Ameriška Domovi ima
/vi’ e ■* ■	mi— Hom/iFi
|o/s'f ---------
4;;X.
^ A/ u ^ 1,1 *W,UT
• //^ UNOUAOR OfftS	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. AUGUST 18, 1969
SLOVCNIAN
MGRNINO MWSPAFtii
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
IH obljubile Tajsko branili pred rdečimi
^cd zastopniki oboroženih sil ZDA in Tajske je bil leta 1965 podpisan poseben dogovor o obrambi Tajske Pred napadom rdečih iz Laosa.
Washington, d.c. — za-
^lopnik državnega tajništva Ro-bert J. McCloskey je pretekli Petek pojasnil, da ne obstoji nobena jasna pogodba med 2l)A in Tajsko o skupni obram-1 pred zunanjim rdečim napadom. Leta 1965 je bil podpisan odgovor o skupnem obrambnem Pačrtu pred napadom rdečih iz aosa ali preko Laosa. Načrt so Podpisali vojaški predstavniki obeh držav, veljaven pa bi bil v slučaju potrebe samo, če bi ga °be vladi potrdili.
dogovor je v okviru SEATO obrambne pogodbe, katere člana sta tako Tajska kot ZDA. Za-stopnik državnega tajništva je ziavil; da je dogovor še vedno Veljaven, seveda kot je določe-no’ kadar ga v slučgju potrebe Preje obe vladi potrdita. MoCloskey je dejal, da dogo->r ne sega v ničemer preko
0	stoječih pogodb in zato ni no-ene potrebe, da bi moral biti
Podložen v potrditev ali razpravo Senatu, katerega nekateri
1	ani so se v zadnjih dveh ted-
zaradi tega dogovora zelo Razburjali in protestirali. Najeli goreča v tem pogledu sta 1 a sen. W. Fulbright, načelnik Rananjepolitičnega odbora Sena-a, in sen. Church iz Idaho. Oba ;a l2javljala zaskrbljenost, da „ eSne dogovor zavesti ZDA v vn°vi Vietnam” in da utegnejo °jaške sile ZDA biti potegnje-
v varovanje sedanjega taj-„ e^a režima pred morebitnim °mačim uporom”.
Novi grobovi
Vor
federacija dobila novo kovnico v Philadelphiji
Philadelphia, Pa. — prvo Ovnico v naši deželi je postavil predsednik Washington. ^ a Je pa tako revna, da je ^ashington moral dati celo ko-srebrne posode iz svojega JpPodinjstva, da so bili lahko
Pie e^erii P°skusl na<tiskal-^ Cl> ki je njena zmogljivost bila
p™trj!tno maihna- Sai je v ]j.	^ letih nakovala le mi-
Pq00 ^0Vancev> dočim sedanja
u Va kovnica lahko nakuje na
° P^ilijon komadov.
pa j večje stiskalnica lahko
oizvaja 10,000 komadov na uro.
2a '	10 so najbolj občudovali
pri ]0pniki tujih kovnic, 15 jih je je S °vS ^ujine k otvoritvi, ki se Po]VrS^a	^ov;nica bo v
lePern °bratu šele prihodnje p0^' Ho lahko zadostila vsem re am dežele po kovancih. pp-R ^ nje obratuje trenutno v pj ° e^Pbiji še dosedanja kov-^ru	Ji je pa treba še
siln^° ovnk° v Denverju in za-hode'V San Franciscu- Od pri-nobJe^a naPrej ne bo torej nega pomanjkanja drobiža.
Frank Yakos
Na svojem domu na 15417 Lucknow Avenue je umrl 83 let stari Frank Yakos, rojen v Malem Gabru v fari Sv. Vid na Dolenjskem. od koder je prišel v ZDA 1. 1911, mož Anne, roj. Gorjanc, doma v Čermelicah pri Postojni, oče Raymonda, tast June, roj. Rupnik (Calif), stari oče Janice, Joyce Lunka in June. Pred upokojitvijo je v letih 1933 do 1955 vodil gostilno na E. 159 St. Pokojni je bil član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Renko
V	Euclid General bolnišnici je umrl 59 let stari John Renko z 20170 Miller Ave., rojen v Huntingtonu, Ark., od koder je prišel v Cleveland 1. 1942. Dokler ni bil onesposobljen za delo, je bil zaposlen 20 let pri City Machinery Mfg. Co. Bil je mož Mary, roj. Roglich, oče Dolores M. Buckley, Johna A., Jamesa M., Kathleen M., stari oče treh, orat Mary Stališ in Franka. Pokojni je bil član SNPJ št. 442. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 1.30, nato na All Souls pokopališče.
Mary Snidarcig
V	Euclid Manor Nursing Home je umrla 71 let stara Mary Snidarcig s 1121 E. 66 St., roj. Meden, vdova po 1. 1967 umrlem možu Louisu, teta Johna (Har-ryja) Medveš. Pokojna je bila mjena v Begunjah pri Cerknici. Bila je članica ADZ št. 1 in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb je iz želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes ob 8.15, / cerkev sv. Vida ob devetih, lato na Kalvarijo.
Marian G. Zegarac
V	petek je umrla na svojem domu na 3521 Payne Avenue, kjer je imela deltikatesno trgovino, 63 let stara Marian G. Zega-:ac, roj. Koledin v Banatu v Jugoslaviji, od koder je prišla v ŽDA, ko je bila stara 4 leta, pre-e živeča v Akronu, kjer je kon-
Ičala osnovno in višjo šolo ter , študirala dve leti pravo, žena E-lija, ki je znan v srbskih krogih kot tajnik društva sv. Save, mati Dolores Voli, Joyce Erkman, Richarda, Roberta in Donalda, 15-krat stara mati, pramati, sestra Rose Miller, Ladonne Koledin, Rudyja Koledina in Sam Koledina, sodnika v okraju Summit. Pokojna je bila članica Kola srbskih sestara, Sv. Sava br. 108 SNS. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. danes opoldne, v rusko pravoslavno cerkev sv. Trojice ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija. Družina priporoča namesto vencev darove American Cancer Society.
Rowers
Na^laČno 2 nevihtami, soparno. J 1!da temperatura okoli 86.
Rdeči kitajski čoln namerno pokončal begunko
HONG KONG. — Jokajoč je 19 let stari Kitajec, ki je priplaval sem preko “Globokega zaliva” iskat svobode, pripovedoval, kako sta z 18 let starim dekletom plavala preko 4 in pol milje širokega zaliva v to britansko kolonijo.
Sredi zaliva je dekle zaostalo in poklicalo fanta. To je slišal kitajski patrolni čoln in z vso brzino zapeljal naravnost proti njima. Dekletu je čoln razklal glavo in mornarji v njem so se ob pogledu na umirajočo begunko smejali, kričali in peli.
Fantu se je ob tej strahoti kljub vsemu v noči posrečilo preplavati ostali del zhliva. Že blizu brega ga je potegnila iz vode britanska policija.
Na Korsiki Pompidou
ni vžgal navdušenja
AJACCIO, Kor. — Na proslavi 200-letnice rojstva Napoleona Bonaparta pretekli petek je govoril predsednik republike G. Pompidou. Njegov govor je bil bolj strokovno šolniški kot državniški, zato je žel kaj malo o-dobravanja in navdušenja. Veliki trg sredi mesto je bil zaseden komaj v eni tretjini. Veliko več ljudi je gledalo vojaško parado in poslušalo petje Tina Rossija zvečer pri umetnem ognju.
John Collins obložen umora samo Karen Sue
Oblasti so predložile sodišč« dovolj dokaznega gradiva za sprejem obtožbe Collinsa za umor Karen Sue Beineman, molčale pa so o umoru ostalih šest deklet. ANN ARBOR, Mich. — John Collins je sedel pokoncu na svojem stolu pred sodiščem, kjer so priče dokazovale njegovo zvezo z umorjeno visokošolko Karen Sue Beineman, ne da bi kazal kakršnokoli vznemirjenje ali drugo čustvo. Nastopilo je devet prič, ki so tekom 4 ur zasliševanja navedle dovolj razlogov za utemeljitev obtožbe.
Okrožni sodnik Edward Dea-ka je 22 let staremu visokošolcu povedal, da bo moral pred sodišče obtožen umora 18 let stare visokošolke Karen Sue Beineman, sedme od mladih deklet, ki so bile umorjene v zadnjih dveh letih na področju Ann Arbor-Ypsilanti. Collins bo ostal v ječi brez možnosti položitve varščine za obrambo na svobodi. Razprava je predvider a za 5. september.
Komaj je obtoženi John Collins zapustil sodno dvorano, že je njegov uradni zagovornik predložil, da naj razpravo prestavijo v kak drug kraj, ker tod, kjer je tolikšno razubrjenje zaradi umorov, ne more pričakovati nepristranske sodne obravnave in sodbe. Tekom obravnave so vse priče govorile le o Karen Sue Beineman in Johna Collinsa niso dolžili umora ostalih 6 deklet.
Obtoženčeva mati, ki je bila navzoča pri razpravi, je bridko zajokala, ko je sodišče sprejelo obtožbo. Ker obtoženi nima denarnih sredstev in ne premoženja, mu je sodišče določilo u-radnega zagovornika.
Proslavo so dolgo in skrbno pripravljali in naj bi bila v slavo Francije in seveda Korsike. Na njo bi prišel predsednik De Gaulle, ki bi bil tudi slavnostni govornik. DeGaullov odstop in odhod iz javnega življenja je vzel proslavi dober del pričakovanega sijaja in privlačnosti.
