mu vendar čestitati, ker je napravil znaten korak naprej od svojega poslednjega nastopa. Seveda, ne smemo pri tem pozabiti, da gre glavna zasluga na tem g. prof. Mirku, čegar umetnost se tudi bliža popolni strokovni spopolnitvi. Naj mu bodo simpatije „Čital-ničarjev* in občinstva v bodrilo k nadalj-nemu delu!
Moški zbor je pel dve pesmi: „Domovina", ki je bila zelo umestno na prvem mestu in pa kot zaključek k Adamičevemu predavanju: „Slovenec sem". Poslednjo so morali vsled splošnega zahtevanja ponoviti. Mešani zbor se nam je predstavil s tremi pesmami: „Pozdrav" in „Lahko noč", dva priprosta, a zato nič manj prikupna zbora; ter „Kolo" iz opere „Teharski plemiči". To ljubko v narodnem tonu sestavljeno skladbo je zbor uprav dovršeno izvajal. Žel je obilo priznanja in moral ponavljati. Društveni kvartet je nastopil z dvema skladbama, a g. Zafred je zapel ono večno lepo „Če na poljane rosa pade" in v srce segajočo „Ciganko Marijo". V teh dveh umotvorih je dr. Benjanim Ipavec dokazal, da je res Benjamin svoje Muze.
»rrW*M1H ■»"!■ » I- I l l f l l 'lt >' !■■! '1 | T|"t"l T I I I I I I I tli |i'|. » in-m
USTREDNI BANKA ČESKtCH
CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRST::
oru nI I CLLU :: PIAZZA DEL P0STEH0SS0 3. ::
Vloge na injiži .e 4V/0 P tmUe?e vloge 4 v/o
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VADIJE ii RACIJE - - - MENJALMICA.
== Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer.
aainrBlIlIllUllIllilillHIUlJllimillllllllllMllIlnlliBimilillLlJilliliJiJnllll:.!:.!,,!.1! III 'I I I I I IM
Tffrfniilrrfltl Znlžme cene! danes ob 8. z«, vsi na beneflčno predstavo rev. H nm Ml i 11 bi tiuinam" lUUnjiluilU zbora „Dram. društva" in časten večer Kapelnika M. Polita, opereta „AOIuBVIlSKI ZUOIlUUI •
— i* mur«r>
V Trstu, dne 2$. aprila 1S11
»EDINOST« St. 112
Stran III.
G. Zafred ima simpatičen glas in čisto intonacijo. Več vaj in temperamenta, pa bi postal zelo vporaben solist za naše prireditve.
Opereta „TiČnik" je v vsem ugajala: po vsebini, po muziki in po proizvajanju. Priprost in navaden, kakor je Slovenec in njegova duša, tak je B. Ipavec in njegova pesem. — Tudi nastop je bil posrečen. Razveselil nas je posebno neustrašeni g. Čelski, ki je obvladal oder in glas kakor rutiniran igralec. — G.ca Miiller-jeva sicer menda ni preveč vajena odra, toda njen nastop in vedenje sta simpatična, glas ljubek. Uveriii pa smo se, da je v g.ci Kre-ševičevi meč, ki se lahko razvije vsestransko. Upajmo, da jo vidimo kmalu zopet na odru. Angeljskega poznamo že izza mnogih nastopov. Dovršil je svojo ulogo tudi to pot korektno.
„Šentjakobski Čitalnici" moramo biti hvaležni za to, da nam je nudila priliko spoznati in občudovati slovensko produktivno in reproduktivno umetnost.
Za prihodnjič bi bilo prositi, naj se ona nestrpna gospoda med poslušalci, če že ne v pavzah, vsaj ob izvajanju izvolijo vesti mirno.	m.
SLOVENCI! — Zapomnite si: Izvrševanje volilne pravice je Vaši človeška, narodna in državljanska dolžnost!
Vspored II f. koncerta, ki ga priredi
trž. podr. „Glasbene Matice" v soboto, 29. t. m. v gledališki dvorani „Nar. doma" (začetek ob 8. in pol uri zvečer.)
I.	del. 1. K. Goldmark: „Sakuntala", ouvertura za vel. orkester. 2. a) V. Mirk: „Majolčica", b) E. Adamič: „Petnajst let", c) dr. G. Krek: „Vabilo", mešani zbori. 3.
a)	dr. G. Krek; „Šum vira in zefira . .
b)	E. Grieg: „Tajna ljubezen", c) Švedska narodna : „Pastirska", poje ga. Costaperaria-Dev ; pri klavirju g. E. Adamič. 4. D. Jenko : „Tanana". Zbor ciganov iz spevoigre „Vračara". Mešan zbor s sprem, orkestra.
II.	del. (10 minut odmora). 5. B. Sme-
tana : „Blanik", simfonična basem za veliki
orkester. 6. a) Fr. Gerbič: „Žitno polje", mešan zbor. b) V. Mirk: „Isprehod", moški zbor z basovskim samospevom. Samospev poje član zbora J. Prunk. 7. a) J, Haydn : Arija Gabriela iz oratorija „Stvarjenje", b) B. Smetana : „Uspevanka" iz opere „Poljub"; poje ga. Mira Costaperaria-Dev s sprem, orkestra. 8. Moussorgski: „Tableau muši-
ca les" : I. Promenada, II. Stari grad, III. Prizor na trgu, IV. Katakombe, V. Čarovnica,
VI. Pred vrati Kijeva. — Izvaja vojaški orkester.
Cene, ki so razmeroma nizke, so razvidne iz lepakov. Predprodaja vstopnic in sedežev je pri vratarici „Nar. doma". Tekom tega tedna bomo podali komentar in kratko razlago posameznih točk vsporeda.
Gledališki pevski zbor dobi šele nocoj pred zbranim občinstvom svojo prvo plačo in zahvalo.
Poletni vozni red 1911 v področju c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. (Dalje).
B. Proga Herpelje-Kozina-T r s t, c. k. drž. ž.
Vlaki štev. 211, 217 in 218 so nebistveno spremenjeni.
Nespremenjena vlaka štev. 221 in 222 vozita zopet le ob nedeljah in praznikih.
C. Proga Divača-Pulj.
Vlak štev. 311 vozi le na progi Kanfa-■ar-Pulj.
Vlak štev. 317 odhaja na progi Divača-Herpelje-Kozina 3 minute preje.
Vlaka štev. 321 in 322 vozita le ob nedeljah in praznikih.
Od puljskih delavskih vlakov vozita vlaka št. 319 in 320.
D.	Proga Kanfanar-Rovinj.
Na ti progi vozijo vlaki štev. 440, 443,
444, 445, 446, 447, 448 in 449, izmed katerih sta vlaka štev. 444 in 446 nebistveno spremenjena.
E.	Proga Trbiž-Ljubljana.
Vlaki štev. 1711, 1715 in 1718 so malenkostno spremenjeni.
Vlak Št. 1712 se je moral za 14 minut prej vstaviti.
Vlak štev. 1713 odhaja radi zgodnejšega južnoželezniškega vlaka štev. 2 za 2 minuti preje.
Vlas štev. 1716 se je moral radi ome-ijenega zgodnejšega vlaka štev. 2 juž. žel. za 10 minut pospešiti, kar je bilo tudi nujno potrebno.
Vlak št. 1717, ki obstoji šele od 1. oktobra 1910, se je radi dosege zveze na južnoželezniški vlak štev. 73, ki odhaja kasneje iz Ljubljane, od Jesenic za 13 min. prej »stavilo in tako pospešil, da pride že ob 9. uri v Ljubljano j. k.; s to odredbo ie napravljena nova zveza iz Monakovega v Opatijo z vlaki 701-1-1717-73-1613.
Vlak štev. 1722 bo zopet vozil kakor lansko leto v maju in juniju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija na progi Ljubljana j. k. Jesenice vsak dan in na progi Jesenice-Trbiž 1p ob nedeljah in praznikih.
Vlak štev. 1729 bo vozil od 1. julija do 10. septembra vsak dan.
Vlak štev. 1727 bo vozil na zahtevo plavža v Beli Peči vsak drugi ponedeljek v svrho transporta delavcev iz ziljske doline.
F. Proga Kranj-Tržlč.
Ker prihaja vlak štev. 1712 prej, se je mogel tudi vlak št. 2553 za 14 minut prej ustaviti.
Vlak štev. 2555 odhaja 9 minut preje, ker prihaja vlak vlak št. 1716 preje.
Vlak št. 2559 vozi kakor po zimi.
_ (Pride še.)
Tržaška mala kronika.
Nesreča na delu. V minoli noči je Josip Babič stan. pri Sv. Jakobu delal na novem Lloydovem parniku od zunaj v viso-čini 15 metrov, Ker ni za ponočno delo preskrbljeno s zadostno razsvetljavo, se je Babič, ker je videl, da ni dovolj svetlobe, podal v notranje prostore, da bi si poiskal še eno električno luč. Vstopivši v notranje prostore si je prižgal svečo, ali ker mu jo je upihnila burja, je taval naprej v temi, nakrat je pa telebnil 13 metrov globoko v spodnji del ladije in se pri tem ranil na raznih delih telesa. Sreča je, da ni ostal na mestu mrtev. V nezavesti je ležal kake pol; ure, ko se je zavedel in je videl, da ni od nikoder pomoči, se je po vseh štirih splezel po provizoričnih stopnicah na krov ladije in tu poklical pomoč. Ranjenec je star 34 let in oče 4 nedoraslih otrok. Na lastno prošnjo so ga prenesli v njegovo stanovanje v ul. Giuliani 29. Nade je, da okreva v enem mesecu.
Beg goljufivega trgovca. Predvčerajšnjim je zbežal iz Trsta trgovec Anton Mondello, doma iz Sicilije, ki je imel svojo trgovino v ul. Torre bianca 21 in je stanoval na št. 15 iste ulice. Zapustil je vsled goljufij škodo od 40.000 do 50.000 K. Policija je izdala tiralnico proti njemu.
Poskušen bratomor. Med 27-letnim Klementom Reindsnik, lastnikom mesnice v ul. Aless. Volta št. 2, in njegovim 17-letnim bratom Henrikom, ki je tudi mesar, ni vladalo soglasje, ker je prvi svojemu mlajšemu bratu večkrat očital njegovo razuzdano življenje. Iz jeze radi neprestanih očitanj je Henrika obšla strašna misel, ubiti brata. Ko je starejši brat spal predvčerajšnjem po-poludne v skupnem stanovanju, kjer stanujeta oba brata skupaj s staro vdovelo materjo, je Henrik sklenil izvršiti svoj črni naklep. Dvakrat je ustreiil z revolverjem proti spečemu bratu. Ranil ga je na desnih prsih in na levem senci. Rane za srečo niso nevarne. Zločinec je bil aretiran.
Slučaj črnih koz. Predvčerajšnjem smo poročali o enem slučaju črnih koz, ki se je pripetil na parniku „Gisela", s katerim je prišla v Trst večja truma Somalijev (afri-kanskih črncev ob Adenskem zalivu). Mala obolela Somalka, ki so jo sprejeli v Magda-lensko bolnišnico, je učeraj umrla za črnimi kozami. Ostali Somalci, ki so bili izolirani v svetojernejskem lazaretu, so vsi zdrav?. Pristaniški glavni zdravnik dr. Kaiser jih obiskuje vsak dan.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob 2. po polnoči so odpravili v bolnišnico moža, ki so ga našli ležati brez zavesti na tlaku v Starem mestu. Umrl je par ur kasneje, ne da bi se več zavedel. Pokojnik je bil bržkone delavec, približno 60 let star.
Priporočljiva dekla. Magdalena Koz-marič, stara 22 let, iz Brinj, je bila dekla pri g.ej Terezi Devetak v ul. Molin piccolo št. 1. Odpovedali so ji službo in po postavnih osmih dneh je dobila plačilo in odšla. Včeraj je Komaričeva šla k bivši gospo- j dinji po svojo robo, ali, ker je gospa med j tem podala proti bivši dekli ovadbo radi goljufije, ni jej hotela izročiti ničesar. Koz-, maričeva, vsa izven sebe, je kakor furijai planila proti g.ej Devetakovi, jo udarila s j pestjo po licu, strgala jej koder las, ugrizla j prst in še povrh ubila šipo. Menda dovolj! Poklican je bil redar, ki jo je od-vedel v ulico Tigor.
Tatovo drzno čelo. Težak Miroslav Rebula se je predsinočnjem skupaj z Vilje-; mom Schnabl p. d. „Amerikan" nahajal v J gostilni ul. Geppa št. 6. Rebula je bil pijan in to okolnost je oni drugi porabil, da je olajšal svojega sopivca za uro z verižico v vrednosti 26 K in za mošnjiček, v katerem je bilo 8 K. Schnabl pa je bil tako predr- | zen, da je drugi dan prišel v isto gostilno in ponujal na prodaj vkradeno uro. Bil je; aretiran.
Loterijske Številke, izžrebane dne 22. aprila 1911: Trst	21 55 38 84 54
Line	9 90 68 66 11
Koledar In vreme. — Danes : 1. po-velikonočna (bela) nedelja. — Jutri: Jurij mučenec.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 22° Cels. -— Vreme včeraj: deloma oblačno, vroč veter.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Temperatura mila. Veter s severa z različno silo.

