Štev. 88.
V Ljubljani, torek, 18. aprila 1922.
Leto II.
Izhaja vsak de-lavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto Din 90'—
18 pol leta Din 45'—
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Uredništvo in uprarniitto v Ko«
Sitarjevi alici štev. 6 — Telefon uredništva šlev. 50 — Telefon asa upraiflišt« Štev. 328 srca
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
HInsiiniani za avtonomno.
aAyJ*araievoi 17. aprila. (Izv.) — Glavni muslimanske organizacije, ki je imel počiti med dr. Karamehmedovičevo cen-alistično in dr. Spahovo avtonomistično je zaključil svoje zborovanje. De-
°_ ustavnih, upravnih, gospodarskih, .Jalnih in političnih vprašanjih Jugosla-vjj® je bila zelo dolgotrajna, stvarna, iz-
frpna
trali:
in mestoma, zlasti v vprašanjih cen-g ,Zma ali avtonomije, zelo burna. Dr.
80 naglašali v svojih izva-Jr1!« neprestano, da pomenja nadaljevalo Cpn*ra^stične politike gospodarski po-***» in Hercegovine ter obubožan je iokupnega prečanskega ljudstva. Končno j? Predlagal dr. Spaho resolucijo, ki pravi, 0	^ vrača jugoslovanska muslimanska
gamzacija k avtonomističnemu programu, sto	strankini poslanci takoj ali iz-
SVJ? iz vladnega bloka, ali pa položiti dovT P°s^anske mandate. Za Karamehme-lucreV° stru-j° Je Predlagal Maglajič reso-m J°» ki se izreka za nadaljevanje musli-y“«ske oportunistične centralistične polije • P« glasovanju je bilo oddanih od 49 pa j' Sjiaho 36, za dr. Karamehmedoviča 5je~ . 13 glasov. Dr. Spahu so prirejali o* Pristaši dolgotrajne burne ovacije, j. jPriča tega dogodka sta podala musli-ia ministra Vi lovi č in Omerovič brzo-Zh^10 °S!avko- Centralisti pa so se zbrali Jogani in poparjeni na poseben sestanek .“ Sklenili, da je glavni odbor za tako da-*®Kosežne sklepe nepristojen, zato bodo Janičarji obdržali mandate, dokler o ^oru ne odloči končnoveljavno zbor zaupnikov jugoslovanske muslimanske organizacije. — Vsled tega sta se obe skupini jakoj vrgle na deželo, da pridobita zaupnike zase. Poznavalci razmer zatrjujejo, -1® dr. Spahu tudi na zboru zaupnikov ^gotovijena večina, ker je bosansko-her-jl^^sko prebivalstvo vobče zoper centra-
Sarajevo, 18. aprila. (Izv.) Seje osred-JeSa odbora Jugoslovanske Muslimanske ržanizacije so trajale dva dni, tretji dan so bile sprejete resolucije:
1- Osrednji odbor ugotavlja, da ne ob-
staja v J. M. O. nikak razcep in da organizacija vztraja na svojem programu.
2. Poziva poslanca dr. Kulemoviča, ki je vstopil v Hrvatski blok, da se takoj vrne v svoj klub in se strogo drži programa, na podlagi katerega je bil izvoljen.
3. Vsi poslanci se morajo strogo držati programa J. M. O. in po njem uravnavati vse svoje delovanje. Poslanci, ki tega ne bi hoteli, naj nosijo tudi posledice.
4. Obsoja se način javne borbe, ki so ga uvedli nekateri poslanci, da so dajali v obliki intervjuvov nekake izjave, v katerih so se omalovaževali drugi poslanci.
5. Centralni odbor je prepričan, da politika dr. Spahe in njegove struje ne vodi k Radiču ali pa preko Save.
6. J. M. O. stoji na stališču popolne plemenske enakopravnosti. Kar se tiče narodnega obiležja muslimanov, je to stvar kulturnega delovanja društva, ne spada pa v dnevno politiko. J. M. O. je proti vsakemu nasilnemu zbliževanju.
7. Poslanci se morajo držati vseh sklepov,
8. Poziva poslance na složno in skupno j delo na podlagi programa, ki ga more me- j njati samo velika pokrajinska skupščina.
Z ozirom na vprašanje dr. Spahe, kako stališče zavzema glede poslancev, ki so v vladni koaliciji, je osrednji odbor sklenil, da morajo vsi poslanci J. M. O, izstopiti iz vladne koalicije, oziroma izvajati konsekvence.
Vsi siklepi osrednjega odbora so bili sprejeti z veliko večino. Za nje je glasovalo 36, proti pa samo 13 zastopnikov. Med onimi, ki so glasovali proti, je deset poslancev in samo 3 delegati iz province, kar je jasen dokaz, da provinca soglasno odbija politiko Karamehmedoviča.