OKOLI 200,000 LJUDI JE BEZALO PRED "CAMILLO"!
Eden od najmočnejših hurikanov v več kot 30 letih je sinoči udaril preko plitvega zaliva na o-balo države Mississippi in oddrvel dalje v notranjost z brzino okoli 155 milj na uro. Do danes zjutraj ob štirih se je njegova brzina zmanjšala na 125 milj. Okoli 200,000 ljudi je zbežalo pred viharjem z obalnega predela v notranjost.
NEW ORLEANS, La. — Hurikan “Camille”, ki )e nretekli teden divjal preko zahodnega dela Kube in zavil v Mehiški zaliv, je sinoči udaril z brzino okoli 155 milj na obalo v državi Mississippi. Na morju so ga spremljali do 15 Čevljev in več visoki valovi, vse dalje v notranjost pa nalivi. Tisoči ljudi so se skrili v zaklonišča, katerih nekatera so brez hrane in vode, okoli 200,000 ljudi pa je enostavno zapustilo svoje domove v obrežnih predelih Louisiane, Alabame in Mississippija ter iskalo zavetje dalje v notranjosti. Stržen hurikana je udaril na obalo pri Gulfportu v Missis-sippiju. Ko je divjal dalje v notranjost, je hurikan začel postopno popuščati v svoji silovitosti, pa je vendar imel še danes zjutraj ob štirih v svojem stržtenu brzino okoli 125 milj na uro.
Ko je hurikan Camille dosegel kopno, je dejansko že začel izgubljati največjo silovitost. Vremenski zavod je napovedal, da bo hurikan, ko se bo premikal preko gričevnatega sveta globlje v notranjost naglo izgubil svojo silovitost in prenehal predstavljati resno nevarnost. Ko je pridivjal v bližino Jacksona okoli šestih danes zjutraj, je hurikanova brzina padla že na okoli 100 milj.
Gmotna škoda je velikanska, vendar jo doslej ni bilo mogoče oceniti niti v obalnem predelu.
To bo možno šele, ko bo vihar popustil in bo neurje prešlo.
Vsekakor doslej ni bilo nobenih človeških žrtev.
Gulport, kjer je hurikan dosegel obalo, je bil brez elektrike, prav tako večina okolice in drugih mest vzdolž obale. Silni valovi so odtrgali, kar ni bilo trdno privezano in zasidrano. Nekateri čolni so obtičali na kopnem kar več blokov od brega.
Obilo lignita
Ležišča lighita v ZDA cenijo na okoli 900 bilijonov ton.
Mnenje AFL-CIO o Nixonovem socialnem p
WASHINGTON, D.C. — AFL-CIO so naša največja delavska organizacija. Imajo nad 13.6 milijonov članov Skušajo vplivati tudi na politične poglede svojega članstva, kar se jim navadno posreči. Obenem se na stališča AFL-CIO opira tudi mnogo drugih organiziranih in nevtralnih delavcev. AFL-CIO so torej politična sila, ki z njo mora računati vsaka stranka in vsak predse dnik ZDA. AFL-CIO ne skrivajo svojih pogledov na javne dogodke, jih rade objavljajo in skušajo tako vplivati na tok naše domače politike. Oglasile so se sedaj, ko je predsednik Nixon objavil prvi del svojega socialnega programa. To delo je opravil njihov predsednik Meany v dolgi izjavi, ki je prišla te dni v javnost.
Meany je v začetku svoje izjave pozdravil vnemo predsednika Nixona za socialne probleme, je pa takoj vzel nekatere točke na piko. Skušal je svojim pripombam dati konkreten in praktičen značaj, zato so vredne širšega o-pisa. Iz njih se namreč vidi, da delavci gledajo na nekate-
ra socijalna vprašanja drugače, kot splošno mislimo.
Meanyju ni všeč način, kako se Nixon hoče boriti proti revščini s kombiniranim sistemom zaposlitve in podpiranja. Gleda na problem nekako takole: Nixonov načrt bi rad izvežbal na milijone brezposelnih in jim dal delo. To je lepo, toda vpoštevati je treba, da v gospodarstvu dela za tako brezposelno množico na hitro roko sploh ni. Zato bodo morali delavci, izvežbani v o-kviru Nixonove akcije, prijeti za delo pri najslabših podjetnikih, ki bodo plačevali najnižje mezde. Tu se Meanyje-vo premišljevanje ustavi, ni pa težko n a d a 1 j e vati brez Meanyja. Meany ima pred očmi visoke plače unijskega delavstva; ako bodo sedaj prišle na delovni trg še “Nixonove” delovne moči, se bo takoj pokazal prepad med dobro in slabo plačanimi delavci, ki bo imel svoj negativen vpliv na vse ameriško delavstvo, gibanje, kot ga deloma že ima.
Meanyjev recept za Nixona je preprost: Nixon naj sledi unijskim idejam, naj zviša minimalno delavsko plačo na
$2 na uro, naj dvigne podpore za brezposelno in bolezensko zavarovanje, naj dvigne starostne pokojnine itd. Že to bo dalo 8 milijonom delavcem take dohodke, da ne bodo več spadali v skupino ameriških revežev. Meany se zavzema tudi za ustvarjanje novih delovnih mest v službah zunaj gospodarstva. Tam je potreb po zboljšanju stanja še neizmerno veliko in zato tudi zaposlitev praktično ne pozna druge meje kot potrebna sredstva.
Zameri pa Meany Nixono-vemu programu, da je mejo dohodkov za dostojno živi j e-je postavil prenizko. Misli, da jo je treba zvišati skoraj za 100%.
Demokratski k o n g r esnik Vanik kritizira Nixonovo delitev federalne dohodnine z drugega vidika. Pravi, da so načela za delitev napačna. Izračunal je namreč, da se bo država Ohio slabo odrezala. Račun je preprost:	prebival-
stvo naše države znaša 5.25%, od federalne dohodnine bi torej morala dobiti tudi 5.25% od zneska, ki ga je federacija namenila za delitev med dr-
rogramu
žave, občine in okraje. Dobila bo le 4.25%. Pri ključu za delitev dohodnine je namreč treba vpoštevati tudi davčno obremenitev posameznih držav. Tu se ohajska država slabo odreže. Spada med najbogatejše v deželi, zato pa ima najnižjo državno in lokalno davčno obremenitev. To ji bo sedaj pri delitvi škodovalo.
Takih “ohajskih” držav je v naši deželi precej, vse so v rokah republikanskih državnih in lokalnih javnih uprav, ki nočejo visoke obdavčitve za socialne namene. Vse te državne in lokalne javne u-prave bodo v prvi vrsti po svojih konservativnih prijateljih v predstavniškem domu in v senatu skušale pokopati Nixonov delitveni načrt in ga nadomestiti z drugim.
Kot republikanski guvernerji, župani in komisi j onar-ji, bodo tudi AFL-CIO skušale preko svojih prijateljev v Kongresu uveljaviti svoje poglede na Nixonovo socialno politiko. Težko je zato reči, koliko N i x o n o v i h idej bo sploh še ostalo vtelešenih v prvi seriji Nixonovih socialnih zakonov.
Zadnje vesti
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Republika Irska je zahtevala sklicanje Varnostnega sveta ZN na razpravo o položaju v Severni Irski v podporo svoji zahtevi od prejšnjega tedna, naj mednarodne oborožene sile v okviru ZN prevzamejo odgovornost za ohranjevanje miru in reda v Severni Irski, kjer je pretekli teden prišlo do ostrih spopadov med katoliki in protestanti.
BELFAST, S. Ir. — Preteklo noč je bilo v Belfastu in tudi v drugih mestih Severne Irsko sorazmerno mirno. Vojaštvo je odložilo bajonete in jeklene sleme, ko čuca red in mir v mestu. Predsednik ylade Chichester-Clark je odklonil vključitev zastopnikov katoličanov v vlado. Ostro je obsodil vmešavanje republike Irske v razmere v Severni Irski. Danes odhaja v London na posvet s predsednikom britanske vlade H. Wilsonom. Britanska vlada je namreč odgovorna za splošno in zunanjo varnost Severne Irske.
SEOUL, J. Kor. — Severni Korejci so sestrelili včeraj kakih 15 milj severno od Demilitarizirane cone neoborožen vojaški helikopter ZDA, ki je po pomoti zašel na sever. O usodi treh članov posadke ni doslej še nič znanega. Zavezniška stran je predložila sestanek komisije za nadziranje premirja k razpravi o tem slučaju.
CAPETOWN, J. Af. — Včeraj je tu umrl Philip Blaiberg potem, ko je preživel 594 dni s “presajenim” tujim srcem. Bil je star 60 let.
ATENE, Gr. — Vlada je objavila, da je ugrabila potniško letalo v soboto družina grškega zdravnika, ki nasprotuje vojaški vladi. Potniško letalo je bilo na letu iz Aten proti Solunu, ko je zdravnik z ženo in sinovoma prisilil pilota, da je odletel proti Albaniji, kjer je letalo pristalo. Zdravnik z družino je ostal tam, letalo in ostali potniki so se včeraj vrnili v Atene.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
Ga. Mara Lipovec, Addison td., je dobila v petek sporočilo, la ji je v četrtek, 14. avgusta, amrla na domu v Stražišču pri Kranju mama Frančiška Šifrer, oj. Knific, vdova po posestniku n industrialcu, v starosti 81 let. Poleg nje je pokojna zapustila še sina Franceta v Lethbridge, Alta., Kanada, hčeri go. Pavlo Schuetzelhofer v Seebodenu na Koroškem in go. Jelko Ješe v Stražišču pri Kranju, zete, vnu-.re in vnukinje v Sloveniji in v Kanadi.