SVOJI S SVOJIM!
SVOJI K SVOJI&!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev« 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPEC JALITE7* ANGLEŠKEGA BLAGA.


Veliko skladišče klobukom
dežnik«?, bele In pisane srajce, izladsk. platna žepaih robcev, meških aogovic Itd. Itd.
K. CVENKEL ££
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina,	2066	Narodna trgovina

Corso
EHl
32
fllfr. Frankel
(Delniška dražba) £rst, Corso štev. 27,
Podružnica:
ulica Cavana št.
Podružnice:
11
v Ljubljani in v Zagrebu.
Nobena
razprodaja
in nobe na
množina: Masa
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk. — 1200 delavcev.
m
Arturo Modricky
Prodajalnlca manufaMu'nega b aga in drob r h credi**tov. Trst, uiica Beivodare 32
g Novi dohodi za sezono, perkali, piquet. satin, w balist, zefir in panama, kakor tndi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate S in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo jI iz zčane tovarne Mattousch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci
to
in drobnarije v veliki izberi.

FrateUi Rmubar
Trst, ulica Carducc! 14 (proj Torr-int3). Zaloga ustrojenih kož.
PRIMER:
Moški čevlji . ženski čevlji . Nizki ženski .
Otroški čevlji. Gaiose iz gum.
od K 7 — do 18 od K 6 50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 od K 2'— dalje, od K 4*—do 8'—
Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
Črevlji
Grodjear (Delt
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedbrjB,
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah.
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich
m
15
koncesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.
đ
Prodajo se po zmernih
no na h z,atl in srebpnl predmeti novi (#t/llall in rabijonl, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zameno
SSSl " Trst, Via Barr. vecchia 8, i. nad., levo.
I Svoji k svojim!
Pomlad!
Pomlad!
N ESTLE
-JEVA
za otroke
Popolna hrana u dojončke. otrok« in bolnike
na želodcu.
Vaabuje pravo planinsko mlako«
Škatli a S 1-80 v vnaki lekarni in drogeriji.
Največja edina slovenska tvrdka
Križmancic & Breščak
ulica Nuovn 37 - TRST - ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
soolo ogromno zalogo manuhhfurn. blaga
Najzmerneje cene.	Prevzame se delo
Točna postrežba.	po naročbi.
Stvari ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne druge Stofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in nai-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje m krojače
^jEHjSESuž t Svoji k svojim! | jJpjaQnli J!
Stran IV.
»EDINOST« St. 11«
V Trstu, ine 21. aprila 1911.
M fotograf le Anton JerklE, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	__315
Mlekarna Laak, plooolo 1- Podpisana
naznanja slav. občinstvu, da je preazela na svoje ime cobroznanu mlekarna Laak Prodaje se svaki dan sveže mleko iz gr spodarske oprave LAAK. Razna Kaslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne Eladčice svaki dan aveže. Prodaj« piva v steklenicah, ter vina L vrste. Specialitet kiselo nileko, bolgarsko Joukurt in Kefir.
Priporoča se Joseflna Salomon.
Q4r|fA mizarski mojster, Trst, ulica JIIol|l OlUllCl Belvedere štev. 8 izvršuje
vsakovrstna mizarska dtia.
Slovenska žganjarrsa A. ZJtko
Trot, ulica Acquedotto 9 priporoča slavnemu občtnstvu svojo žaanjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vae vrate likerjev rama. alivovoa, konjaka Domači brinjevec in tropinovec. — POSEBBfOST: rasni zdravilni likerji._1039
Robert Cian, urar SftJEt
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
Ivan Strancer	-
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9._923
Stara grška žganjarna /.
v Trstu, Via Cavana 6. Tu se dobi bogata iz- )
bira likvorjev ; specijalitete : grSki in francoski konjak, ' kranjski brinjevec, kra&ti slivovec in briski tropino- ; vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. SlaMice in zapečenci. Grška mastici iz žija. — Se priporoča Andrej Antonopula.
Dr.in pnM 86 mesnica 1'OMAŽA ZADNIKA ■ rlp^rUUa v Trstu, Piazza S. GiOvanni štev. 6. Prodaja Be goveje meso, telečie, jaačje, vsakovrstna perutnina in sveže meso.	717
Slovenci! Slovani! mfvli
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako narcčbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH.	2031!
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih : lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-j PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
fn	Postrežba na dom.j
Pekarna Ivan Pertot-Susič j
ulica Cavana 17. — 0 priliki velikonočnih; praznikov priporoča izvrstna pince, presn ce i in najboljše domače potice. Sprtjena vsako-! vrstno p'Civo. — Pošilja se tudi na do.u.j
Prisan, dober brinjevec
Lovru Šibeniku v fsi*ki pri Ljubljani. 1681 i
l/0* ««rt Milini lr8t> Piazza Ponterosso • l\cU. Vil. IVIUIcJ št 5 Trgovina jestvin in j kolonijah Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe ; sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec (
Franjo Maktvec št 40. Priporoča slav.)
občinstvu svojo pekarno in sladščičarno, v kateri se j dobi večkrat na dan svež kruh in sladSčice. Zaloga j moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva ' vsake vrste. P strežba tudi na dom.	869
Incin Taui^ar Ttgt> uUca CarP18011 gt- l6»j JUbl|l I a V Udi pekarna in slaščičarna spo- {
družcico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na
novo urejena, bvež kruh večkrat na dan. Postrežba
točna na dom.	677
Za okrepčila
njarno AUOUBTO DELL' AOX|i| TlUK Rlborgo 1 in ulloa Kaloantoa feft ku v saloni vsakovrstna desertna vM, likerje, bombone in alaiftice prve vrste, posojaj« v te namene preti povračila v»s potreben namizni servloe za vtako Število po vabljeno e v. — Refoftk iz liole buteljka K 1 60.
Albanija in Albanci. EžS
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Nova krojačnica!!
ulica Tor San Pietro, št. 4.
Izdeluje vsakovrstne moške obleke po najnovejših krojih in po nizkih cenah.
Za obilen obisk se priporoča ndani
«6_FRAN M&LIS, Krojasti mojster-
KKXX*MXKXXXM«KKX
A. Tosoratti
Vla Matcanton št. 4
Prodaja po cenah brez koiikurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bomba2a, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, borr baže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žimnice, zavese itd. **********i-.^
u •s
ZA
POLETJE
priporoča tvrdka
BOHIMEC & Co.
TRST, Via delle Torri štev. 2
(za cerkvijo sv. Antona novega)
krasne obleke za gospode, dečke in otroke
kakor tudi mline novosti za ti me.
Postrežba točna ii solna.	Cene priznano nizte in stalne.
FINE OBLEKE PO MERI.
s«
= Zmlogu oblek in blaga
Trst, Cono 45 AlFOperaio Trst, Corso 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne.
IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. a
J. Galperti - 7rst
ulica Barriera vecchia 13,
Zaloga domačega in inozemskega sukna za moike obleke.
POPOLNA IZBERA perila, volnenega blaga, malij, srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, perkala, batista, zefirja, bombaža ter
vsakovrstnih nogavic in žepnih rnt.
Posebnosti za krojače.
Sprejemajo se naročila po meri. jb
_Sil
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo =5=
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettiff-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica SSTpa^et
$6toe iz hrast, in bukovega lesa. Postrsžba takojšnja za vsako množine I
Sinprsti itielcl Hiti u t strmarsh stnko sjaiajtčB izielie. - JAMSTVO!
Vsa dela se solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen.	_329 __
Evpeptična Br«Bčlc* Stalda
MARCO F. MARTINOLICH, Mali Loš nj
Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavijanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alko hola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da
ne vpliva dražilno, kakor drugi stični izdelki.
Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd.
Marco F. Martino 1 ich
Zastopstvo 2a Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu:
Giovanni Tarabochia, Ul. Mercato vecchio 3. Telf. 39 Rimsk. Vin.
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik,
TELEFON št. 1085.
TRST ul. della Zonta št. 7, /.
1995
LEKARNARJA
Tkierry balsarp
pota/no obvarovan. — Pristan sama z naša Kot varsttfoaa Z aaika. Preti vsaki falsifikdeijl aa »a »trag* posto.*!« a* podlagi pravice. Ta bal man ja najbolj*« »dražilo piuiuim ln pranim kolesni aa , t Sija, hripaToatl, toikemti dihan<u, plašnima katara ia osobito prati Influenci, oi*bi preberi, ie-lodĆHc-ra'i krča, anetja jet^r ia oblati, proti oal»b -lasti, pra-hlajenja Eohob<»la i a nstnim golesnlas, prati trgAt.ju, ope-kl'nam, kožnim Wpznlut itd. "f, aH aU Tfllilut st«k. K i
Lekarnarja A. Thiorry-ja Stoperes no mazi'o
okno prisan o rt»*5«lira kC4-uo a* rane,	_
t^klia«, aistriHjdjs .a t-i m '»s i kodi ji t« saari in T»ti>iossa ua-Mertujo ssaAno operacije. U6tn-kaja tudi pr***	raaaaa.
Dve dozi stanejo sam« 3 krono 60 siotink.
ITMotj hPrtfirada D obira s« : Lekaraa pri Angeljn varuhu, Adolf
TH1ERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se
t vseh važnejših lekarnak. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož
Hans Soheiđler
- z«bote!inlti =
zobotS Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9 — 1 in od 3—6.
Trst. Piazza C. G{»idoiii št. 5, II.
SVOJI K SVOJIM!
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila čisto na novo urejeno gostilno
„PRI TREH ROŽICAH" ft TrlSlau
ulica Geppa št. 10.
Točila bodem vedno in samo pristna vipavska, istrska ter budjeviško pivo prve vrste. Domača kuhinja vedno z gorkimi in mrzlimi jedili na razpolago.
Za obilen obisk se uljudno priporoča
ANTONIJA KUČAS.
zobozdravnik
UNIV. MED.
Dr. Hax Barry Brillant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
IsdelvJ« zadelan j« 2 emajlem, poreelanom,
srebrom 1b zlatom. Is4eluJo posamezne ure t ne zob »TO, kakor
187	tudi eele zub^sje.
ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popoL
Stran'TI
.JEDINOST" št. 182.
V Trstu, 23. aprila 1911.
Frančeška Riminska
(Francesca da Riminl).
Spisal SO vio Pellico. — Prevedel M. A. Ternovec. — Tisk Fran Polićeve tiskarne. — Kom. naklada slovanske knjigarne
Josip Gorenjec v Trstu 1911.
Tako se glasi najnovejša knjiga, ki nam obogati našo književnost.
Francesca da Rimini je žaloigra v petih dejanjih, ki jo je spisal leta 1854 umrli slavni italijanski pisatelj Silvio Pellico, znan posebno po svojem spisu „Le mie prigioni". Ta žaloigra je poleg omenjenega dela „Le mie prigioniM najboljši proizvod Silvia PelUca.
Vsebina žaloigre je ta-le: Frančeška Riminska, hči, krasotica, Guida da Polenta, vladarja Ravenskega, poročila se je zoper svojo voljo proti koncu 13. stoletja z grdim Malatesta Gianottom, vladarjem Riminskim, pa je srčno ljubila svojega deverja Paola (brata svojega moža). To je zvedel njen mož. Kazen ni zaostala: govoril je meč.
Ta žaloigra je našla v našem jeziku dostojnega prevoditelja, bodisi da se oziraš na jezik, bodisi na obliko.
Kedor je poskusil prevajati, posebno pesniški proizvod, iz kakeršnega si bodi jezika v drug jezik, vć, kake težave ima premagovati na takem delu, da ohrani zmisel izvirnih stavkov, da opili stihe tako, da mu tečejo gladko ne da bi grešil zoper skladnjo jezika, v kateri prevaja, ampak da se glasi prevod kakor da bi bil izvirno delo. Tež-koče so te, ki zahtevajo, da prevoditelj ima tudi nekaj pesniškega duha in da pozna dobro izvirni jezik in oni, v kateri prevaja. Tem zahtevam odgovarja gospod prevo-▼oditelj.
V drugih svojih prevodih, na pr. Adama Mickievicza historične pesmi „Gražina", v Aleksandra S. Puškina pripovedni pesmi „Cigani" in v „Venci povestic* poslužuje se g. prevoditelj rad marsiktere, ne povsem navadne besede, a v prevodu „Frančeška Riminska" se je ogibal takih izrazov, in mu rabijo le povsem znane, domače besede. Prav to bo pomagalo, da bodo predstavljali lahko to-le žaloigro v njegovem prevodu tudi na naših odrih, kakor so jo predstavljali že čestokrat najznamenitnejši italijanski igralci, kakor Rossi, Salvini i. d. na italijanskih odrih v Trstu in drugod.