Belgrad, 18. aprila, (Izv.) Vesti o rezultatu glasovanja in zborovanja osrednjega odbora J. M. O. so povzročile v belgraj-skih vladnih krogih konsternacijo. Vlada se nahaja v zelo kritičnem položaju in smatra, da bo ta rezultat škodoval naši delegaciji v Genovi
Ituskffi-neniSki spnraznn.
^ Genova, 17. aprila. (Izv.) Na Veliko J! .eli° zvečer sta ruska in nemška d ele-
gija sklenili pogodbo, ki jo podpišejo in br X v torek. Pogodba razveljavlja
est-litovski mir, obe državi se odrekata
mali antanta proti razorciitoL
^raga, 15. aprila. (Izv.) »Bohemia« g. r°ca iz Genove: Iz krogov češkoslova-gv? delegacije se doznava, da je ministr-1 predsednik dr. Beneš prodrl s svojim e<Uogom pri razgovorih z načelniki za-
Teiane ruskega oprašanjja na geneuskl
konferenci.
Rusi osfrine!® w Genovi.
Genova, 16. aprila. (Izv.) Glasom tukajšnjih listov je ruska delegacija dejansko nameravala zapustiti Genovo. Tedaj je pa došla brzojavka od Ljenina, v kateri se zahteva, da mora delegacija brezpogojno ostati na svojem mestu v Genovi, kajti s te konference mora prodreti glas Rusije širom sveta.
Genova, 16. aprila. (Izv.) Ker zavzema ruska delegacija nasproti londonskim pogojem (priznanje prejšnjih dolgov in obveznosti) odločno odklonilno stališče, zahteva francoska delegacija, naj se rusko vprašanje sploh izključi iz nadaljnih razprav. Temu pa nasprotujeta Anglija in Italija, ki predlagata, naj se rusko vprašanje razdeli na dvoje: v politični in gospodarski del; prvi bi ostal zaenkrat nedotaknjen,
drugi pa bi se na konferenci z lahkoto rešil.
Lloyd George je pa sestavil še drug predlog, okolu katerega se čimdalje bolj zgoščujejo pogajanja s Francozi. Lloyd George predlaga, naj se ustanovi permanentna ruska komisija, v kateri bi bile zastopane vse tiste države kakor na genovski konferenci in katera naj bi imela svoj sedež « Stockholmu. Ta komisija naj bi bila nada-‘ Ijevanje genovske konference za rusko vprašanje. Vse ostale države so s tem zadovoljne, samo Francija deloma ugovarja. Po njenem mnenju naj bi bila permanentna komisija samostojna, od genovske konference neodvisna tvorba; v njej naj bi bile zastopane le države, ki so na ruskem vprašanju neposredno interesirane. Pogajanja se sedaj nadaljujejo.
Sramota.
medsebojnih terjatev in pred- in povojnih dolgov, upostavlja trgovinske odnošaje in diplomatične ter konzularne zveze. — Vsi politični krogi pripisujejo tej pogodbi nepregledno važnost.
vezniških delegacij, da se na konferenci ne bo razpravljalo o zaščiti manjšin. Mala antanta bo odklonila tudi vsako debato o razorožitvi.
Muslimanska »Naša pravda« priobčuje sledeči dopis iz Sandžaka:
»Dne 20. marca t. 1. sta bila ubita za vasjo Miljakovič kmeta Čošovic in Zorič na istem mestu, kjer sta bila prav pred letom dni (20. tmarca 1921) ubita kmeta brata Hrapovič. Sum je padel na iste »nepoznane« ljudi, ki so ubili Hrapoviča. Preiskovalno sodišče je ugotovilo sledeče zločinsko dejanje: Rezervni častnik Knježevič je srečal na semnju muslimana Jakoba Hrapoviča in njegove sorodnike ter jim javno zapretil: »Ne uidete mi živi iz rok!« Jakob Hrapovič je to javno nevarno grožnjo ovadil orožništvu. Knježevič je svojo pretnjo tudi izvršil, oblasti pa niso ukrenile ničesar, da bi bile preprečile zločin. Knježevič je zbral kmete, ki so odnekdaj oboroženi. S to četo je odšel pred hišo Derviša Hrapoviča. Knježevič je pozival Hrapoviče., naj odpro hišo, v katero so pravoslavni kmetje streljali. Iz hiše pa je prišel orožnik Sečer Hrapovič. Razbojniki so takoj otvorili ogenj nanj in orožnika ranili. Vendar jim je ušel in se zaklenil v hišo. Knježevič jo oblegal hišo celo noč, dokler mu nista prišla zjutraj na pomoč še dva orožnika. Z orožnikoma je dospelo še nekaj pravoslavnih kmetov, in pričel se je formalni napad na hišo. Vsled toče krogelj so zbežali hišni prebivalci v klet, v gornjem lesenem delu pa sta ostali dve ženski. Obe sta bili ranjeni od puškinih krogelj. Med tem so ujeli banditje Red-ža Hrapoviča, ga zvezali in silili, naj zažge hišo, v kateri so se nahajali njegovi bratje, sorodniki in njihovi otroci. Nesrečni Redža se je branil do skrajnosti, vsled sile pa je poskusil, zažgati hišo. A ni se posrečilo. Razbojniki so prinesli nato slame in silili nesrečnika, naj zdaj zapaii kočo.