Porota še razpravlja—
Porota, ki bo odločila usodo Lathana Donalda, podpredsed-.lika “Nove Libije”, črnske skupine, ki je bila zapletena v stre-.janje s policijo lani v juliju v Jlenvillu, razpravlja že od pre-;eklega petka o obtožbi umora, pa še ni prišla do odločitve. Javni tožilec je zahteval obsod-
00	umora “brez milosti”, ker smatra, da tudi obtoženci niso imeli nobenega usmiljenja do policije, na katero so streljali iz zasede. L. Donald je obtožen umora treh policajev in enega civilista kot član “zarote”, ki naj
01	napad v Glenvillu pripravila m izvedla.
Volivce iščejo—
C. Stokes je včeraj s pomočjo mestnih uslužbencev izvedel posebno kampanjo za vpis v votivni imenik v vardah, kjer ro črnci v večini. V teh vardah je bil namreč preteklo sredo vpis v volivne imenike najmanjši. Mestni uslužbenci so pomagali pri kampanji “prostovoljno”, so izjavili v mestni hiši. Demokratski kandidat R. Kelly je v soboto obdalžil C. Stokesa, da je “obvezal” mestne uslužbence za sodelovanje v kampanji z grožnjami o odpustu, če ne bodo “prostovoljno” pomagali.
Premalo varno—
Okrajni sodnik A. Pryatel, predsednik sveta za varnost (v prometu) v Velikem Clevelandu, je opozoril na pomanjkljivost svarilnih naprav na cestah za varnost otrok.
Pozdravi iz Slovenije—
G. France in'ga. Alojzija Lončar pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Slovenije, kjer sta na obisku.
Avgustovska razprodaja—
Pri Grdinovih na Waterloo Rd. je v teku znana avgustovska razprodaja. — Več v oglasu!
Polovica Mehikancev
še vedno brez elektrike
MEXICO CITY, Meh. — Mehika je od vseh držav Latinske Amerike najbolj elektrificirana, vendar je tudi tam še vedno 45 odstotkov vsega prebivalstva brez električnega toka.
Kapitan Melbourna pride pred vojno sodišče
MANILA, Filip. — Preiskava je dognala, da nosi glavno krivdo za nesrečo rušilca Evans 3. junija letos ta sam. Kot je znano, je avstralska letolonosilka Melbourne zadela v ameriški rušilec in ga presekala na dvoje. Pri tem je 72 mornarjev izgubilo življenje.
Posebna komisija je zaslišala častnike in moštvo obeh ladij. Avstralija je pretekli teden objavila, da se bo v sredo, 20. avgusta, začela proti kapitanu letalonosilke Melbourne J. P. Ste-vensonu razprava pred vojnim sodiščem.
Velike knjižnice
WASHINGTON, D.C. — Največ j e knjižnice v ZDA so kongresna, knjižnica univerze Harvard in Javna knjižnica New i Yorka.
Ameriška Domovi iv a
V VI H l/K-n !%:—IlOfVlI

6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fc« Združene države:
l $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
!	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
^	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 157 Monday, Aug. 18, 1969
Nixon kot socialni politik
Dokler ni Nixon kandidiral za predsednika, ni odmeril preveč premišljevanja vprašanjem socialne politike. Se je držal uradne republikanske linije, ki je zelo rada videla v vsaki socialni politiki več hudega kot dobrega. To mu ni delalo težav, saj obstoji glavnina republikanskih volivcev iz konservativno usmerjenih Amerikancev. Ako bi jim kandidat razvijal moderne ideje o socialni politiki, bi naj-brže naletel na odpor ali celo na hudo kritiko.
Nixon se je tega dejanskega stanja gotovo zavedal. Ko je prvikrat kandidiral, bi.se bil verjetno bolje odrezal, ako bi se bil bolj posvetil problemom socijalne politike. Ko je kandidiral drugič, so mu pa ravno zmedene glave v demokratski stranki in drugih liberalnih strujah pomagale omejevati debato o socialnih problemih. Pa še pri tako ugodnem položaju se je komaj preril v Belo hišo.
Zadnje volitve so pokazale, da mora tudi republikanski politik, posebno pa predsedniški kandidat, “iti s časom”, da pritegne nase recimo žuljave roke, ki jih pa pri mehanizaciji ameriškega gospodarstva že ni več veliko. Izginile so roke, toda svojo proletarsko filozofijo so pustile za seboj.
In tako se je zgodilo, da je Nixon v svojem zadnjem velikem nastopu na televiziji pred počitnicami govoril največ o socijalnih težavah, ki jih trpi ravno sedaj naša dežela. Kot praktičen politik se ni spustil v razlago svoje socialne filozofije, ker je vedel, da bi s tem zadovoljil le malo poslušalcev. Izbral je le par vprašanj, med njimi je bilo glavno o stanju revščine v naši dežieli in o taktiki ter sredstvih za njeno pobijanje.
Njegova izvajanja na tem področju niso odkrila novih idej. Kot praktičen in odgovoren politik, bi si moral biti najpreje na jasnem, kako bo organiziral boj proti revščini, kje bo dobil potrebne, sposobne sodelavce in odkod bo dobil sredstva, in to tudi javnosti povedati. Pa se je odločil za taktiko svojega prednika Johnsona. Johnson je imel navado lepo naslikati cilje svojih socialnih akcij, slikam pa ni dodajal konkretnih načrtov, kako bo cilje dosegel, še manj je objavljal, kdo naj jih v njegovem imenu izvršuje. Pač pa je z veseljem poudarjal, koliko denarja bo za take akcije odredil. Seveda je delal račune brez krčmarja. Kongres mu je vse predloge močno predrugačil. Česar ni pokvaril Kongres, je zmaličil čas in tako imamo od Johnsonovih sicer dobrih idej in načrtov le malo takega, kar se je zasidralo v našem življenju.
Nixon je šel po podobni poti. Je govoril manj o organizaciji boja proti revščini, zato pa več o sredstvih. Pri tem se je celo postavil na stališče, da je treba za boj proti revščini žrtvovati že v začetku do $4 bilijone na leto.
Nixonova izvajanja naravno niso mogla biti sistematičen pregled njegovih socialnih idej, zato je bilo premalo časa. Čeprav so v tem pogledu pomanjkljiva, mu kritiki delajo krivico, ako ga samo radi tega napadajo, njegov nastop je namreč vendarle pomembnejši, kot bi se na prvi pogled mislilo.
Najvažnejše je dejstvo, da je Nixon prvi republikanski predsednik, ki v nekaterih ozirih njegovi pogledi celo prekašajo socialne ideje vseh njegovih prednikov, republikanskih in demokratskih. Ko je na primer Johnson govoril o svojih socialnih načrtih, je predvidel za začetek bilijon dolarjev na leto. Nixon se je spustil v vsoto $4 bilijonov. Pa še to je prenizko ocenil. Strokovnjaki mislijo, da bi boi proti revščini v sistemu, kot ga je zamislil Nixon, zahteval že prva leta znesek 10 bilijonov, ako že ne več.
Nixon je tako vpeljal obsežno socialno politiko v republikansko stranko. Nobena republikanska konvencija ne bo mogla preko Nixonovega stališče,, še manj se mu bo mogel ogniti katerikoli republikanski predsedniški kandidat. Izginila bo s tem ob enem še ena ograja med obema strankama, republikansko in demokratsko, morda največja in najbolj važna.
Seveda bo naletela Nixonova socialna filozofija na različne odmeve med našimi konservativnimi politiki. Značilno je. da so se hitro namrdnili kot prvi ravno konservativni južjni demokratje. poosebljeni v predsednikih raznih rednih komfresnih odborov. So že napovedali, da si bo Kongres dobro ogledal Nixonove ideje. To se pravi, jih bo hotel razmrcvariti, ako bodo liberalni kongresniki in senatorji dremali.
Kongresna debata o Nixonovih idejah bo ustvarila med senatorji in kongresniki nove diferencijacije. Pokazalo se bo, kdo je za socijalno politiko le na koncu jezika, in kdo zares. To lahko sproži nove struje tako med demokrati kot med republikanci. Že zaradi tega Nixonov načrt nekaj pomeni vsaj politično, ako ne tudi socialno.
Nixonov načrt bo pa imel tudi par praktičnih posledic.
Nixon je postavil načelo, da mora biti federacija vodil-
na v boju proti revščini. Doslej je to nalogo prepuščala državam, občinam ter okrajem. Ako bo federacija prevzela vodstvo boja, bo morala postaviti države, občine in okraje pred čisto nove naloge, ki so se jih do sedaj otepale.
Nixonov načrt bo dalje skušal uveljaviti načelo, da se mora vršiti boj proti revščini v vsej deželi po istih načelih in istih smernicah. “Preseljevanja revežev” iz socialno zaostalih v socialno napredne predele naše dežele mora prenehati. Samo federacija mora s svojo gospodarsko močjo izsiliti spoštovanje tega načela.
Seveda se Nixonove ideje ne morejo uresničiti preko noči. To bo trajalo dolga leta. Program bo izveden, ko Ni-xona že ne bo več v Beli hiši.