Rekli smo, da prevod ima svoje velike prednosti. Odlikuje se pa tudi po svojih jezikovnih posebnostih, ki se naslanjajo na živo govorico priprostega našega naroda na Beneškem in na Goriškem, na Primorskem sploh in na Ogerskem pa na žive in pismene jezike drugih Slovanov. Novotarstva pa ni v njem nobenega.
Vsak stavek prevoda je lahko umljiv, vsak stih se gladko čita. A o tem bomo govorili kasneje.
Med jezikovne posebnosti Štejemo: 1. da se prevoditelj poslužuje v izražanju sedanjosti le nedovršnega glagola, držeč se v tem oziru nauka blagopokojnega Antona Ja-nežiča, navedenega v njegovi Slovenski Slovnici iz leta 1864 na strani 206 §. 386, ki slove: da za pravo sedanjost nam rabijo le nedovršniki; v izražanje futura pa služi mu po občeslovanski v zmislu nauka tega slovničarja, ki se glasi: dovršni glagoli nam služijo za izražanje preteklosti in prihodnosti in to tudi v zmislu nauka velezasluže-nega našega književnika Matevža Cigaleta, izraženega v njegovem „Deutsch. sloveni-sches Wć>rterbuch" na strani 454 pod aErinnern* in na strani 595 pod „Gehen" (pojdem, pridem), ki kaže, da ali dovršnik v sedanji obliki, ali pa nedovršnik s pomočnikom .biti" služi za izražanje prihod-nega časa.
2.	V rodilniku dvojine in množine ženskih in srednjih samostavnikov z dvema ali s tremi soglasniki ne greši prevoditelj nikdar zoper nauke blagopokojnega A. Janežiča, navedenega v omenjeni slovnici na strani 41 v §. 91 in na strani 43 v §. 95 ter vtika med odnosne soglasnike poluglasnik „e" na pr. na strani 21. Iz tistih svojih izeb je drobnela, 29. Razžaleb takih je, ki oprostiti.
Ne morem jih.
3.	Veznike, predloge, prislove na primer: kakor, tako, nego, no k, odnosno h, pri, proti, zoper, do, itd. rabi prevoditelj po narodni govorici in po naukih našega odličnega pisatelja J. Navratila, vvrščenih glede veznikov: kakor, nego itd. v Slovenski Glasnik iz I. 1864, kjer beremo na strani 190. med drugim tudi to-le: Ce primerjamo zdaj rabo primerjavnih stavkov v primerih za enakost, vidimo, da služi starosloven-ščini in vsem drugim jezikom slovanskim za enakost jako, slovenski kakor, srbski kao (kako, kao što), za inakost pa negz, ali neže (li), serbski nego, ali pa rodivnik brez predloga, v serbščini in bolgarščini pa s predlogom od, ali ot, ki se stavi le onda, kedar rabi latinec, izpuščaje Bquam" (nego) svoj ablativ, Grk svoj rodivnik brez predloga, Lah pa svoj rodivnik s predlogom di, itd. Tak rodivnik s predlogom od rabi tudi Belim Kranjcem. Samo v slovenskih primerih vidimo zmešnjavo za inakost (neenakost), katere je kriva nemščina.
4.	Izognil se je prestavljavec povsem veznika „kot". On pravi v svojih „Pripisih", dodanih prevodu „Gražine", da ga ni slišal nikdar ne iz ust priprostega našega naroda, nt iz ust druzih Slovenov.
5. Omeniti gre še, da ni v vsem prevodu nobene besede, ki ne bi se našla v navedenem M. PleterŠnikovem slovarji, ali ki bi služila v drugem pomenu, nego je v istem naznačen. Po občeslovansko in po naukih Matevža Cigaleta (M. Pleteršnikov slovar, stran 959, pod ženska) sklanja prestavljavec kakor samostavnike one pridevnike, ki nadomeščajo večkrat samostavnike, na pr. moški, ženska, duhoven, itd.
Njegovi stihi so v tem, kakor tudi v prevodu „Gražine" jambski enajsterci. V vsakem stihu je napravil pravilno cezuro, zarezo po petem ali po sedmem slogu. Prav temu odmoru je pripisovati, da stihi tečejo v lepoglasnem ritmu.
Omeniti moramo še, da ni nikjer prisiljen naglas. V vsem delu se vidi, da se je držal prestavljavec M. Pleteršnikovega na-glasja, ki ga ima v slovensko nemškem slovarju, ki je za nas merodajno (sicer gl. Čas, letnik III. z v. 7. in 8. Ljubljana, 1909, stran 315), in monumentalno delo.
Knjiga je lično tiskana; cena jej je nizka, 50 vinarjev. Vsak izobraženec si jo torej lahko kupi za svojo knjižnico. Vredna je, da jo vvrsti med svoje knjige zarad vsebine žaloigre in zarad gladkega prevoda.
Klodič.
Pri slučajnostih se je oglasilo mnogo udov vprašujoč, kaj je s pravili, zakaj se je nekega člana poslalo iz zdravniške oskrbe, zakaj se ni poslalo računov? Na vse to se je dajalo od strani vodstva pojasnila, s Čemer so se vprašujoči zadovoljili. Nasveto-valo se je, da se pusti nova pravila tiskati na posebne pole, nadalje, da se vpraša ravnateljstvo javnih skladišč, ako se bi dovolilo vplačevanje v društvo takoj pri izplačevanju dnin pri blagajni javnih skladišč.
Priporočalo se izvoljenim gg. odbornikom da bi se redno vdeležavali sej itd. Nadalje se je določil znesek K 100 v podporo nekih jako revnih družin. Občni zbor je tudi določil, da ostane društveni urad od maja do septembra ob nedeljah zaprt, ter da se bo zato vršila ambulanca ob sobotah zvečer od 6—7 ure, društveni urad pa bo odprt do 8. ure zvečer. Občni zbor je končal v veseli nadi da bode naše društvo tudi v bodočem letu napredovalo kakor dosedaj.
Občni zbor „Tržrtkesa podpornega In bralnega draftua",
ki se je vršil v nedeljo, 9. aprila 1911 ob 3. uri pop.t je bil precej dobro obiskan s strani cenj. članov, ter so navzoči z vidnim zanimanjem sledili posameznim poročilom o društvenem delovanju. Predsednik, gosp. KamušČić, je konstatiral sklepčnost občnega, zbora glasom društvenih pravil, pozdravil navzoče ter jim naznanil, da zborujejo letos zadnjikrat v sedanjem domu, ker se društvo s 24. avgustom preseli v nove prostore v ul. Caserma št. 16. Ob enem je razložil, da se mora letošnje leto vršiti občni zbor še po starih pravilih, ker ministerstvo še ni pdtrdilo spremenjenih pravil. Kakor hitro pa dojdejo potrjena pravila, skliče se izredni občni zbor, po katerem se bo vršilo delovanje po spremenjenih pravilih. — Tajnik, g. J. Šorn, je omenil, da je bilo ravno letošnje leto, ki je ob enem 30. leto društvenega obstanka, eno najplodovitejših, ker je moral društveni odbor v svojih 21 rednih in 2 izrednih sejah razpravljati o važnih stvareh, ki so bila za društvo potrebna in tudi zelo koristna. Za posamezne obširneje stvari je odbor izvolil iz svoje sredine odseke, ki so potem stvari prerešetovali in poročali | odboru. Obstojali so sledeči odseki: Odsek za ureditev zemljeknjižne stvari, odsek za iskanje in oddajo stanovanja, veselični odsek, odsek za ureditev knjižnice in volilni odsek.
Razun tega pa je vodil g. dr. Wilfan ! tako imenovani pravovarstveni odsek v raznih stvareh, ki jih je imelo društvo z delavskim razsodiščem, ali pa s sodni jo. Odbor se je bavi I tudi z vprašanjem, na kakšen način bi se dalo omogočiti strankam ložje in pripravnejše plačevanje doneskov. Pričela se je ambulanca pri sv. Jakobu, ki pa se je opustila. Mestna bolnišnica zahteva sedaj za vsakega bolnika dnevno K 2 78. To je vsekako za podporna društva veli-znesek pri ogromnem številu bolnikov. — Umrli so sledeči člani: Skofič Alojzij, Vo-dopivec Lovro, Kravos Vinko in Pečkar Marija. Lahka jim zemljica 1	,
Prav živahno je bilo tudi letos društve- j no gibanje. — Vstopilo je 463 udov (402 moška in 61 ženskih), izstopilo je 613 udov! (526 moških in 87 ženskih), koncem leta ima društvo 1072 redno plačujočih udov (953 moških in 119 ženskih) 1 vstanovnega člana in 8 podpornih članov in 6 častnih članov. Društvo je ob jubileju CMD časti-: talo pismenim potom vodstvu v Ljubljani, j udeležilo se je izletov na Prosek, Lonjer, j Verdelo in Opčino.
Blagajnik, gosp. Detela, je poročal,! da je imelo društvo skupnih
dohodkov......K 40272*40
in skupnih izdatkov . . . „ 3830101
skupni promet je tore] znašal K 78573 41 j
Društveno premoženje se
je pomnožilo za . . . . „ 6398*39
Skupno društveno imetje
dne 31. dec. 1910 je ... „ 64318 84
Pregledovalni odbor je po g. Gustin-čiču izjavil, da Je našel društvene račune v redu, in je predlagal absolutorij odboru.
V vodstvo so bili izvoljeni z večino glasov sledeči gg.: Kamuščič Miloš, preds., dr. Wilfan Josip in Kravos Fran, podpreds., Čok Hrabroslav in Gombač Josip, tajnikoma, Škedelj Ivan in Kuštrin Anton, knjigov., Detela Stanko, blag., Tavčar Josip. ekon. — Odborniki in namestniki: Bune R., Bucik P., Faganel J., Gerbec J., Grmek Gabr., Jerič F., Kovačevič I., Kovačevič A., Kobal I., Legiša J., Mladovan J., Muller I., Pertot V., Sila A., Stefe L., Tomažič F., VerČon F., Zabrič I., Bandel F., Gasperčič F., Počkar F., Rebek A., Slak Pavel, Stok Jer., Tomažič I., Vitez J., Vovk V. — Pregledovalni odbor: Modrijan Viljelm, dr. Kisovec Vek., $orn J. — Mirovna sodnija: Čudvot M., Kukanja A., Kalan A., Ostrovška F., Umek I.
Ženski odbor: Kukanja Ema, Kovačič Franja, Pukart Marija.
Delniška glavnica: K 60 milijonov.
Reservni in varnostni ni zaklad: K 16 milijonov.
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
Bančni prostori: VIA S. NICOLO 5tev. 30.
** Menjalnica: VIA NUOVA štev. 29
Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE
v Trstu
TELEFON štev. 21-57.
:: Izvršuje vse bančne posie.
Obrestuje vloge na	#a i
VLOŽNI KNJIŽICI	**
na tekočem računu po dogovoru.
Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promeae za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih. in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnosten-ka — Trst.
: Na obroke!
Jakob Dubinsky
: Na obroke!
Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst
i velika izta loMjfii oDM n ppds
manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107
I Zelezuato KiM-te^r-
za bolel&no in rekonvalescente
Pravzroča voljo do jedi, utrjjje želodec ia ojačuja turi= organizam
Priporočeno od nzjslovečih zdravnikov v yseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojaciti.
Odlikovano 22 kolajnami aa raznih razstavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali.
Izborni sku.fi.	MP	o .a*
Lekarna Serravallo - Trst
Velika Izbera motnih Mat, stole Itd. za delavce.
Hi olle za ne Air m t »s
TRST, ul. Arcata št. 9
vogal ul. Sapone
II »MU
:mm
Odlikovana krojačnica
Avgust Stular
TRST - Via delle Poste štev. i nad. - TRST
izvršuje pomladanske in = letne obleke
Cene zmerne.
De'o solidno.
M
Pelikl dohodi za pomladansko in letno sezono I
Velika zaloga manufakturnega blaga
Ulica Nuova štev. 36 vogal ul. S. Lazzaro
- M. JUTE, Trst -
= PODRUŽNICA = v ulici S. Lazzaro 5.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti m najmodernejše iz prvih tovarn, posebio pa snovi za moške in ženske obleke, srajce ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in ptičev ter vsake vrste perila tudi od bombaža al. platna. Veliki .zbor vsakovrstnih odej kakor tud. koltri lastnega izdelka. Pleteiike, svilenine, raznovrstni okraski za aivdje in kitničarke — VELIKANbRI IZBOR SNOVIJ za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Blago, katero ne ugaja, se zamenja ali pa s« vrne denar, brez zadržka.
CENE NIZKE IN BREZ KONKURENCE.	POSKUŠATI IN SE PKEPRIČATL
V Tntii, SS. aprila 1911
»EDINOST« St; 112
Stran T.
Kislo zelje
repa s Kranjske
--▼ vseh letnih dobah t zalogi--
Josipa Dolčič, Jrst
ulica Sorgente 7. - Itlef. 1465.
Mm prodajalna ilatuja - nrtrja
>nessan9ro Čamaro, Jrst
Corso štev. 23 200«
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih.
Vtrttles, prfvsskl, spsstslcs, zlate Id srebra« are, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarije,
Cene smerne.	Cene sme ne.
Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke
Alla Fiducia
ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata)
Velik Izbor suknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dalje. Moške obleke iz sukna in volne, moderno pisane in po modernem kro]u od K 24 dalje Obieke za dečke razno pisane in razmh barv od K 13 dalje. Suknene obleke za
otroke v raznih oblikah od K 5 dalje.
Hlače za moške iz pisan, sakna od K 5 dalje
CIRIIi ŠUC
TRST mL Concordia St. 4 TRST
Prijoroća slavnemu občinstvu svojo trgovino
_ O Je-
stv a ln kolonialnega blaga. Testenine „Pe-KATKTB", domače in napol.tan»ke, trevis.mske {Tro »bo) ter lx tovarne bratje ZAT4A. — Vino
atoteienioah. Pošiija se iudi na dom ter po j.ošti. Paketi od 5 kilogramov naprej. _
- i 'I
mu ! Cene brez konkurence * _
M ii ■■ m 11 T