Ko je hišo objel ogenj, so prišli iz nje Hra-poviči, da ne poginejo v plamenih. Na begu iz goreče hiše so padli pod kroglami Dej-viš Hrapovič in njegova 15 letna hčerka, orožnik Sečer Hrapovič, ki je bil že prej ranjen, ter Pušid, Kasim in Simon Hrapovič. Pokolja pa še ni bilo konca. Kazbojni-ki so ubili še Redžo Hrapoviča. Nato so orožniki izmučili na grozovito zverski način obe ranjeni ženski, ki sta na posledicah umrli. — Oblasti se do sedaj še niso zganile. Knježevič živi, kot bi se ne bilo zgodilo prav nič. Samo inšpektor okrožnega načelstva Todorovič je izdal proglas, da se* preostali Hrapoviči ne smejo ganiti iz svoje vasi. Isti Todorovič govori javno, da je napravil Redža Hrapovič, ki je zažgal pod pritiskom hišo svojih bratov, državi veliko uslugo, in da bodo dobivali njegovi otroci javno podporo kot jo dobivajo invalidi in sirote padlih vojakov.«
Tako »Naša pravdat. Mi stavimo samo eno vprašanje: Ali smo v državi?
Današriia predborza*
Ziiricli, 18. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 0.62, Berlin 1.85, Italija 28.40 (se dvignila), London 22.73, Newyork 515, Pariz 48.10, Praga 10.30, Dunaj 0.064, Zagreb 1.65, Varšava 0.14, Holandsko 195, avstr, krone 0.07.
Dunaj, 18. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo devize: Italija 418, Praga 153.25, Zagreb 24.625.
ITALIJA ZADOVOLJNA Z GENOVSKO KONFERENCO.
Rim, 14. aprila. (Izv.) Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal o dosedanjem izidu konference v Genovi. Mi-»Istri so zadovoljni s potekom razprav.
Tanel.
26
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Na zgornjih dveh treljinah velikanskega plakala •e bilo solnčno nebo. In prav zgoraj na kraju je plulo letalo nič večje od galeba. Videl si, da pilot z roko nekaj meče čez krov; najprej se je videlo kakor pesek, Potem pa je naglo rastlo, frfotalo, se širilo, se razvilo v listke, od katerih so nekateri bili tik nad mestom tako veliki, da si lahko razločno bral: »Kupite stav-oišča!«
Misel se je porodila v Hobbvjevih možganih; samo Potrkal se je po čelu in stresel je iz njega najčudo-v*iejše stvari.
še isti dan je bil plakat priložen v primerni obliki ''Sem velikim listom. Vsak kvadratni čevelj v New-Vorku je bil z njim pokrit. V vsaki pisarni, restavrantu, salonu, vlaku, na vsaki postaji, na čolnu, vsepovsod si naletel na čudežno mesto, ki ga hoče Allan Poklicati iz sipin. Smešili so ga, čudili se, občudovali; **' zvečer je vsakdo do pičice poznal Mac Allanovo j^esto: ves New-York si je že domišljal, da je bil v Allanovem mestu!
Resnično, dečko je razumel narediti, da so vsi Govorili 0 njem.
»Bluff! Bluff! Fake! The greatest bluff of the world! " Sleparija! Sleparija! Goljufija! Največja sleparija svetai«
, Toda med desetimi, ki so vpili »bluff«, si zmerom v‘del koga, ki je vil roke, trepljal druge po rami ter VP*I, da je postajal višnjev v obraz:
. »Bluff? Nonsense — neumnost, prijatelj! Zberi svoje Tn,sld Mac bo to storil! Se bova se videla! Mac je Vrag, ki vse napravi, kar reče!*
Ali so bila ta velikanska mesta v bodočnosti sploh verjetna in možna? Ob tem vprašanju so si belili glavo.