CHICAGO
NEKDAJ
*	ŽIVLJENJE V NAŠI KON-GLOMERATSKI “VASI” teče po stari navadi. Dogodkov je več slabih kot dobrih. Oblasti, sodišča se prizadevajo, da bi bilo več reda, pa je le malo napredka pri tem prizadevanju. Tatvin, ropov in pouličnih razgrajanj ni konca. Za vsako bolezen so zdravila. Tudi proti lumparijam so zdravila, le ne uporabljajo jih oblasti dovolj učinkovito. Če bi jih, bi bilo drugače.
Odkar so se začeli priseljpvat} rodovi raznih barv iz južnih krajev ter latinskih dežel in otočij v razne dele' mesta, je bere-dov več in več. V Chicagu so mnoge narodnosti. Mnogi se obnašajo lepo. Irci, Japonci, Kitajci, razni Slovani in še drugi se lepo razumejo v svojih naselbinah, so čisti, snažni, ne razgrajajo, ne povzročajo škode kakor nekateri, katerim so ZDA odprle vrata na široko. Ti zadnji slabo prispevajo, da bi bila A-merika še boljša, kakor j e-
Mnogi se vprašujemo in se vprašujejo, zakaj tako? Težko je razumeti, zakaj se vse to prenaša in večkrat celo navdušuje to, kar se dogaja in godi. Pravijo, da v imenu in duhu “civilnih pravic”. Kakšnih? Kakšne civilne pravice so to, ki delajo in povzročajo le zmešnjave, dajejo potuhe onim, ki omalovažujejo in uničujejo ono, kar so pionirji
v tej deželi s tolikimi žrtvami gradili in pospeševali, da so ZDA to, kar so. Kdor vse to pretehta in premisli, si ne more pomagati, če zdravo sodi, da je to neka zelo čudna, čudna politika.
Mnogi, ki to gledajo in opazu-jejo, pravijo: Posledice te čudne politike, ki je nekako po svoje “politično” gydna in sebična, je čudna in vedno bolj grenka in ta bo začela prej ali slej občutljivo švrkati nazaj po onih, ki mislijo, da so dali deželi s svojimi političnimi utopijami nekaj novega, nekaj boljšega, ki naj bi zadovoljilo vse. Samo počakati je treba malo, da ne bo na mize prihajalo več toliko, kolikor do sedaj, da ne bo več tako mastnih zaslužkov kakor do sedaj — pa bodo nastala druga gospodarska, politična in socialna vremena. O yes, za vsakim lepim vremenom je prej ali slej oblačno vreme — bo tudi tu.
Tako kakor zgornje nam dopovedujejo razni pojavi sedanjih dni. Pa tudi zdrava pamet nekako dopoveduje, kako more biti drugače in kaj drugega naj pričakujemo od vsega tega? Prihodnjost bo povedala, če so te sodbe in ocenjevanja prave ali ne.
*	KAJ NAM POVEDO GLEDANJA NA NAŠE POLITIKAH JE? — Reki pravijo: “Kdor ima dobre, zdrave oči, ta vidi. Kdor ima dobra ušesa, ta sliši.” Če je tako vse res in najbrže gotovo je, kdor vse te božje darove poseduje, lahko vidi, kako se obnašajo, kako postopajo naši politični predstavniki vse od tam gori od Bele hiše doli do zadnjih občinskih in vaških političnih položajev.
Kaj smo v teh ozirih vse videli in slišali? Bi rekel, da pre-
njost in njeni časi so taki, da je treba voziti po takih potih in čez1 take hribe, kakršne ima seda-J njost. V bodočnosti pa tako, kar bo v takih ozirih nudila bodočnost.
Tako čuvamo demokracijo in svobodo. Malo po krščansko, malo po človeško, kar je manj vredno, največ pa po “busine-ško”! To pojasnilo ni preveč častno za človeštvo — ampak taki smo, če se pogledamo pošteno v ogledalo, to je tako ogledalo, ki ne laže ...	R.
Spomnimo se vojakov v Vietnamu!
BRIDGEPORT, Conn. — V nedeljo, 24. t. m., bo po vsej deželi nabirka za pakete vojakom v Vietnamu z naslovom “Spe-cej. Predlogi za prav lepo povi- Delivery Vietnam . Vodile sanje plač zastopnikom v Kon- j ° bodo radijske postaje po vseh
gresu in mnogim drugim so šli gladko skozi. Nihče ni pokašljal in ugovarjal med tistimi, ki so za to glasovali, sebi v prid. Drugi predlogi, zlasti za povišanje pokojnin, ni našlo med kongresniki toliko, navdušenja. Tolmačili so, da v blagajnah ni dovolj novcev za to. Za njihove poviške se bo pa že kako našlo. Well! Še za marsikaj drugega so tolmačili, da ni tistih “okroglih ali zelenih sredstev”, s katerimi pravijo, da se da preplezati vsako ograjo. Zdravnikom v področjih “zdravniške oskrbe” so pustili okna in vrata odprta, da lahko računajo za svojo postrežbo, kakor to ugaja njim in se njim zdi prav. Predlogi, da naj bi se kako znižali davki, se jim niso dopad-li, zato za nje niso glasovali, če so za katere, je padlo več glasov proti, kakor za. Še in še več drugih zadev je, ki dajo misliti, kako nas vse zastopajo na svojih položajih tisti, ki smo jih izvolili.
Pri mislih na vse . to stopa pred nas vprašanje, zakaj je tako v teh ozirih, kakor je? Zakaj? Javnost to prenaša in dokler bo vse take reči prenašala, bo, kakor je. Ob volitvah je treba več zanimanja! Ob nominacijah kandidatov je treba naglasiti, kaj javnost potrebuje in potem voliti take, katerim je zaupati, da bodo zastopali javnost tako, kakor javnost želi in kar je v korist javnosti. Dal Bog, da bi se v takih ozirih javnosti odprle oči in pa da bi zdravo in prav mislili in volili.
* GLEDANJE NA DRUGE ZADEVE in kako soditi o njih? Zelo važno vprašanje. Naše ZDA imajo v sodobnem svetu nešteto obveznosti in dolžnosti. Kdo jih je jim določil, naložil? To je še bolj v^žno vprašanje. Največ smo si jih Amerikanci sami naprtili. Demokratični smo in svobodoljubni, pa bi radi nekaj tega dali tudi drugim narodom, kateri so vsaj nekoliko zreli za to. In pa za gotove zamene seveda. Kdor daje, mora tudi nekaj dobiti. Med tistimi, ki jih dajemo, je pa največ takih, ki jim le materialne podpore dišijo, bolj, bolj kakor demokracija in svoboda. In to pove, zakaj toliko sitnosti, težav tudi s tistimi, ki jim naše ZDA želijo pomagati in jih čuvati, da bi jih ne zajel duh zaduhlega marksizma, ki ne pozna nobene politične svobode za navadnega državljana. Ne pozna mednarodne svobodne trgovine. Povsod uva-je le strogo diktaturo na vseh poljih življenja. Čuvati svet pred tem, kjer skuša priti komunizem v premoč, je naša naloga. To seveda stane visoke žrtve. Podpirati moramo omahljivce na mnoge načine. To po Evropi, še bolj v Aziji.
Zadnje čase investirajo naši
državah. Vsi župni uradi so dobili prošnjo, naj s prižnice to nabirko priporočijo in oznanijo, katere radijske postaje v bližini bodo imele ta ‘Radio Marathon’.
Vsak lahko prispeva v splošen fond za pakete ali pa pošlje paket določenemu vojaku. Paket stane 6 dolarjev. Mislim, da bo marsikak rojak rad naročil kakšen paket, posebno za vojaka Slovenca v Vietnamu.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
v.
V torek, 1. aprila, se odpravim an pot v Galilejo, domovino Gospodovo. Tja sem bil namenjen, da si jo še enkrat podrobno o-gledam. Pri tem mu je zelo prav prišlo povabilo p. Jozafata, župnika na župniji sv. Petra v Tiberiji pri Genezareškem jezeru v Galileji. On je bil 1. 1953 moj vodnik po Egiptu, oziroma po Kairu, glavnem mestu Egipta. Ko sem zvedel za njegov naslov, sem mu pisal o namenu mojega potovanja v Sveto deželo in mu omenil, da sem bil namenjen potovati s skupino, kar sem pa to predvsem radi Cvetne nedelje opustil in mislim potovati sam. Takoj mi je odpisal: “Pametno mislite, ko pridete sami, ne pa s kako družbo. Človek gre, kamor se mu ponudi prilika, drugače pa je vezan kakor pri vojakih!” Povabil me je, naj kar pridem in mi obljubil, da bo rad šel z menoj po Galileji in da bom pri njemu lahko stanoval, kakor dolgo se mi ljubilo. Ko mi še daje nasvete glede potovanja in kako priti k njemu, pravi:	Na
svidenje in da naj me spremlja angel Čuvar. '
Tako sem se tisti torek odpeljal z avtobusom proti Tiberiji. Med vožnjo sem si ogledoval lepo, zanimivo okolico Evangeljske dežele, po kateri je često hodil Jezus Kristus s svojimi učenci. Dežela dobiva zdaj pod upravo Judov, oziroma Izraela, novo lice. Napredek dežele je viden vsepovsod. Pod Arabci je bila dežela zanemarjena, dočim zdaj vedno bolj procvita. Judje so dobri gospodarji, pridni poljedelci, sadjerejci in živinorejci, ki v marsičem posekajo evropske in ameriške kmete; orjejo, kopajo, čistijo zemljo ter se res izredno brigajo za to svojo nekdaj njim obljubljeno deželo.