i
TRST
i
% % % %
m%
##11««
: Ijnazlo Potocnig:
Ulica Riborp 28, mal nI. Beccberie.
VELIKA IZBERA i«*
isgDtOTljenih moških oblek za odrasle in aa dečke; specijaliteta: volneni in plat.eni kostumi, jopice iz alppgesa.
Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Cene, da se ni bati konkurence.
JL
ANTON ZAVADLAL
Trst, «1. Istrla 12 (pH sv. Jakoba)
Mimik troj« FIlIllO ln SLAldlĆABIO Tiiknt a« 4an ir«< krak ln tJaMlce. Zalog* moke mk* mu ia prvih mlinov. Likerji ia vino v itc-Haaliah. Paatraiba aa dom. — Pripore«* tati ntjo
staro lo dobroznano pekarno v ulici Polio it 6 (vogal Concordia)
katero vadi gospodar
nr
1739 ■
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
Y ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, na plzenski zaloge: iiačiii narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: V. H. Sohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroli; TKNOVO : Rudolf Valenčič.
TRS T: Schmfdt & Pelosi. PUL I: Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sabiieh.
14444« NOV GRAFIČNI ZAVOD
Marino Mattulich - Trst
nlica delle poste 10, l. n. (zraven fotografa 3erkiča}
--, TELEFON štev. 15-28. ------ —--
Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev.
Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica za popravljanje in čiščenje pianln. strojev.
-i- giulio Rvitem -i-
TRST, ulica Glosne Carduccl štev 23
n "t: TELEFON fitev. 813 ::
rurglčno orodje, ortopedič&i Aparati, h >1ercl, umetne roke ln noge, berglje,
lini pasi, elastični padi ln aagovics ele&troterapeTtične priprave, aparati it
inhalueljo, vsemzzjH
■KL4PIBĆE potrcbšoia za kirarg-fona zdravljenja Fotrebađlae is araaa 'a ln ns^rsiUmfs : : : ; : : : : blaga. ::::::;;
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobo?
izdiranje lobav brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni teknil
- TRST -
ulia - dell> ISa^arms* Št 13, 11, a.
OriCermak
: -iobozdravuii :
e>
'-v-	- -j
	
Hermangild Trocca
Bjurrier* recchim štev. 8 ima Toliko zalogo
airtvaikili predmetov
VENCI
•4 pomUu in biserov vezanih z mn-im* iieo, od umetnih cvetic s trs« kori in napisi.
Stkt u porceluastik ploičah n spoanrike
VcjailJ« ktikurtnia« mb«.
M. German
cvetličar, Trst, Via Ponterosso S
"VSE VRSTE febalo, sadik, cvetlic kakor tadl gnojil.
jr^
irgon.-otrtno zairuss 0 in! i
vis S. Francesco d' Assisi 2, i. a.
kjer Jo bila prGj „Trž. posojil, iri hranilnica". Paštno-iiranlloiCn; račun 74679. TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vioge od vsakogar, taai če ni fflaa, in jih obresta j e
4 M °l
I2 1°
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.—
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih reaiizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži io po K 20 ln po S 2
Sadaljoa pojainila m dajejo ▼ oradu med uradnimi mami, ki no : bo delavnikih od 9. do IS. d op. ln od 3. do 5. pop.
ieslstiovana zaOriza z leomeleim jaiaitTOfli.
TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA
"Antonio Spanghero "
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke	DELALNICA :
D0MENIC0 DELISE. Via Madonnlaa 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapecirajo najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela Is dekeraolje za sobe. — SPECIJALITETA: Isiitaelje leea In Marmorja. Izležne table
B
Aless. Giordanii ^^ blvS
Jpazof!
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna in zastarana kori a očesa ter jib izdere na najnavađnejSi a a čin ::: brez vsake bolečine Garantira ozdravljenje *
__meso rastočih noatov. Reži
nohte vsake debelosti. Na zahtevo pride tadl na do®
- -,1= <
bivši nrar v Sežani
: ima svojo novo MT prodajalno
um
v TRSTU ul Vinc. Bel lini .. štev. 13 ..
nasproti cerk.
av. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. ceniih
ODLIKOVANA
tržaško prodajaln, obujal
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
Razun različnih izberov najfiuejših moSkih in Ženskih obuval po a&JniŽJih csaah ae prodajajo tadi po izrednih cenah :
Usnje 8oxc?Jf s trakovi . . . . po	K	10 —
Usnje Boxca!f z elastiko . . . . po	K	I0'—
Usnje Boscalf oolika Derj3y . . po K	10 50
Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K	10 50
E^iaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrate.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni Ima svoj	ae49
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcol6 štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.V> pop
Varstvena znamka: „SIDRO".
Llnlment Capsici Co.
nadumestek za
BIDKO-P AIN-EX PELLE ^
je ie staro sku&eno domaČe zdravilo, ki se ie mnogo let opora hl j a uspeSno drgnenje proti trganja, reumatizma in zmrslini. QyQ|*l|r| Zaradi manjvrednih poane ww<trill|» manj naj se pazi pri nakupu ln jemlje le originalne steklenice v zavojih s varstveno znamko „SIDRO" in me t::: Rtehter. Ctena po 80 vin., K 140 in K 2. Dobi so v mnogih lekarnah. Glav za oga Joftef Torofe, lekarnah v Bu impe^ti.
Dr. Rlcbterla lekarna f^.^
zaElibethstrasse No. 5 neu
0
Popolne UPeljOVe instalacija acetilena.
Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo
B^r CORSO 22. ^m
GIUSJPFl! JBSOH - TRST
Telefon 8t. 1696. — Via Massimo d'Azeglo St. 3. — Telefon St. 1696.