Po preteku treh ur vožnje zagledam gladino Genezareškega jezera. Odkril sem se: Pozdravljen, ti biser Svete dežele: Jezero Genezareško! Avtobus se počasi vije nizdol proti obrežju, zavije na desno ter se na avtobusni postaji Egged ustavi. V Tiberiji sem, vzamem kovček ter se po navodilu p. Jozafata napotim proti jezeru, nato na
denarni zavodi., visoke vpte; v desr|i. potem pa gledam, kje iaponsko industrijo. Omenjajo,^ bom P°leg drugih stavb :zagle-da so točasno investicije v ja- dal cerkev sv. Petra, katere zvo-ponsko industrijo najbolj zanes- nik ie po njegovem opisu malo Ijive. V sedanjosti bo morda ta-'večji od dimnika. Bolj kot na ko. Ampak gre za to, da se Ja-Zvonik sem gledal, kje bi naj ponsko obdrži na naši strani v bila ta cerkev. Končno sem jo Aziji. Nekateri dvomljivo gleda-jlc zagledal. Grem tja in se ožijo na to. Drugi pa menijo, seda-'rarr> okrog, da zagledam p. Jo-
zafata. Ni ga. No, sicer pa, saj mu nisem nič pisal točno, kdaj pridem. Mu radi neznanja glede prometnih sredstev tudi nisem mogel in pa še en dan kasneje, kot sem mislil, da pridem. .
Ko naposled vstopim v notranjost stavbe, vprašam nekega moža, če je p. Jozafat Ambrožič doma, in kje se nahaja? Mož mi pove, da je na strehi. Tedaj haj-di na ravno streho, kjer zagledam na stolu sedečega p. Joza-zafata. Ko me zagleda, vzklikne: Glej ga kerlca! Stopi k meni, me pozdravi ter seže v roko, potem pa pravi: Jaz sem Vas pričakoval že včeraj. No, je pač tako naneslo, da nisem mogel priti; sem pa danes toliko bolj gotovo. Potem me povabi k mizi in me pogosti, nakar mu izročim pismo profesorja Janeza Severja in pozdrave, kakor tudi pozdrave drugih znancev, s katerimi se je tekom druge svetovne vojne srečal v Egiptu.
Kakor sem že omenil, je bil p. Jazafat 1. 1953 moj vodnik po Egiptu. Tedaj sem poleg Svete dežele, Rima, Carigrada in Aten obiskal tudi Egipt, kjer je bil kot duhovnik pri cerkvi sv. Jožefa v Kairu nastanjen p. Jozafat Ambrožič, eden najboljših, a-gilnejših slovenkih duhovnikov, ki so nekoč delovali med Slovenci v Egiptu. Tam pri cerkvi sv. Jožefa v Kairu ali Kahiri sem ga našel in ko sem ga naprosil za voditelja, mi je takoj obljubil ter hodil z menoj ob Nilu in piramidah, razkazoval mi znamenitosti Kaira, glavnega mesta Egipta, kjer gospodari Naser, politični vodja Arabcev, se jezi na Izraelce, Arabcem pa obeta, da bo že krvavo obračunal z v Palestino pritepenimi Izraelci ter jih izgnal iz dežele. Kako se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost.
P. Jozafat Ambrožič, sin lepe Gorenjske, Šmonov Janez iz Krnice, župnija Gorje, je soro-jak pokojnega Rev Johna J. O-mana, župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. Je zaveden Slovenec, pa tudi Slovan, kar znači že njegovo redovniško ime škofa in mučenca sv. Jozafata, ki je kot mučenec za zedinjenje katoličanov in pravoslavnih umrl mučeniške smrti v Rusiji. Tega svetnika Slovana si je Šmonov Janez pri vstopu v frančiškanski red izbral za svojega patro-na in zaščitnika ter mu je nekem oziru tudi podoben. Pobožen, marljiv in delaven v svojem duhovskem stanu se trudi in dela za čast božjo, kakor je to delal njegov patron sv. Jozafat. Ker sem bil pred nekaj leti v Rusiji, me je vprašal, kako je kaj v Rusiji. Pa sem mu o tem tudi povedal, kako je tam. Radi premoči velike države so v prvi svetovni vojni hoteli Rusijo potom revolucije razbiti; to pred vsem Nemčija, da bi lažje na škodo Rusije dobila vojno, kar se ji je po ponesrečilo. Rusija namesto, da se je razbila, se je okrepila in danes je' velesila prvega reda.
Mladi Janez je želel postati duhovnik; ampak od želja do cilja je navadno dolga pot. Kot mlad kmečki fant je delal na posestvu svojega očeta, ki je mo ral iti leta 1914 na vojno proti Rusiji. Od tam se ni več vrnil. Ko je Janez dorastel, je moral k vojakom, kjer je služil pri kraljevi gardi. Je moral biti lep dečko, da so ga vzeli v kraljevo gardo. Ko je odslužil vojake, je bil še vedno teh misli: Duhovnik postanem. Kljub vsem težavam in pomanjkanju denarja je ^ stopil v frančiškanski red v Padovi, kjer je maturiral; bogoslovje je poslušal na frančiškanski univerzi v Rimu. Njegova dolgoletna želja se je izpolnila. L. 1937 je bil v cerkvi sv. Jožefa i v Nazaretu posvečen v mašnika in dne 15. avgusta je v svoji rojstni župniji v Gorjah pel novo mašo. Potem je bil nekaj časa nastanjen kot korar v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, nato kot izseljeniški duhovnik v
predmestju Aleksandrije v E-giptu.
Ko je nastala vojna, je bil poklican k vojakom, kjer je služil kot kurat v jugoslovanskem bataljonu v Libiji in postal stotnik. Pod svojo oskrbo je imel Poljake in Čehe, katerim je bil duhovni vodnik. Po končanem vojaškem roku je bil kot izseljeniški duhovnik pri cerkvi sv. Jožefa v Kairu. Tam sem ga srečal tudi jaz.
Ker se je zanimal za Vzhod, je študiral bizantinsko liturgijo in se v tem seznanil z vzhodnimi prelati, med njimi s sirskim škofom, ki ga je za zasluge, ko je velikodušno skrbel za Sirce, predlagal za svetnika, nakar ga je antijohijski patriarh, kardinal Tapouni imenoval za korne-ga škofa.
Kot velik narodnjak in pravi panslavist se je naučil ruskega jezika in tako sva tudi midva rekla katero po ruski. Zelo se zanima za zedinjenje med Vzhodom in Zapadom, da se pridobi pravoslavne v katoliško Cerkev. Tako točno posnema svojega redovnega patrona sv. Jozafata. Radi kolobocij, ki so z nastopom in politiko Naserja nastale v Egiptu, se je umaknil v Sveto deželo, kjer kot dušni pastir deluje pri cerkvi sv. Petra med ondotnimi kristjani in lepo skrbi za cerkev sv Petra v Tiberiji.	* i. '" ■/
(Dalje sledi)	i
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pD moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6Vz; št. 40 je J/ št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 18. 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raZ^’ lika v označbi mere vedno z® G točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 48. ;e to ameriške mere 32, št. 42 ie ameriške mere 34, 44 je 36. 46 je 38. 48 je 40, 50 je 42 i« '52 je 44.
Isto je pri meri za deklice-Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 16 je 20.
Pri moških oblekah pa začepijo mere v Evropi s št. 42, ka)" 'e enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 jc 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 i» 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. pomeni ameriško mero 13 Vz, 26 je 14, 37 je 14%, 38 je 15.. 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16. 42 jo 16%, 13 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m.
Votle mere: 1 pint = 0.5» U 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — l galon; 1 bušel (mernik) -36.35 1; 1 barel (sod) = 181.741-
Uteži: 1 funt == 453.59 g; 1 unča = 28.35 g
Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C =r. 32 F; 0 F je —17 78 stopinj C; 100 C r= 212 F; 50 £ je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker ^ 10.46 arov: 1 kv. milja =. 2.56 kv. km.
Prve švedske protestantske redovnice
V deželi sv. Brigite je po 400 letih, odkar je luteranska reforma zatrla samostane, v zadnjih letih nastala v okviru švedske luteranske Cerkve prva skupina redovnic. Imenujejo se sestre Sv. Duha. Sestra Ella Persson je imela pred začetkom te skupnosti mnogo stikov z raznimi katoliškimi ženskimi samostani-“Imamo tudi Marijino podob-’ v kapeli,” razlaga. “V Mariji i imamo zgled poslušnosti božji volji, zgled vere in ponižnosti.’
ALOJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
j|,,£,,j,rfl,|,f|',,£w|lr|iff'r|yjir|'iJpr|y|*rJ'f|iritij«
Štefan,
dežela ječi pod železno pestjo graščakov, grofov, baronov in dacarjev. Kmetom se godi krivica, ki vpije do nebes po mašče-vanju. Pravice ni več, staro s° izgnali iz dežele, povsod vlada krivica in hudobija. Med ljudstvom vre in kmalu pride dan, ko poči splošni upor v deželi- Danes se je zgodila največja krivica kmetom, danes je padla iskra, ki se razgori v mogočen plamen. Z današnjim dnevom se ruora začeti upor!”
‘Kaj se je zgodilo?” je vprašal študent zamišljen.
Dacar Bandel je v mestu velel mirne in poštene kmete zvezati in odgnati na grad, ker mu šc niso napolnili malhe, ki nima dna. Kakor tatove in rokovnjače lik je napadel ob belem dnevu.
je treba maščevati, drugače hi več pravice na zemlji!”
“Hudo je to res, oče! Toda kaj haj storim jaz, reven študent krez moči in denarja?”
Simon Golja se je primaknil k sinu in mu začel šepetaje pra-
na uho: “Zdaj je najprimer-hejši čas, da se punt začne. A tega kmetje in njihovi vodje ne vedo. Zato bi rad, da bi ti napi-Sdl pismo glavnemu voditelju Opornikov in ga tudi nesel do Kanala, kjer bo drevi čakal nek-d°) s katerim sem se dogovoril, da se danes snidem. A meni ni ^hugoče iti. Bandel je dal zastra-žiti cesto iz Gorice na Tolminsko vojakom in jim velel prijeti Vsakega kmečkega človeka. Po je, če me dobijo. Zato, Šte-ari> te prosim, spiši pismo in ga hesi v Kanal, kajti čas hiti, gre ^a staro pravdo, za blagor vseh metov, zame in zate, ki zato himava doma, ker ni več pravice ha svetu!”
Sin je vstal in začel hoditi za-hbšljen po sobi. Na misel mu je PHšel dogodek, ki se ga je spo-^dhjal z bridkostjo in jezo; Pred očmi mu je vstal večer, ko le hotel zaprositi Grozdovo Ani-Co za roko in ljubezen, a mu jo 1° odrekla, ker si bila izbrala tugega. Spomnil se je na grož-k fantov, na besedo “puntar-® a pest” in na nevarnost, iz ka-tere sta ga re
m dober konj. Od takrat je bil Jezen na upornike in kmete.
Stefan, kaj premišljuješ tako 0«f0.! ' J6 vprašal oče.
Kič... Najbolje je, če rem. Same sitnosti bi imel: sile u i hi take, saj bodo kmetje že dil	zvedeli, kaj se je zgo-
Nikar ne govori tako! Glej az sem osivel v boju za staro ravdo, ti si moj sin, čvrst in
ad, pa se ga braniš! Pomisli, a o krivico je naredila gospo-,a naši hiši! Dom in premože-Je so nam vzeli, mene obsodili a smrt in tvoja mati, Bog ji daj ecni mir in pokoj, je od žalosti Ilar a ffsfe leto. Le jaz in ti sva
°stala
ha svetu, izgnanca m be-
80 ga solze in umolknil
rava... O Štefan!”
Polile je.
i■ ‘s*nu se je bojevala misel na
rln e-ZCn '3rez nac* fh na ljubezen očeta in do rodne grude.
ce, zavoljo va§ pojdem!” je spregovoril.
ohjei*100 "*e	hvišku in ga
f Saj sem vedel, da si moj Ste-> a se pretaka v tebi prosta h^pogumna kri!”
Šal^sin^0 ^ ®rem^” j3 vpra-
‘‘Izgovori se, da greš k teti za
kat33 ! Pri teti Rozalijh s
bi5 J° Sem ^h08 že govoril, do-o n ,°nJa in °hfeko, katero nosiš
pocitmcab Ne pozabi meča,
in h J6'61'11 °djahaj iz ^orice n d0br0 naSanjaj konja, da pri-
TJLPIed polnočj° do Kanala.'nekaj.’ dobiš pri Ocvirku berača I
Jeramita, tistega z leseno nogo, poveš mu, kdo si, in mu izroči pismo za našega poglavarja!”
“Kdo pa je to?”
“Ivan Gradnik s Polubinja.”
“Ne poznam ga!” je zamrmral Štefan.
“Nič ne de; berač že vse poskrbi. Ti ostani čez noč pri Ocvirku ali pa pojdi v Ročinj h Grozdovim povedat, da je Bandel očeta z drugimi kmeti zaprl!” “Nič ne bom hodil pravit!” je dejal sin.
“No, saj že izvedo. Vrni se torej, kadar hočeš! A zdaj prinesi papir in pero, da spišeš pismo!” Štefan je odšel in se kmalu vrnil. Sedel je za mizo, razgrnil polo papirja predse in vprašal: “Kaj naj pišem?”
“Tako zapiši, da je velel danes na sejmu svetega Hilarija Bandel zapreti vse tolminske kmete s konji in nakupljenim žitom in soljo. Med zaprtimi sta tudi Grozd iz Ročinja in Križnič iz Kanala. Napiši dalje, da kmetje ne smejo dovoliti, da bi nedolžne zapirali, ker ne morejo Bandlu polniti malhe, kakor bi on rad, ampak naj vstanejo vsi kakor en mož in naj si s cepci in kosami poiščejo pravice pri Bandlu in drugi gosposki, kakor so sklenili lani v noči svetega Mihela na Mengorah pred cerkvijo Matere božje. Zdaj je ugoden čas in, če sedaj ne udarijo, le bo več take priložnosti, ko bi lahko zmagala stara pravda po vsej deželi. Zapiši moje ime: Simon Golja in za pozdrav be.-sede: Stara pravda — kralj Matjaž!”
Ko je študent spisal in zapečatil pismo, je šel k magistru in ga prosil, naj ga pusti za nekaj dni na obisk k teti. Toda magister je bil strog mož in ga je poslal k vodji, ki je imel pod seboj ves jezuitski kolegij. Ta je imel Štefana rad, ker je bil nadarjen fant in je prekašal v šoli mnoge mladeniče iz bogatih in plemiških rodbin.
“Tako ... tako ... Teto bi šel rad obiskat... Vidiš, sinko, premnogokrat hodiš k teti!” se je smehljal dobrodušni mož in mu pretil s kazalcem.
“Saj nisem bil od jeseni nikjer, častiti pater!”
“No, no ... 2e prav .. . Naj bo, za zdaj ti dovolim ... Pozdravi mi blagorodno gospo! Glej, da se ob času vrneš!”
Študent se je zahvalil in poklonil.
Napravil se je in se v sohi poslovil od očeta.
“Glej, da vse prav opraviš! Ostani mi zdrav. Štefan!” “Zbogom!”
Še zadnjič sta si stisnila roko in se razšla. Simon Golja se je obrnil proti soškemu mostu, sin pa je korakal čez Travnik na Zlahtnico, kjer je bila hiša njegove tete.
Stara gospa ga je prijazno sprejela. Omožila se je bila z grajskim oskrbnikom v Tolminu, ki je pa kmalu umri in ji zapustil precej premoženja. Preselila se je po moževi smrti v Gorico, kupila hišo in samota-rila v njej. Ker ji je edini sin umrl v zgodnji mladosti, je s podvojeno ljubeznijo .ljubila nečaka Štefana, ki je bil tudi skoraj sirota.
“Ah, Štefan, v kako nevarnost greš! Prosila sem tvojega očeta, naj te ne sili danes v Ročmj h Grozdovim, a ni se hotel vdati. Bog ve, kaj mu mora tako važnega sporočiti?”
Štefan se je spomnil, da ji je bil nemara oče dejal, da gre v Ročinj, da bi ne zvedbla, za kaj gre.
“Eh, nič posebnega ni, teta!” je odvrnil. “Zastranu Bandla je
			
	AVC 1	i!_[ 3 141! 5	»UST »tiTklft iS- _LU12 S :7 !8i!9	KOLEDAR društvenih prireditev
	10111^1] livijgJll Mil	3|14 llSflfl 0!2i|22ji23 TJ 28»	
AVGUST
23.	-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
24.	— Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
23.	-24. — V SDD na Rechcr Avenue ob enih popoldne balincarske tekme.
24.	— Mladi harmonikarji pri-rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
SEPTEMBER
7. — Slovenska pristava priredi
piknik v korist Slovenika v Rimu.
14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje v Frank, Ohio.
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop.
21. — Ohijska federacija ABZ
priredi letno večerjo in ples v SDD na Rechcr Ave. Začetek ob štirih.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
5.	— SDD na Rechcr Avenue praznuje 50-letnicc obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ društev prošlavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
26.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika na St. Clairju.
26. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Re-cher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2, — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Re-cher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8.	— štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub' priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od C pop. do 9. zvečer.
30. — Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni konebrt v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
gijski frank, nekateri so pa zopet začeli špekulirati z nemško marko. Vse špekulacije pa niso imele velikega obsega, so jih narodne banke lahko krotile.
Drugačen je bil položaj na pariški borzi. Tam je bila ponudba zlata prve tri dni kar velika, cena zlatu pa se je hitro stabilizirala. Že v sredo so cene za zlato postale napete. Pri tem se je pokazalo, da je imela ponudba zlata v začetku tedna svoj razlog, ki ni v zvezi z gibanjem valut, špekulant j e so prve dni prodajali zlato in za izkupiček kupovali i n d u strijske delnice. Računajo namreč, da bo od razvrednotenja največ profitirala francoska industrija. Ko so pa bile potrebe po industrijskih delnicah pokrite, je prodajalcev zlata zmanjkalo na trgu, cene za zlato so pa postale napete.