Najboljše in najcenej. gorivo
Briouettes m,Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Oelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Gepa: 4 $tot Kilogram
% dootavijenjem firanko.	_
s doatavijenjem firanko.
Restauracija FINDINO
Trst| Via Cologna II
Vsako nedeljo in praznik
pis^s
Vstop 50 stotink, po 8. url 30 stotlnk. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
ALOJZIJ - PIMTER
peh ar a a za kruh lil slad čice s prodajalno tu- in inozem. likerjev ln vin
Via Cereria štev. IO Najbolji! kruh vsake vrste s franko dostav-Ijanjem na dom. Specijaliteta: Ržen kruh.
Najboljšega češkega izvora!
CENE : GOSJEGA :: PERESA s : ZA POSTELJE.
I kg rujatih dobrih skesanih S kg K a 40, boljiih K a-80, belih 4 K. lielih s puhom K 5-10, 1 kg belih oaltin.'jsih sfeaa-nlh K « 40ln K 8, t klg eauiega aha rnjav « 5 ln 7 K, bele (Sne 10 K. oajfinejt puh a prs 1» . Pri naroćitri 5 kg franko. Izgotovljone posteljo rude-|iega, modrega, belega ali rum enega ' gostonitue^a Naukitiga, t o<Jeja 1«0 cm dolga ln ISO cm Široka a S poilirtglaTjema no 80 cm dolgima ln 60 Širokima, napolnjenima s norim, sivim ztlo trpeioim, mehkim posteljnim perjtm Kron t*. Polopernice 20 K ; pernice Hi R ; posameme rare 10 K, IS, 14 K in 16 K ; blazine S K, 3 K 50 in 4 K; pernico *00 etn dolg«, 140 cm Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in * i K ; blaaine 90 cm dolge, 70 cm Široke 4 K 60, 5 K il), 5 K 70 ; spodnjo pernice s trdnega, črtanega gradla 18J cm dolge, 110 cm Široke, 13 K 80, 14 K 80. PoS)l)a »e po ponetja od IS troa dalje franko. — Premena dovoljena, «a nepripravno deaar nazaj. Natančni ceuiki gratii in franko.
,S BENISCH »Descteuitz št 76& Sa a Ta CesM
!k
V Trstu, dne 23. aprila 1911.
»EDINOST« št. 112
Vir za zdravje tvorijo
alkohola proste Sumeče Urno-
lUflfd pripravljene s pomočjo Maišnerjevih IlUUwf Samečih limonadnih bombonov. — (Oku* po borovnicah, citroni, smukvicab, č-rešnjah in jagodah) v pastiljah po 2 in 4 vin , t patent«vanih vrečicah po 2 in 5 vin.
S	o
«	a
a
o	c=
S	~
5	e.
«	n __©
£	5
r-
B •
— 3
o
M
9 5-o »
< oo o
TVRDKA
GIUSTO STKi\SI4K
naznanja P. T. občinstvu, da je že udobila predmete za nastopajočo sezono kakor
zefir za srajce od st 92 dalje. — Perkal, batist, panama in platno za obleke v najlepših barvah in desćnih. — Popolen izbor srajc in ma\j za moSke in žennke. — Možke srajce iz zefira od K 3-PO dalje. — Najbogatejša zaloga platna iz bombaževine vseh vrst in cen. — Rjuhe obrobljene 110,250, kron 3-10. —Rjuhe obrobljene iz platna 150,250 kroo 3*90. — Velikanski izbor damaska in trliža za žimnice od stot. 90 dalje. — Volna za žimuice. bela, dolga, dvakrat oprana od kron 2-40 dalje. — Živalska in rastlinska žima. — Popolne garniture iz blaga: 2 odeji, 1 preproga, 1 par zaves za kron 32. — Blago za pohištvo, stores, Bonne?—femmes, vitrages, posteljni okras. Platno za zavese vseh vrst in visokosti. — Prilika za krčmat je in gostilničarje : Namizni prti m' £ni bele barve po kron 160, prtiči tucat kron 4 40. Prti v vseh barvah- Voščeni prti v.sake
metre. — Zaloga platnenega in bombažnat. blaga.
i
Velika pekarna in sladčićarna
. Trst, ulica Istria §t. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež i kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice. - biškote in likerje. -
Za obilen obisk se priporočan
Josip Fabjan.
f Dr. Kari Ernst
unlv. med.
zobozdravnik
Ediri rdeloralec: Prvi čeika akcijska družba orljent stadčlčarsklh In čokoladnih tovarn, KRALJEVI VINOGRADI, - prej A. HARŠIER -
ZastoDAifc: Al. PMC?r, T st. ni. Gaetano Domliettl 5.
e smete
pozabiti, da obstoja za ublaženje in popolno ozdravljenje kašlja zdravniško priporočeno okusno sredstvo čigar ime
THIMOMEL SCSL/E
slovi v zdravniških krogih. Rabite ga, - kadar bodete imeli kašelj. -
Car I o Kasem
manufakturna trgovina
vogal via Conti TRST vogal via Conti vla Sefte Fontane šfev. 42.
Specialiteta : perilo za moSke in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal', panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno.
Krila, predpasniki, nogavice, malje, srs^oe, ovratoiki, ovrat-niče, drobnarije itd, itd.

Izd^lov»telj in glasna zaloga
: B. FRAGNER-jeva Lekarna :
c. kr. dvorni zslag^tel]
PRAGA III., No. 203
Prosimo povpra&ajte svojega zdravvnlka steklenica 2 20 K Po po§ J franko Ako se pošlje naprej 2 90. 3 steklenice K 7. ako se pošlje naprej, 10 stekl. S 20, ako se pošlje nnpr. Pazite na ime preparata in izdelovateija, kaker tudi ZNAMKO VARSTVA
Zoloje o lekarnah
obroke
Velika zaloga, izdelanih eblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. ]V<*jzwernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, i. nadstropje, zraven „Buffet Automatico*.
Telefon št. 251, Rim. II.
Trst, Piazza C. (aoldoni št. 5, II. nadstropje.
| Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop. A aAmVaIj I kambrikaza žen-
OSIunRr2oskr^hpK
8— zelo trpežnih K 10, posebno trnih K 12 Hlačevine dvojno široke po 10 m močne K 14, zelo trpežne K 17 posebno fine K 20- dobite iz
ludoslov. razpošil]. R StermecKi ? Celju \ ........'■ MMHIII«
S. Hi

POZOR!
::: 50 000
parov čevljev 1 4 pari čevljev za samo K 7*50
Radi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meni naročilo veliko mnoCiao čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, galoširanih, spred s kapicami, z močno nabitimi usnjeaimi podplati, zelo elegantnih, naj-n o vej a fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari
stanejo le kron 7*50.
Pošilja se po poštnem povzetju.
H. SPINGARH, SCflUH - EXPQRT
—— KRAKOVO štev. 240 —s
Dobroznana manufakturna : trgovina
T. Freiseiss
v TRSTU — ulica del le Poste štev. 5
IMM osna in dru
za lorivo, petrolja in stavi), materijala
Josip Miceu
Trst, via San Ciilino št. 2 (Sv. Ivan)
ima za pomladansko in letno sezono
razpolago volneno blago, mešano in enobarvno vseh vrst, angleški zefir za moške srajce in bloze. Navadni zefir oa stot. .36 dalje. Velik izbor perkala, batista, satin v najnovejših risbai, panama v vseh barvah, gladek in s črtami, perilo na meter in izgotovljeno za moške in ženske vse vrste malij, nogavic, rokavic, moaercev, pasov itd. po priznano nizkih cenah.
na
in
Vozno podjetje
Tvrdka A nt. Scliepifz
Naročajo se vozovi:
Piazza Stazione štev. 5, telefon 1441.
BarkovIjef telefon štev. 1023.
Dovođeno je menjati in tudi denar nazaj.
g
ic
Podpirani si uso<a naznaniti slav. občinstvu, da j* prevzel na Bvoje ime
Kopališče jOesterreicher* v ulfci Lazzaretto vee. 52
uhod tadi iz zagate S. Eufemia štev. I nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da u«treže s av. občinstvu. Kopališče Je odprto vi&k dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gerki ali mrzli K —90. Abonmna za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. obČin3tvo čim najbolje obokalo beležim
udani P. Lantsehner.
"i H
V dobroznani žganjarni *
Ferdinand PetenKo - Trst
ulica Miramar št. 1	ht
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr.
žganje, slivovec in brinjevec,
kakor tudi mrzla pijače
frambois, tamarindo in šemade.
Restaurant :: Wurschinger
—(ex Leon d'oro)—
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postreiba.
Senčnat vrt. — NAVADNE CENE. Vsako nedeljo vojaiki koaeert. — Vstop prost.
Začetek ob 7. uri in pol. Klubove sobe se oddajo za dru&tva — Abonament na hrano dnevno E 1*50 in 2*—.
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico Bas^o
Trst, al. Set te Fontane 42.
Blago vedno sveže
ftn cene zmerne.
Zobotehniški :: atelje
Josip KSnig
koncesionovani zobni tehnik, diplomo van dentist na dentiatični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, IL «
Mirodilnica §mw Preflonzani i
Sv. Marija Magdalena zgornja 557
nasproti bolnišnice Sv. Mar. Magdalene.
Bogata zaloga žvepla, bakrenega sulfata, min. vod, voSCenih svel, barv, ?opl?ev, steklenih Sip, mazila za votove, gallSkega petroleja Itd. Itd. vse po najugodnejših cenah.
Pričakujoč od slavnega občinstva najdo-brohotnejše podpore se beleži udani
a FBBDOVZAIL
Pozor! Pozor! Pozorl
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo
m si trgo vko s si
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K. Za obilen obisk se priporoča
s** , KAT'JA PAHOn.
Vile, zemljišča, hišice, hiše, posestva itd.
na proda]
ceno in pod ugodnimi pogoji. Slovani imajo prednost. Dober zaslužek vsakemu kupcu VeČ pove Ant. Krajne, kavarna „Oriente", nasproti bolnišnica od 11.—1. ure vsak dan.
Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Batjelu v Gorici
Stolna ulica štev. 3-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki f-anko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šiv»lni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Trst, ulica del Salice številka 6,
Avtortzovana dunajska šola. h
— — uBtan ovij ena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST
TiUoa San Lauaro 16. ZZZ.
Trst, Corso 2. Telcf. 1917.
Leopold Haas
Prstni linoleum.......K 2 50 m1
Podolgaste preproge 67 cm . „ 1*90 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7'50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2*50
Namizni prti 85/115 cm ..... . „ 2 80 „ 65/130 ........1 80
PosrSnIK! Iz sumila cđ K ZZ dsUe.
Podrjuhe..........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „
Manšete iz kavčuka...... 60 „
— — Pošilja se tudi na deželo. —136
M t
C . |
" 53-S
!!!
s g
lis
^ »a -S P. o
8ESBS
Kinematojirnf,,Excelsior"
V nedeljo dne 23. aprila 1911 se predstavlja:
Mojzesovo življenje, kolosalni film iz svetopisemske zgodovine, razdeljen v 5 serij, 55 delov in 358 slik v dolgosti 1500 met.
Predstava trm 1 V, uro. SB. I. nraMile TrflcHV^ II. oti 6, nm^VL.
a
-I >-«
C O CC,
2. S- H O
""I L^
o ■** 2
rc. ^S
o x aj ^•sr >
B '
?r C- " ■ p
TT
U barvornlcl
se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. 093
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da - sem prevzel ——
: Česky Hoslfnec:
7rattoria „Alla Meridionale" Trst - Ca m po Bel ved ere 3 - Trst
Z odi. spoštovanjem
Jan Rfchter.
Zdravilno pivo (dvojnega Kvasa)
^^ „SVETI ŠTEFAN«
Zdravniki profesorji Cerv^lli, GamLi, Casaini, Fiore in Man<nni is Rma, r.dravnik Lisza iz Nea-polia ter še več drugih bo izjavil., da ie to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno xa nervozne tn anemične m Trhu tega za konvaleaoeate in matere, ki dojijo.
Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaloga : v Trstu, via Valdirivo št. 32. - Telefon št- 2201
Zaloga ▼ Gorici pri gg. A. Jfc F. Anderwaid, Corso O. Verdi 32.	(A)

!! NAJDETE !!
ublažanje Vaših revmatičnih, pro-tinskih in nevralgičnih bolečin, ako uporabljate zdravniško priporočani
COUTRHEUMAN
(Besedni znak za menholo «alloy«lran exkrakt kostanjev)
vedno uspešno in zanesljivo sredstvo.
1 oe?ka 1 krono
Izdeluje ne in glavna zaloga
.. B. Fragnerjeva iekaraa ..
c. k. dvorni zala?atelj Praga ||!.. No 203.	Praga lil., No. '203
Pri naprej posl. znesku K 1*50 z 1 cevko P" n » n	— a 5 cevk
^ n „ - . 9 — s 10 cevk , _ Pa2lte na ima preparata in izde'oyate j

Zaloge v lekarnah, ff
Stran VIH.
»EDINOST« št. 112
V Trstu, dne 23. aprila 1911.
Društvena vesti.
Šentjakobska Čitalnica ponovi Jpav-čev večer" v nedeljo dne 30. t. m. ob 5. uri popoludne v Rojanu.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico
(šolski pododsek" : soc. ods. III.) V torek 25. t. m. ob 6. uri v društvenih prostorih seja. Nabrani statistični materijal je prinesti s seboj I
Tamburaški odsek telovadnega društva „Sokol" v Vrdeli vabi na tamburaško-koncertni večer, ki se bo vršil dne 30. apr. t. 1. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Sodelujeta ženski zbor in veselični odsek, ki ▼prizori Murnikovo Saloigro „Bucek v strahu". Po koncertu ples, ki bo trajal do polunoči.
„Klub dramatičnih diletantov na Prošeku" priredi v nedeljo dne 30. t. m. „Zimsko solnce". Objavljeno je bilo v „Edinosti", da se bo igralo že 23. t. m.f a se je predstavo moralo prenesti radi smrti bivšega blagajnika gosp. Evgena Ravbarja na 30. aprila t. 1. _
Nar. del. organizacija.
Slovenski delavci! Dne 1. maja priredi NDO. manifestacijski shod v Skednju v prostorih „Gosp. društva" ob 9. uri pred-poludne in velik manifestacijski shod ob 10. uri predp. v gledališki dvorani „Nar. doma" v Trstu. — Popoludne pa ob 4. uri veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne „Al Mon-tebello" zraven dirkališča v Rocolu. Sodelovala bo godba in več pevskih društev.
Izobraževalni odsek NDO. ustanovi pevski zbor in prosi uljudno tem potom vse one, ki imajo veselje do petja, a niso Še Člani nikakega pevskega društva in ki želijo pristopiti k temu zboru, da pridejo v torek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer na sestanek, ▼ prostore NDO. Via Lavatoio št. 1.
Naše gledališče.
KORNEVILSKI ZVONOVI.
Za nocojšnjo benefično predstavo v
korist pevskega zbora „Dramatičnega društva v Trstu" in za časten večer gled. kapelnika g. Poliča vlada, kakor čujemo, nenavadno veliko zanimanje. Ta vest nas prav odkrito nad vse veseli zato, ker privoščimo toliko zasluženega priznanja vrlim pevcem in pevkam v našem slovenskem gledališču. Slišali smo tudi, da hočejo posebno odlikovati ob nocojšnji benefici g. Poliča, ki je bil celo sezono^ neutrudljiv in vstrajen mojster in učitelj. Častni večer, ki ga mu posveča gledališko vodstvo obenem z benefico za pevski zbor, je zaslužen in na mestu. Zdaj samo še vroče želimo, da bi nocojšnja benefica izpadla sijajno v vsakem oziru.
Toda prav trdno pričakujemo, da bo znalo naše občinstvo ceniti zasluge naših pevskih moči in bo prišlo kar v največjem številu k nocojšnji predstavi po dostojno
slovo pevskega zbora od letošnje sezone.
*
* *
Vratarica „Nar. doma" prodaja vstop-
■ice.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
Verdi. Danes bo tretji koncert orkestra Verdijevega gledališča pod vodstvom M.o Ferrari-ja. Glavna točka programa je Rihard Wagnerjeva „Ljubavna smrt" iz „Tristan in Isolda" s sodelovanjem izborne pevke g.e Burchi. Začetek ob 8 in pol uri.
Fenice. (Nemška operetna družba Mila Theren). Sinoči so predstavljali gracijozno opereto „Punčka", g.a Theren kakor Alezija je postavila na oder krasno kreacijo. Danes popoldne „Jesenski manevri", zvečer „Grof Luksenburški". V nedeljo vprizori se prvič v Trstu dunajski operetni šlager zadnje dobe „Čistostna Suzana".
Eden. Danes dve varijetetni predstavi.
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu je zopet storila velepomemben korak, s katerim razširi znatno svoj delokrog. Ravnateljstvo tega uglednega denarnega zavoda nam je namreč poslalo sinoči to-le obvestilo:
„V današnji seji upravnega sveta Jadranske banke kakor v predidši seji upravnega sveta „Hrvatske vjeresijske banke u Dubrovniku", je bila enoglasno sklenjena spojitev teh dveh zavodov. Jadranska banka prevzame „Hrvatsko vjeresijsko banko", zviša v to s vrh o delniško glavnico od K 600.000 — na K 800.000 — ter bo po Izvršitvi te transakcije imela podružnice v Opatiji, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Šibeniku In Zadru. Spojitev se izvede v kratkem. — Tako suhoparno oficijelno poročilo, za katerim se odpira velika perspektiva daleko-sežnega gospodarskega pomena. Jadranska banka, ustanovljena še le pred 5. in pol leti, je v tej dobi razširila svoj delokrog v Istro z ustanovljenjem podružnice v Opatiji in na Kranjsko z ustanovljenjem podružnice v Ljubljani, a sedaj si osvaja dalmatinski den.irni trg, kjer pridobi kar naenkrat 4 podružnice, tako da bo od sedaj naprej štela 6 podružnic. S tem korakom je Še-le postala rJadranska banka" to, na kar so mislili njeni ustanovitelji, ko so ji nadeli njeno
lepo ime, namreč jugoslovanski zavod v pravem pomenu besede, ki zedinja v sebi slovensko, hrvatsko in srbsko denarstvo na našem jugu. Mi moremo le čestitati vodstvu Jadranske in Hrvatske vjeresijske banke v Dubrovniku, ki sta znale brez ozira na vse one ambicije podrediti lastne interese skupnemu cilju. Jadranska banka postane s tem korakom najmočneji zavod na našem jugu, ki bo razpolagal z akcijskim kapitalom in ulogami v približnem znesku 30 milijonov kron ! Tega bi si naj veči optimist ne mogel misliti, ko je pred okolo 5 leti nastala Jadranska banka z delniško glavnico enega milijona kron. Takrat je imela Jadranska banka 6 uradnikov, po spojitvi s Hrvatsko vjeresijsko banko bo imela okolo 100 uradnikov ! Tak napredek nas mora le veseliti ter navdajati s ponosom in s trdnim prepričanjem, da se odpira „Jadranski banki" velika bodočnost__
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv. zavarovalno društva »Riu-nione Adriatica di Sicurta« v Trstu. OBjČNI ZBOR.
Včeraj v soboto 22. t. m. se je vršil občni zbor tega zavarovalnega društva, na katerem je bil predložen letni račun za upr. leto 1910. Pred poročilom o delovanju v I. 1910 je bilo naznanjeno, da je emisija 1000 novih delnic, sklenjena od občnega zbora 7. januarija t. 1. dosegla popolen uspeh. Povečanje delniške glavnice na 10 milijonov, ki •so bile popolnoma uplačane, kakor tudi vse sklenjene spremembe bodo razvidne v bilanci za leto 1911. Iz poročila posnemljemo, da je bil uspeh v vseh oddelkih povoljen.
V	oddelku za zavarovanje na življenje je bilo uloženih ponudb za K 84,458 860 zavarovalne glavnice in je bilo izdanih polic v znesku K 74,104.189. Stanje zavarovalnin je znašalo koncem leta 1910 K 473 milijonov zavarovalne glavnice in K 1,367.171 življenske letne rente.
Rezerve in premijski prenosi v tem oddelku znašajo skupno K 132,204.286 s čistim po viškom devet milijonov kron.
V	oddelku za zavarovanje proti požaru je bilo prejetih na premijah kron 26,603.229. Za obnovljena zavarovanja je bilo izdanih K 11,919.546. Za nezgode je bilo plačanih K 15,366.682 in zneski, plačani za obnovljenje zavarovanj znašajo kron 6,652.342. Premijska rezerva, odbivši obnovljena zavarovanja, znaša K 10,131.741.
V	oddelku za prevažanje je bilo prejetih premij v skupnem znesku kron 2,803.765. Izdanih je bilo na obn. zavarovanja K 1,444.941. Nezgode z odbitkom zavarovanj znašajo K 956,920.
V	oddelku proti tatinskemu ulo-mu je bilo prejetih K 611.676.
Nakazanih je bilo: K 700.000 za povi- I šanje pomožne premijske rezerve v oddelku za življenje, K 600.000 za povišanje izredne rezerve za slučaj škode, K 200.000 v povišanje dispozicijske rezerve.
Družbinim uradnikom je bilo nakazanih 77.% na dobičku.
Dividenda je bila določena na 320 K za vsako delnico, ki se izplačujejo od 25. t. m. dalje.
Razne družbine rezerve znašajo na koncu leta K 144.530.659. — Premoženje blagajne za uradniške pokojnine znaša K 2,815.933, ono blagajne za preskrbovanje K 389.100.
Družba je kupila na Dunaju v sredini mesta poslopje, katero se bo dalo podreti in sezidati novo, namenjeno za tamošnjo družbino agencijo.
Občni zbor je bil zaključen z zopetno izvolitvijo gosp. dr. Scipijona de Sandrinel-U-ja za ravnatelja in z izvolitvijo na novoustanovljenega upravnega sveta.
Vesti iz Ooriške.
Redka divjačina. Divjega mačka, 5 kg težkega, 120 m dolgega je ustrelil g. Fran Leban, učitelj na Trnovem na občinskem lovu v Ravnici.
x Špargljev je bilo v četrtek na trgu v Gorici 10 kvintalov. Prodajali so se po K 170 kg.
x Avlatik Albert Lettis dela letalne vaje na Velikih Rojah. Prvi dan se je dvignil 70 m visoko; okrožll je vežbališče in letal nad Mirnom. V nedeljo 23. t. m. bo vzletal javno od 31/* do 6. zvečer. Vstopnina 2 kroni v prvi vrsti in 1 krono v drugi vrsti.
x V deželno norišnico je bilo prepeljanih 30 blaznikov iz tržaške norišnice. — Polagoma prepeljejo še ostale, ki so nastanjeni v raznih zavodih izven Goriške.
x Vojaška godba bo svirala v ljudskem vrtu vsako sredo od 5.30 do 6.30.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Gentraia v Ijobljani. Podružnice v 6orici. Celovca, Sarajevem \n Spljetu Delniška glavica K 5,090 0C0	Razervn! zaklad K 610.000.
obavlja najk^lantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jnko povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarju. - Uloge no Knjižice
2 j®
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke
bbeeistar
- B-nkošti! -
: 1911:
- Binkošti! -
Vsakdo naj si ogleda zalogo in cene tvrdke
5Ce9žet & Koritnik - gorica
manufakturna trgovina na debelo in drobno
predno si nabavi obleko za bližajoče se
Binkošfne in tudi druge praznike.
OPREMA (GALA) ZA NEVESTE (NOVICE),
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJU
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev j razne sodnijske tiskovine, i: vsakovrstnih trgovskih: I knjig. Sprejemajo se vsa-j kovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::;
J07IP GORENJEC
Trst, ul. Caserma 6.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15.
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebačin. :::: :::: Velika zaloga mnzikalij, molitvenikov in časopisov
CO u CO
« CS
® .2 "C
m =r
ec
n*
H
K o
Velika naloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
Via S. Lucia 5*18	Via S. Lucia 5-18
BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU DELO SOLIDNO	ln vsakovrstnih stolle.	CENE ZrtERNE.