Nihanja na evropskih trgih so torej odvisna od različnih nagibov, ki niso zmeraj v zvezi z vprašanjem, ali je treba zaupati novemu francoskemu franku.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
letno okoli $400 milijonov, torej nad 44% državnega proračuna. Portugalska pa spada med dežele v Evropi, ki imajo najnižji živi jenski standard in bi se gornjemu luksusu lahko odpovedala.
sodišče. Arabski napadalci so zaprti, ker jim je bila položitev jamščine odklonjena.
Frank se še ni uirdii
LONDON, Ang. — Ko so prve tri dni preteklega tedna prihajala borzna poročila v London, ni nobeno med njimi govorilo o nemiru ali razburjanju radi razvrednotenja francoskega franka. Res je bilo poslovanje nekoliko živahnejše od povprečnega poletnega, toda to ni dajalo povoda za premišljevanje.
Zadnje dni se je pa pokazalo, da špekulacija ne misli mirovati. Vrgla se je najprvo na angleški funt in ga hotela začeti rubiti, potem se je spravila na bel-
SCoRgres šel na počitnice, študentovske skrbi pa ne
WASHINGTON, D.C. — Kongres je odobril za posojila študentom znesek $874 milijonov, pa iz tega ni še nič. V .zakonu je namreč prezrl, da je treba sedanjo obrestno mero od 7% povišati na 10%. Sedaj je pa stanje takole:	Banke imajo federalni
denar, 220,000 študentov pa no more priti do posojila. Banko pravijo, da po 7% ne morejo več posojati denarja, dajale bi posojila po 10%, toda federacija nima zakonskega pooblastila, da bi jim dala pooblastilo.
Tako je okoli 220,000 študen tov in njihovih družin hudo prizadetih, ker ne vedo, ali bodo mogli študentje pravočasno dobiti posojila in se vpisati na učne zavode. Zdaj se je vsula cela ploha protestov proti Kongresu, toda to stanja ne more spremeniti. Predsednik Nikon je pozval banke s posebnim oglasom, naj gredo študentom na roke in da bo zadeva urejena v septembru, ko se vrne Kongres na delo. Banke so pa skeptične in tako traja napetost v študentovskih krogih še naprej.
Stvarno je kriv Kongres. Ko sklepa zakone, bi člani Kongresa že morali vedeti, kaj vse mo. ra res priti v besedilo, in ne samo slepo glasovati, saj samo za to niso bili izvoljeni.
Federalne banke zadovoljne z novo davčno politiko
WASHINGTON, D.C. — Zgodilo se je po več letih prvič, da je voditelj našega sistema federalnih bank in glavni nasprotnik inflacije Martin javno pohvalil Nixonovo davčno politiko, ki že kaže prve uspehe. Je namreč nekaj znakov, da je konjunktura začela popuščati, kar seveda še ne pomeni, da so se cene umirile. Najprvo se mora konjunktura ustaviti in kazati znake pojemanja, šele potem se bodo cene ustalile. Ko bo konjunktura stabilizirana, bodo tu-do cene našle svojo novo raven in se je držale.
Martin svari, da ne bi kdo pripisoval prevelik pomen raznim “nemim oblakom” na gospodarskem obzorju, na primer padcu cen na borzah, omejitvi proizvodnje v nekaterih gospodarskih panogah itd.
Pomen bi taki pojavi dobili le takrat, kadar bi trajali dalj časa ali izvirali iz zmanjšanja potrošnje na vseh področjih. Zmanjšanja potrošnje še ni mogoče opaziti, dasiravno bi javne uprave lahko trošile veliko manj kot trošijo, tako je razlagal Martin časnikarjem.
Anketa o verskem tisku
V Sloveniji so izvedli anketo o verskem tisku. Anketirani navajajo zlasti naslednje želje: Verski tisk je treba vsebinsko izboljšati, poglobiti. Zdi se, da je trenutno dovolj verskega tiska. Povprečnost in površnost povzročata inflacijo verskega tiska in proti temu se je treba boriti. Duhovniki potrebujejo več opore v verskem tisku za dušno pastirstvo. Izobraženi laiki morajo imeti več besede in prostora pri verskem tisku. Iz odgovorov na anketo jasno sledi, naj se vse sile združijo pri obstoječih listih in revijah.
Ženske dobijo delo
Ženske dobijo delo
tovarniško delo. Kličite od pon-deljka do petka od 8:30 do 4. ure. 391-1345. Prva in druga menja.
(159)
Female Help Wanted
Kaj vse rodi slepi naci jonalizem!
LIZBONA, Port. — Portugal ska država imo v Afriki tri kolo' nije: Angolo, Mozambik in portugalsko Gvinejo. Vse tri pa danes niso več življenskega pomena za matično deželo, so samo ostanki nekdanje portugalske slave.
Uprava teh ostankov stane
Francoz v NATO obtožen izdaje
PARIZ, Fr. — Francois Rous-silhe, ki je bil od leta 1952 v glavnem stanu NATO kot tolmač in knjižničar, je bil v sredo obtožen vohunstva in izdaje pred sodiščem za varnost države. Če bo obsojen, ga čaka smrt.
Obtožen je, da je delal kopije važnih vojaških dokumentov in te izročal proti veliki denarni nagradi zastopnikom neke vzhodno-evropske države. Prijeli so ga, ko je nesel iz svojega urada tajne dokumente iz glavnega stana NATO.
PACKERS & ASSEMBLERS
Apply “Kromex - Div. Atapco” 880 East 72nd St. Fourth Floor General Offices. Apply at Reception Desk between 7:00 and 11:00 in the morning on Monday thru Thursdays.
Bring Social Security card. Should be able to read, write, and talk English.
Apply and fill out application for factory work.
(mon.wed)
Moški dobijo delo
Arabski napadalci na izraelsko letalo
obtoženi umora
ZUERICH, šv. — švicarske oblasti so obtožile tri Arabce, ki so 18. februarja napadli izraelsko potniško letalo na tukajšnjem letališču Kloten, umora. Izraelski stražar, ki je ustrelil do smrti enega od papadalcev, je bil obtožen uboja.
Izraelec je na svobodi pod varščino in obvezo izraelske vlade, da se bo odzval pozivu pred
Painter
Wanted for external and interior; union wages.
R.I.C. DECORATING CO. 761-4638
-(157)
malT oglas s
Naprodaj
Samo en lastnik, lep bungalow, se lahko takoj vselite. Velika stanovanjska soba, kuhinja, moderna kopalnica in spalnica na prvem, 2 velike spalnici na drugem, na lepi cesti. Doyle Taylor 221-6837.
WEST SIDE REALTY 15600 Madison Ave. 521-5024
(157)
Naprodaj
Zidana hiša, 4 spalnice, na Grovewood Ave. Kličite 486-6906.	(160)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.-. RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Av«. & fiRth St.: EN 1-47 '
(Dalje prihodnjič)
ft
r ................. .....:..s
PO STARI POTI — Med mestoma Katmandu in Kodari so zgradili Kitajci moderno cesto, toda veliko Nepalcev in Tibetancev hodi jfe vedno rajse po stari karavanski poti, kjei jih ne motijo kitajski stražarji in ogleduhi. Slika kaze potnike na stari karavanski poti.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je poklical Stvarnik k sebi našo ljubo mamo, staro mamo in taščo
go. FRANČIŠKO ŠIFRER, roj. Knific
vdovo po posestniku in industrialcu,
v četrtek, 14. avgusta, v starosti 81 let na njenem domu v Stražišču pri Kranju. K večnemu počitku so jo položili na domačem farnem pokopališču.
Žalujoči:
sin FRANCE ŠIFRER, Lethbridge, Alta., Kanada, in družina;
hčere: MARA LIPOVEC, Cleveland, Ohio, in mož VINKO, PAVLA SCHUETZELHOFER, See-boden, Koroško, in družina, JELKA JEŠE, Stražišče pri Kranju, in družina;’ zet PAVLE KVEDER, Lethbridge, Alta., Kanada, in •' družina
ter drugi sorodniki.
Cleveland, Stražišče, Seeboden, Lethbridge, 18. avg. 19(59.
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Ko je Iztok prišel v svoj stan, se je pravkar povrnil Radovan. Na platneni halji so se cedile kaplje črnega vina. Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive lase, oči so re mu vrtele, kakor bi poblaznel.
“Iztoče, Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztrgajo! Morana naj počiva sedem let in mori njega! Iz njegove pasje čeljusti naj napravijo sršeni gnezdo, mravlje naj mu razgri-zejo jezik! Iztoče, ali nisem rekel, da je kravjerepnik! Ali nisem rekel? Najmočnejši hudič, ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog vratu in naj ga zadavi! Iztoče, Iztoče!”
Radovan je zakolebal in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihal na ležišču.
Iztok je gledal in poslušal. Ni razumel starca.
“Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil žalost? Povej! Nož imam! Nadenj grem! Samo reci!”
“Hotel si nadenj, pa te nisem pustil. Oj, mene bedaka!”
Udaril se je po čelu.
“Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?”
“Ali ti nisem rekel, da je ma-lopridnik, da je snetjav pes. Reci, če nisem rekel?”
“Kdo, očka? Ti si bolan!”
“Pa kako! Tako vino piti, zastonj, do sita, pa izve človek bridko reč in zboli na smrt. Oj, krvoses!”
Iztok je sedel k Radovanu in mu gladil razpaljeno čelo.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — Immed. poss. Ige 1,900 sq. ft. 3 bdrm. brk townhse. Huge closets, full bsmt. Lge. yard, fruit trees, walk to station, schls. Need financing? Assume 0,/4% mtge. Mid $20’s. By Owner. Call 321-7199 weekdays for appt.