Manufakturna trgovina z zalogo perila
Brosch 8c Laurenčič - v Trstu
via Nuova št 40 - (vogal vla S. Giovanni) - via Nuova št. 40.
- »
Vsak dan veliki dohodi za sezono.
Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, votle z in brez bordure,
satin, perkal, baftist itd. — Velik izbor zefirja in oksforda za srajce. Izbor zaves s čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst.
Obleke in biago iz bombaža za delavce. MODERCI BEFORM. Vse Dlhgo U Dnili lovareu ia po zmerni eni. UUlk IZBERA DROBNARIJ.
—————irm-f -—------- •
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „ A1P Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovček o v, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY I	_ MLUVI ČEŠKI?
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
PARIZ
- i
Dobe se vvseh trafika
r
iDODDD!
Dobroznana trgovina

Bor toli S Sbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
zniža cene vsega blaga v svoji zalogi.
Moike srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barvnate K 2-50. Moške In ženske maje is fnštanja K 1, 110, 1-20, 1 30. Spodnje hlače K 1, 110, 1-20. — Velik izbor nogavic za možke in genske, ovratnikov In ovratnic. FCŠTANJi vellonr meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško ln doma*c od K 1*20 dalje. Bogat Izbor šarp, volnenih in svilenih od K 1*40 dalje. Zaloga perila, platna in bombaža. Velik Izbor žime in rolne za žlmnlce.
Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in drobnarija
7*
E
■S?
V Trstu, dne 23. aprila 1911.
„EDINOST" St. 112
6tran IX.
Vesti iz Istre.
Sodne razmere v Pazinu. Na pazin-ski sodniji bilo je pet sodnikov: trije Italijani, en Nemec in en Slovenec, ki se je pa žalibog, iz neznanih uzrokov izbrisal iz vseh hrvatskih društev. Eden izmej italijanskih sodnikov je bil premeščen v Trst in njegov oddelek — civilni sporni posli — bil je dodeljen Italijanu dr. de Morri-ju iz Trentina, ki nima — reči moramo z mirno vestjo — niti pojma o hrvatskem jeziku. Ne štejemo tega v zlo dotičnemu sodniku, marveč sodni upravi, ki namešča ljudi, nesposobne našega jezika, v sodnih okrajih, ki so po 97°/® hrvatski. In pri tem trpi siromašni narod največ, ker ga sodnik, pri katerem išče pravice, ne razume.
Sedaj je tu eno sodno mesto prazno in merodajni faktorji naj skrbe, da se da slovanskemu prebivalstvu slovanskih sodnikov, nikakor pa ne ljudi, ki zlorabljajo uradne dneve po okolici za šovinistično italijansko agitacijo. Govori se celo, ali nam se zdi neverjetno, da neki italijanski sodnik celo fungira kakor organiz^or italijanske fakinaže v Pazinu, ki je začela dejanski napadati hrvatsko prebivalstvo iz mesta in okolice in hrvatske mestne stražarje. Če je temu res tako, kdo nam bo garantiral za nepristranost in pravičnost tukajšnje justice, zlasti sedaj, ko so poulični pretepi mej Italijani in Hrvati vsak čas na tapetu? V to poklicani faktorji naj zastavijo ves svoj upiiv, da se ne bodo zameščali mej naše ljudstvo kot sodniki ljudje, ki so mu tuji po duši in krvi, ki ga ne razumejo in poznajo, ampak sovražijo iz narodne mržnje.
Iz Boršta 20. Minuli ponedeljek večer se je zadnji večerni vlak, ki prihaja iz Her-peij doli, kar naenkrat ustavil v sredi predora. Osobje vlaka je letalo s svetiljkaml gori in doli ob vlaku in je konečno iztak-nilo, da je nekdo odprl zavornico hi s tem ustavil vlak. Mož se bo moral seveda pokoriti za to svojo hudomušnost.
Vlak je odšel z dvajsetminutno zamudo zopet naprej.
Tujci v Opatiji. Od 1. jan. do 15. aprila 1911 je obiskalo Opatijo 13.416 gostov. Od 6. do 12. aprila je na novo došlo 1852 oseb. Dne 13. t. m. je bilo navzočih 4257 oseb. _
Druge slovenske dežele
Slovensko pevsko društvo „Zvonu
v Šmartnem pri Litiji bo obhajalo svojo 20-letnico dne 2. julija t. 1. v večjem obsegu, nakar se slavna društva tem potom opozarjajo in zajedno prosijo, da ne prirede na omenjeni dan kakoršnihkoli slovesnosti.
DAROVI-
—	Dalje so darovali za Ciril-Metodov ples: g. Rudolf Conte Viscovich Trst K 10, g. Ivan Frole Št. Peter K 4, Akad. fer društvo „Balkan" Ttst K 4, g. Ivan Kravos Gorica K 10, g. dr. A. Primožič Dunaj K 10, g. Fr. Beniger Sv. Matej K 4, g. Julij Miran Opatija K 4, g. Slavoj Paprotnik Lokev K 8, g. Milan Volkov Pliskovica K 3.10, g. Ivan Mlllonig Celovec K 2, g. dr. Jos. Arambašin Split K 2.
—	Za možko podružnico CMD podaril g. Ferluga 3 K. Denar je naložen v „Trž. posojilnici in hranilnici.
BRZOJflUNE UESTI.
Odmevi lanjskih volitev na Ogrskem.
TEMEŠVAR 22. Danes je bila izrečena razsodba radi demonstracij, ki so jih o priliki lanskoletne volilne kampanje priredili socijalni demokratje proti grofu Albertu Appony-ju in spremljevalcem. Od devetih obtožencev jih je bilo sedem radi nezadostnih dokazov oproščenih, dočim sta bile proti dvema obtožencema, ki nista prišla, izdani tiralnici. — Zastopnik grofa Appo-nyja in drž. pravdnik sta proti oprostilni razsodbi prijavila priziv.
Zdravje cesarja Frana Josipa.
DUNAJ 22. „Korr. Wilhelm" poroča, da je stanje cesarjevo trajno dobro. Iz-▼zemši malega prehlajenja, je stanje popolnoma normalno. Cesar ni v ničemer spremenil svojega delavnega programa in navadnega načina življenja.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 22. Vojna ladija „Cesarica Marija Terezija" je dospela včeraj v Mytelene, kjer ostane dva dni. — Na krovu je vse zdravo.
DUNAJ 22. Glasom brzojavnega poročila so vojne ladije „Nadvojvoda Fran Ferdinand", „Radetzky" in „Nadvojvoda Ferdinand Maks" včeraj, „Admiral Spaun", »Reka" in „Velebit" pa danes priplule v Zante, kjer ostanejo 2 dni. Na krovu vse zdravo.
TURČIJA.
Spor med mladoturki.
CARIGRAD 11. Turški listi razpravljajo o dogodkih med Mladoturki.
„Ikdam" pravi, da je gibanje potrebna strankina reforma, pri čemur mora prenehati pretežni upliv nekaterih članov. List Pravi, da vesti, ki pravijo, da so desideati proti parlamentarizmu, niso resnične; rav-notako ni res, da obstoji v armadi razkol.
.Tanin" pravi, da so gibanje desidentov provzročile tuje intrige.
„Sid" se boji, da bi utegnilo gibanje dovesti do krvavih dogodkov. Tujci uporabljajo šerijatski zakon, kakor pretvezo, da bi med Otomani sejali prepir in zopet vspostavili absolutizem. Več mladoturških poslancev je objavilo izjavo, v kateri se ojstro kritiku je članek v „Taninu". V izjavi se povdarja, da se stranka sedaj trdneje združi. V krogih desidentov se povdarja, da je gibanje naperjeno proti uplivu prostozidarjev. Sem pa tje čuje, da se je Častnikom prepovedalo obiskovati prostozidarske lože. Veliko ulogo v tem gibanju igra član bitoljskega odbora, polkovnik Sadik, ki je tudi 1. 1908 stal v ospredju.
Ustaši — gospodarji Feza.
MADRID 22. „Correspondencia" je prejela ir. Ceute brzojavko, ki pravi, da je že pričel napad na Fez.
PARIZ 22. Ag. Havas" javlja iz Madrida : Vlada je prejela brzojavko iz Ceute, ki pravi, da je neki Marokanec dospel iz Tetuana in pripovedoval, da so ustaši zavzeli Fez in posekali vso maroško posadko. Sultan je baje zbežal v francoski konzulat.
Sultan Mulej Hafid izgubi prestolje.
MADRID 22. Vesti iz Melile pravijo, da propovedujejo agentje ustašev sveto vojno proti sultanu Mulej Hafidu.
TANGER 22. Stvar sultana Malej Ha-fida smatrajo izgubljeno. Isti si skuša sedaj samo rešiti življenje. Vse maroško prebivalstvo je proti Mulej Hafidu. Predvidja se, da pride zopet na prestol bivši sultan Abdul Aziz, ki se baje nahaja ne daleč maroškega obrežja.
Iz Portugalske.
LIZBONA 22. Uradni list objavlja dekret v zadevi reformiranja vseučilišča v Coimbri. Istodobno še naznanja ustanovitev dveh novih vseučilišč v Lizboni in v Oporti.
Carigrad 22. Zastopniki avstrijskih trgovskih in obrtnih zbornic so danes predpol. na krovu L!oydovega parnika „Baron Beck" odpotovali v Solun.
Dunkerque 22. Velik požar je uničil vse lope v pristaniššu. Uničenih ]e več tisoč bal blaga. Gasili so pomorščaki in gasilci. Škode je več milijonov frankov.
Dunaj 22. Dunajski mestni svet je odrekel dovoljenje vsem občinskim učiteljem, ki so se kakor členi moškega pevskega društvu hoteli udeležiti potovanja v Rim.
Hamburg 22. Pomorski urad je proglasil kakor izgubljene tri parnike tvrdke Slomann „Palermo", „Savona" in „Genova", ki so se v viharju ob španski obali potopili prvi dni meseca dec. Utonilo je 60 mornarjev in 5 potnikov. _
Razne vesti.
Pariška gledališča so imela v letu 1910 dohodkov 57 milijonov frankov, kinematografi pa 1,400.000 frankov.
60-dnevni zdravilni post. — V neki new-yorški bolnišnici je končala Avstrijanka Ana Geschela 60-dnevni zdravilni post. Ves čas je izpila pet kozarcev mleka in snedta eno pomarančo.
Bolnišnica pogorela. — Iz Liverpoola 20.: V minoli noči je tukaj pogorela velika bolnišnica. Škoda je ogromna. Bolnike so rešili.
Čuvaj linčan. Iz Madrida poročajo: V mali vasi Lugni pri Kordovi je čuvaj Trillo radi nekega malega pregreška ustrelil nekega ubogega dninarja. Čuvaja so odvedli v ječo. Razjarjena množica je pa napadla ječo, izvlekla čuvaja, mu stavila vrv okolu vratu in ga vlekla po vaških ulicah. Ko so ga osvobodili orožniki, je bil že skoraj mrtev.
Moderne železne ograje
» u tile (d.orce), trte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Dnst. katal. št. 104 brezplačno
mStST
DraMndratrie Feri JergM'i Sobne - mm Stala nstoD. f Trsta. - V Gradcu m to?.
fHIHALI MLMIE3

MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo eakrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.
4m>
Mala stanovanja se izve v žganj ar ni
ulica Geppa št 16.	703
iijXa z zemljiščem se proda v Tolminu. Več bo lil S« izve pri lastniku B. Šorli v Gorici, via U«ina 12.__705
ftinklnuint Boba se odda takoL Ulica Ga-mcllluvdna spare Gozzi 3, pritličje. 70*
%i g, A preSičev je na prodaj po ugodni ceni pi I Cu gosp. Franu Gec v Koprivi 5.ev. 58, pošt Dutovlje.	69
Ioaami elii^ltn P" boljši slov. dre istem 9lU2ll(l žici brez otrok, zmožn sem vsakega dela. - Naslov pove ins. odd. Edinosi pod št 700._70
Qnho v bližini pošte, pripravna za uradnike, je OUUA oddati. — Poizvedbe v uredništvu.
Županstvo v Prvačini ^L^
bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki Želijo brezplačno ! doseči domovinsko pravco tržaško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.-7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere št. 4, L	380-
Podpisani bom na Belo
nedeljo rasprodaj al t
mojej hiši na Uncu, izvzemši tovarno vse moje nekdaj Jeršanovo posestvo,
obstoječe iz več senožeti in gozdov. Prodala se bo tudi hiša z gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd. Pri hiši, v kateri se nahaja tudi prodajalna, je go-' stilniška koncesija in trafika.
Dražba se prične ob 1. Uri popoldne.
i
Dražbeni pogoji so na vpogled pri meni.
K-
Jfvgust Belič.
flfifio aa lepa meblirana soba s brano. Via; UUUa Se Molin grande št. 44, II. nadstr., •
vrsta 8._
0diko*ana babica
se priporoča.
Ana Badalič v Zg. Čjarboli štev. 150, 67*
Mstropna hiša
nad ulico Rosetti, z vrtom pred in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu „Edinosti" ulica Giorgio Galatti 20,
IL nadstropje - levo.
Vsako motenje v prebav I jan j u pri dojencih in šolskih otrocih odstrani skoraj pol stoletja po celem svetu razširjena, najboljša in najzanesljivejša hrana — Nestle-jeva moka za otroke. Škatlja po 1.80 K se dobi v vsaki lekarni in mirodilnici. V lastno korist svarimo občinstvo pred ponarejanjem. Zdravniška mnenja medicinskih prvakov, ka-' kor tuai podučne, od zdravnikov pisane knjižice „O otroški cdgoji" in poskušnje razpošilja popolnoma zastonj filijalka Švicarske družbe Nestle, Dunaj I. Biberstrasse št 11.
Ifftn* knno kupiti gostilne, kavarne, pro-iVUUr IlUbtf dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825.	567
Kupim zemljišče suhem in solnčnatem j
kraju ▼ Ajdovščini ali Vipavi pri tekoči vodi. Po- i nudbe b ceno poslati: Herman Kollarsich, Caffe Corso, Trat.__^
llnonno vajenca v trgovini jestvin sprejmem Uvvlll/Ct9 tfckoj. Naslov pove Edinost. €92
ENRICO ZERdUENICH
trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trat, Pasto S. Glovannl 2 (Nasproti Novim obokom)
VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško Dobro blago, perilo po meri. Cene zmerne. .
Kolo
(Courier) s prostim tekom se proda K 100. Ulica Comiuerciale 18, trgovina.	675
Žalostne sanje,
velika sreia!!!
I anO meblovana soba za eno ali 2 osebi v novi LvPd hiši se odda takoj v najem. Ulica Maio- ; ica 10, IV. nad*tr._ 694
Rhto I mhin v Tr8tu' ul B- Mautizio 6t* oU*0 IbJIIUII/ 4, priporoča vsem Slovencem, Srbom in Hrvatom, kakor tudi Sokolom in o*tal;m narodnim društvom svojo tovarno umetalnih ognjev in jamči za točno ^oslužbo.	696
lilill * tiveml kolesi, m'»tor na bensin ie milil T delovanju, v dobrem stanja, ie proda po nizki oeni. Vtalov pove Edinost pod Klin at. 671._671
flrlHo cd krasno lete o stanovanje 2 sobi, 1 UUUa SO kabinet, kuhin<a, veranda teraso in druge pritikline od junija do oktobra Obrniti se: Vila Tranner v Miramaru.	693
|XAa Cp perfektna šivilja za damske obleke za lOutJ S)U nekai dni na dom. Pismene ponudbe na naslov Gospa Fischer - Koper.	689
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon št. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje.
s Hiša. s
I
z gostilno in več sobami z vso opravo poleg Bohinjskega jezera pri veliki cesti,! zelo pripravna za tujce
se odda v najem ali proda
s prvim majem. - Pojasnila daje lastnik •T. Logar p. Gorje pri Bledu.
Imel sem žalostne sanje, igral sem v loteriji primerne številke iu dobil sem terno. — Josip Marfeusa, rojen v Nadržici št. 5, služabnik pri Ivanu Kastelic, ulica Barriera.
Gospod, podporno društvo o Trebčah
vabi k
občnemu zboru
ki se bo vršil
v nedeljo dne 7. maja ob 10. url predpoldne v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora in naČelstva.
5.	Eventuelnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Dvorec (mala vila)
na Prošeka,
na Štefanijski cesti, prekrasna lega, s 550 sežnji zemljišča, zelo primerna za letovišče, se proda
Za novoporočence!
Kuhinjske potrebščine, galanterije, raz nt predmeti za darila, torbe za t'g in torbice za gospe. - CENE ZMERNE.
Trst - trg Ponterosso 6.
W na dražbi
dne IG. maja 19II, po prigodni ceni. Olajšave v izplačevanju. — Povpraša naj se v ulici Zonta št. 5, I. nadstr.
ie*
Mehanična deialnioa
AlariR Lantschner
zapris. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 Pod.užnloa: Ulica Felice Veneziao 14, vogal ulica Cavana. — Telefon 138.
Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznane tovarne koles bicikljev in m otoci klet STIRIA tvrdke Joeh Pueh & Co. t Gradca HUrkopp k Nentnmn kakor tudi tu- in inozematrih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zaloga In upeijava elektr. zvoncev. — Sprejme kakorSnosibodi popravo v svoji stroki.	('08>
&tmn
>EDINOST« St. 112
V Trstu, dne 23. aprila 1511.
I4ĐRAKSBA
BANKflL
X UPU JE IN PRODAJA:
TMT^OSTKK PAPIRJE, REJfTE. OBLIGACIJE. li. SZATKA PISMA, P&IJORIT1TE, DELNICE, S&ECU IT».
valute in devize. predujmi
Hi TIIBK08T1TB PAPIRJE IN BLAGO LHIBČS T JAVNIH SKLADIŠČIH.
safe - deposits. — promese.
>_BR30JATI: JADRANSKA.
mm* menjalnica. ~wm
TRST, VIA CASSA D« RtSPAMMO ST. 5 (LASTNO POSLOPfE)!
vloqe na knjižice
OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIGA
RKNTEl DAVEK PLAČUJE BANKA 13 SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2V«_5V«.
b8komtetjs:	dbtize in paktvri.
zavarovanje
TlIDKOSmil PAPIRJEV PBOTI EURZNI IZGUBI. REVIZIJA ZRfiRAKJA SREČE ITD. BREZPLAČNO.
stavbni krediti. rembours-krediti.
IRt»lti proti dokumentom ukroanja.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
__TELEFONI :H6S, 1793.__
FILIJALKA V OPATIJI.

227 Q
RESTAVRACIJA
flURORR
Trst, nI. Caržucci št. 13.
Drusi krat u Trstu.
Damski n dunajski :: orkester
•TOSCB •
ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in pevskih toček. vod spretnim v< dstvom vodje gosp. :—: LUDVIKA FLORIJAN. :—:
Jr^t, via plazza'piccol? (za magistra so palačo), Irzl
Od sobote 22. do pondeljka 24. aprila: Tri novosti:
1) Ob Tirenejskem morju, po naravi. - 2) Tragična ljubezen Ro-manine s Petrdm Metastazijem, drama. 3) Izidor se Igra z obročem.

ossk oečer od l do 12.
KONCERT
— PROST UHOD. —s.
JKiroBilnica JKario ferlin
Trsi Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386
bivši Rud. Skerl.
Velika Izbera krameuij, barv, šip, žebljev, petroleja J. t. d;
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarn a ij a dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljaui. Prodaja na drobno in debelo.
S"2 Zaloga Mike prvi vrste.
jfilek. JOuke\
v
koncesijonirani zobotehnik
:: Vsako n deljo in praznik '.:
MATTINEE.
Za mnogobrojen obisk se priporoča IO Dl MINEŠ.
ilLi-	-- rj
VAŽNO ZA VSAKEGA !	POZOR ! !
ljustavcjftarco&C.
Trst, ulica Coroueo st, 45, Trst
TELEFON štev. 1930 Velika zaloga navadnega stebla, oaaagle-aega In za ur«-s. Veliki izbor prt dse tov za lekarne in ia:rodilnice. Porcelana« a in zemljen? lo: ocaklin«, steklenice Itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni za>o<J za i barvai.-je in ok-nšenje porcrUua. Cene,1 da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - I>opisovanj** v slovenska« jezika OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-============ vanskim trgovcem.--=
•
M
o ■
m «
M
Ms. Rupnlck i C.e - Crst
ulica Squero Nuovo št II
Zastopstva in {lovno zalogo
najfinejših vrst pšenične moke In krmnih Izdelkov
poznanega valjčnega milita
VINKO jmftJDl6-a v Kranju.
Jrsf, Via Jfuova 13
ordtnuje od 9,—12. 2—5.

Brzojavi: JtUksrvpaick — Crst. - -
28
F
: MIK IS t
naznanja slavnemu občinstvu, da je odpri poleg svoje pekarne in slada-Sarne na trgu S. Francesco 7 tudi
PRODAJALNICO SLANINE t kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk, aou
saaaaHKMs Tvrdk1 vstanovijaiia i« ta 1877. arasasnasi
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica. jfioolo Maohiavolli it. 3».
ikiadišća: ulica Gioachino Rossinl.
Frodajalnica ur
Irnund EIzjaK
Trst, Campo S. ^acomo 5.
(slovenska hiia). - Velik izbor ur na sidro in za gespe. - lab« verižic vsaka vrate. - KudilnikiK 2-30. Itegulaterji Krsn 20.
Poprave po najzmerne>ih cenah.	51
iSaaiov ta Dcaojavku :
, u ni ver sura u —Trst,
Isiafona:
urad: it. 14-09. — Skladišče
št. 61.
Ppoi^lajo po zmarnih canaš*:
Sesaijka za vina in vode na traasMUsij* In aa raka. Csvl vsaka vrsta za aapoij&v& vade, phna in paro. Pipo, guarnidjs in iaboićai pradtasii vsak« vrsta. MotarJI, straiž in kotli »ta para. Priporočajo svoj tehnični ara d
zfi izdelovanje in osKraljenje vsakovrstnih stroje« za odrt
—--tiMlkl SMtOflJ, —--
Norberio Nachtigali
Trst, ulica Nuova 41, Trst
(PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ugledne Svicarsket ovarne
Vsakovrstne ure, žepne ur« od 5 kron dalje.
Budilniki od K 2'40 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah.
I! IVAN KRZE
■g*33*-1 Trst - Pi&zza S. Oiovannl St.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških ablek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
LALLA 01™' Dl TRIESTE"
Trst, iliea Bione Cariicgi It. 40 m Ttrnite)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke , * , platna „ , 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ , , platua „ , 6—12 Tefik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA ČUTA' Dl TRIESTE i
Trst tliw eimc Cartiesi tter. 41 (prej Terrnte)
V LASTNI HlSl
Vhod po glavnih vratih
Tržaška posojilnica in hranilnica | $$
Plazza đella Caserma St, 2. — Telefon 952.
ima no razpolago Jekleno varnostno celico
ki je Tarna proti Tlomn in poiaru, v kateri so SHKAMBICE, ki ae oddajajo strankam t najem in aicer
za 0€»l0 leto kron 30, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20> za en meeeo „ 0
Bhrambice bo 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne mora drugi odpreti kakor stranke, ki same osebao shranijo svoje stvari, kojih ai treba prijaviti.
KT Oddaja hranilna pusica MM
katere priporoča posebno stari&em, da na ta najnovejši in najvspeSneji način navajajo šu-diti uvojo daco. Nadaljaa pajaaalla daje zavad ab aradaih arah.
kuhinjakih in kletarskih potrebščin IbalO^n od !esa in pletenin, Škafov, brent fiebrov"in kad, aoddekov, lopat, rešet, sit in vsaka-vrstnih košev, jerbasev in metal ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinAVA^đ svojo trgo, čih predmetov. — ■ ■ 'rUI VUCI vino s kn-[ kinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje ' esaaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo zavino.
Točne ure prodaja
£«iHo JKfillcr j
.^■^•Ansjia ia a^eta^ja pro \ ^ilr'r v ▼ SMTU
vte NltlTMM, 0f«l Nuova rs «
TELlkTKBBU 1
varftžko, aiatih Ia areb? nlh ur, kakor tudi \
•tonskih ur mki vnU j imuni M iMiiatie m.
Kako se predrzneš prinesti n: mi druzega, nego izkušenega, kakor najboljšega, t j. cigaretni papir ali ovojke „OTOMAN". ■■■■■■■■
OTTOMAH
TJ^msoi^vr
^^OTTOMAN^-