(157)
OPEN HOUSE—Sunday 1-6 at 8134 S. Maplewood. Custom-bit. ranch 3 bdrm., 2% bath; 2 frpls. Must be seen to be appreciated.
GR 6-7042
(157)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — 2 stations, four dryers, w/all eqpt. Like new, $1500 583-2534
g# \ ' f	(157)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPING — Lite-Live in. 1 child. Rm., board. $150 mo. S. side loc. Call Mr. Johnson 9-5.
ST 2-5629
P’	(157)
“Vode mi daj!”
Pil je z veliko žejo. Nato se je nekoliko pomiril.
“Iztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, da bi mirno počil od trpljenja.”
“No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!”
“Slovene sem dobil, izza Donave, poštene Slovene. In so povedali, da je Tunjuš — tri sto besov je v njegovi čapki — požgal Hilbudijev most čez Donavo in se napotil k Antom. Vojsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi mu Jagababa izpila oči! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da sem ti branil.”
“Očka, ne toži! Nisem ga, a pride čas, ko mi ga da Rerun v roke!”
“Kakor kragulja v hipodromu naj ga prebode tvoja strelica! Zato pa morava sedaj hitro domov. Kdo bo vodil mladce?” “Očka, jaz ne morem!”
“Ne moreš? Zlo na sina, ki tako odgovarja očetu! Svarun umre, Sloveni ne zmorejo zoper Ante in namesto gradišča dobiš krtovo gomilo in namesto sestre Ljubinice ženo garjavega kožarja! Žalost tebi, Iztoče!”
“Svarun ne umre in Rado, sin veimožnega Bojana, starega bojevnika, ve, čemu nosi lok, ve, kako se bori tisti, ki ljubi Sva-runovo hčer. Rerun bo z njim in Rojenice bodo čuvale Ljubinico. Jaz ostanem, očka, in ko se naučim vojske —”
“Ti ostaneš in ko se naučiš vojske .. . Prav ... Ostan! Le ostani ... Jaz pojdem in sporočim Sva-runu, kako ga ljubi sin.”
Jezen se je obrnil Radovan v
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK—Brand new townhse. 2 bdrm., pool, clubhouse, lawn maintenance included.
$22,500	629-9048
WINFIELD — By Owner Contem. ranch. 4 rm. plus 2 bdrm. Gar. Full bsmt. A. Cond. Gas heat. 1 acre lot. Area of For. Pres. $35,000. Call eve. & wknd.	668-8576
(158)
WINSTON PARK: Beverly deluxe. 3 bdrm., 2t£ baths, walnut paneled rec. rm. air cond., tiled entree, drapes, carpfeting, etc. Electric eye garage door. $40,000. Owner. 344-5964
(158)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Lite hskpg. Live in 4 children. (3) (school age.) $50 wk. N.W. side. Call bef. 5,
276-3347
(158)
HELP WANTED
MERCY HOSPITAL MIAMI, FLORIDA
PHYSICAL THERAPIST CHIEF
Challenging opportunity for Registered Therapist to assume complete responsibility of department. Previous supervisory experience. Salary commensurate with education and experience.
ASSISTANT DIRECTOR NURSING IN-SERVICE EDUCATION
Challenging career opportunity with an expanding progressive hospital overlooking beautiful Biscayne Bay. Candidates for this position should have a Master’s Degree in Nursing Education plus experience developing and coordinating a comprehensive program of in-service training. Salary commensurate with experience.
REGISTERED NURSES
Openings available on all shifts — Shift differential. SEND RESUME IN CONFIDENCE TO;
Mercy Hospital Personnel Department 3663 South Miami Avenue. Miami, Florida 33133	(158)
Naša 66-letna AVGUSTOVSKA RAZPRODAJA
je že v teku in se nadaljuje!
Imamo SPLOŠNO RAZPRODAJO vsega pohištva in hišnih potrebščin! POSEBNOST te razprodaje so pa MODROCI in KLIMATSKE NAPRAVE . . . Kvaliteta vseh predmetov je odlična, CENE so pa take, da bo kupec z njimi zadovoljen!
PRIHRANILI BOSTE MNOGO, če nas obiščete, si ogledate, kar želite kupiti in KUPITE!
NAŠI plačilni pogoji so zelo ugodni.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15031 Waterloo Rd.	dajemo eagle znamke!	KE 1-1235
Odprto: v ponedeljek, četrtek in soboto do 9. zvečer.	V torek in soboto do 6. zvečer. — V sredo zaprto.
Delo steno. Od bedenja in vina so mu bile trepalnice težke. Za-clopil je oči in že v polsnu godrnjal nerazumljive kletve na glavo in življenje Hunu.
Drugo jutro je v Epafroditovi Diši že zarana vse mrgolelo sužnjev in skopljencev. Melhior ni zatisnil očesa. Pazil je na služinčad, da se ni opila. Bolj ga je skrbel obisk pri carju kakor najbolj obložena ladja njegovega gospoda sredi razljučenega morja.
Epafrodit je zahteval najsijajnejše spremstvo. To je brez skr-Di smel edino bogataš in patri-cij, ki je imel doma varno spravljen caričin prstan in despotov pergament.
Zadišala je narda po vib, skopljenci so drgnili v kopeli Epa-froditovo suho telo z najdražjimi mazili iz Egipta in Perzije. Redke lase so mu skodrali in posuli vanje zlatega prahu. Tunika je bila iz težke svile. Vanjo so uvezle naj spretnejše vezilje iz zlatih nitk lotos in palmo, grmičke mirt, pave in galebe. Krog , rame si je ogrnil dolg plašč, hla- ■ nis, tudi iz svile. Sam Melhior
škega križa. Na križišču zapone je gorel demant, na konceh so zeleneli veliki smaragdi.
Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre so posuli z dehtečim prahom in ga odeli v svileno haljico, nalašč sešito, kakor so jo nosili Sloveni iz pražnja.
Vse dopoldne so se pregibale roke sužnjev in suženj. Na ulici se je zbrala tolpa vogelnih po-stajačev, klicarjev in hvalivcev Epafroditovih vrlin. Melhior jim je razdelil polna perišča oholov, jim postregel z vinom in sadjem.
Krog poldneva so se odprla vrata. Cel sprevod Epafroditovih tkalcev je začenjal pohod. Za njimi je šla črna truma kuharjev, nato brez števila bogato oblečenih sužnjev. Z vzklikanjem so se pomešali mednje postopači in kričavi berači ter razglašali slavo Epafrodita, ljubljenca Upravde. Za vsemi je šla tolpa skopljencev in dve nosilnici: v prvi, preprosti, je sedel Iztok, v drugi, iz najdražje svile in razkošno pozlačeni, Epafrodit.
Po cestah in trgih se jc zgrinjala množica. Ves klečeplazni Bizanc je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit. Tisoči so ga preklinjali s kletvami, ki jim jih je narekovala bleda zavist. Ko pa se je približal, so se mu klanjali in mu navdušeno kli-
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV, VIDA ŠT, 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da ctobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na
cali ter ga obsipali z najčastnej-šimi naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljal. A v njegovih svetlikajočih se drobnih očeh je bilo veliko porogč in večni klic: Lažniki! Hinavci! Nesramneži!
Velikaši so slavili Epafrcdita, narod je veličal Iztoka. Iz ostan-
okrašene za triumf, so trgali vejice lovora in jih metali v Iztokovo nosilnico. Iztegovali so za njim roke, jih dvigali, kakor bi prožili tetive, pa udarjali v plosk in navdušene vzklike.
Pred bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se umaknilo na desno in levo. Palatinski vojaki v bleščeči opravi so pozdravili, težka vrata so se cdprla in nosilnici sta izginili v Justi-nijanovi palači.
Dvorni sužnji so poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta obstali pod marmorno arkado. Izstopila sta. Naznanili so jima, da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju skozi labirint poslopij, dvorov in sob, dokler niso prišli v čakalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstvenikov, senatorjev, mladih dvornih patrici-jev, diakoni in duhovniki, vse je klečeplazilo v čakalnici in čakalo dolge ure, premnogi kar dneve, tedne in mesece, da se jim je ponudila prilika, pasti v prah pred božanskim despotom in poljubiti Teodori nogo.
Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, se je dvignil rej dehtečih dvornih prilizovalcev in ju pozdravljal z vznesenimi čestitkami in najponižnejšimi pokloni: vsa ista igra, polna zavisti in laži, pred vrati carja kakor spodaj na široki ulici.
Ni utegnil Epafrodit, da bi se dostojno zahvalil.
mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Fr-ances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek,
Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta orez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. ieta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za' preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd..ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec: zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705
Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur. Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl l-351$i; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, jzvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 v februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Fran-
ces Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sy*" via Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in, blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici:	Lillian	M. Marinček,
Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E-163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustigi Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugj petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alič® Grosel, Jacic Šimenc in Gertru-
fe Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave-v spod. dvorani.	t
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
ru-edsf-dnica Nettie Zamlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnic* Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniš*-Vsi slovenski zdravniki. Seja se vm ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica ib zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar-Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St-Antonia Stokar in Jennie Pugely! za SDD na Prince Ave. Jennie Pb" gely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. url pop. na 8601 Vineyard Ave.
mu ga je spel na desni rami z kov zelenja po stenah, ki so bile veliko zlato zapono v obliki gr-
Imenik raznih društev