2e drugi dan so listi prinesli odgovore najslavnejših statistikov, narodnih ekonomov, bankirjev in veleindustrijcev. Mr. F. says: — ! — Mr. Fr. pravi: —! Vsi so soglašali v tem, da bo že uprava tunela in lehnični obrat zahteval mnogo lisoč ljudi, ki bodo že sami na sebi naselili znatna mesta. Po mnenju nekaterih sirokovnjakov bo tunel potegnil nase tri četrtine, po mnenju drugih do d^vet desetin vsega potni-škega prometa med Ameriko in Evropo. Danes je dnevno približno petnajst tisoč ljudi na poti med kontinentoma. Ko se odpre tunel, se bo promet pošestoril, da — po mnenju nekaterih — podesetoril. Številke lahko poskočijo v nedojmljivo višino. V tunelska mesla utegnejo dnevno dospeti neizmerne množice. Možno je celo, da bodo ta tunelska mesta pokrila širine, ki si jih ljudje z današnjimi neznatnimi merili niti predstavljali ne moremo.
Allan je udarjal udar na udar!
Drugi dan je razglasil zemljiške cene!
Ne, Allan sicer ni bil tako brez sramu, da bi bil zahteval enake nezaslišane cene, kakor so jih zahtevali v Manhattanu, kjer si moral kvadratni meier pokrili z dolarskimi tisočaki, ne, toda njegove cene so bile vkljub lemu nesramne, da je najtežjemu kupcu vzelo sapo. Zemljiški agenti so plesali, kakor bi bili pili strup. Skakali so, kakor bi si bili opekli prste in usta. O, hehe! Luknje so si tolkli v svoje Irde klobuke: Mac! Kje se je vzel, ta falot, ki je strl njihove upe, da zaslužijo v par letih premoženje! Odkod pravica, da ves denar tišči v svoj žep?
Bilo je jasno na dlani: Allanov slučaj je pomenil največjo in najdrznejšo špekulacijo z zemljo v vseh
časih! Allan, la iaioh je nakupil peščene nasipe po hektarjih ter jih reže v kvadratnih metrih! — V najcenejšem pasu svojih prcklelih sleparskih mesi — ki jih še ni bilo! — je svoj denar postoteril, v najdražjem pasu potisočeril!
špekulacija je okamenela! (Toda posamezni špekulanti so nezaupljivo pazili drug drugemu na prste. Vohali so tajne napade, iruste, koncerne!) Kakor tesno strnjena sovražna vrsta je stala zoper AHanove nesramne zahteve. Allan je bil celo tako drzen, da je razglasil, da bo to »ugodno« ponudbo vzdržal le tri mesece. Naj le poizkusi! Se bo že pokazalo, ali bo r.ašel zaljubljene norce za svoje umazane mlake — hoho, norce, ki bi plačevali čisto vodo za whisky------------
In se je pokazalo!
Baš one plovne družbe, ki so Allana napadale s strelo in vrelo, so si prve zagotovile stavbišča, nabrežja, škare. Llovdova banka je požrla velikanski založaj, tvrdka Wannamaker jo je posnemala.
Zdaj si moral! Si moral! Vsak dan so listi priobčili nove nakupe — brezumne vsote za nič drugega nego pesek in prod — v namišljenem mestu! — A si moral, če nisi holel priti prepozno. So stvari na svetu, ki jim ne moreš videti repa.
Nearer my God te thee, — in ni bilo mogoče nazaj...
Allan ni počival. Segrel je bil javnost na potrebno toplino ter je hotel od le topline imeti dobiček.
Četrtega januarja je povabil svet na celi veliki strani vseh listov na podpisovanje prvih treh milijard dolarjev, od katerih bi prišli na Ameriko dve, na Evropo ena tretjina. Za eno milijardo bi izdal delnic, za ostalo deleže.
Stran 2.
>Novi Čas , dne 18. aprila 1922.
Štev. 88. „
HaSI ruski ujetniki.
Porodilo vrnlviega se ujetnika.
Ljubljana. 18. aprila. Z Gorenjskega smo prejeli danes sledeče obvestilo.
Na velikonočni ponedeljek zvečer je prispel na postajo Podnart peš iz Kranjske gore borno oblečen mož, z imenom Franc K s a v e r Pečnik, doma s Trate pri Škofji Loki. Povedal je, da prihaja iz ruskega ujetništva preko Genove. Med tem ko se je celo pot do meje jugoslovanske domovine vozil brezplačno, je od Kranjske gore moral hoditi peš. Med potjo po Gorenjskem je izročil raznim družinam pisma svojcev, ki se nahajajo še v vjetništvu. Pečnik je pripovedoval, da se nahaja v koncentracijskem vjetniškem taborišču v Basri (Bas-sorah) v Mezopotamiji še 1600 vjetnikov, med njimi večina Slovencev ter nekaj Hrvatov, ki so tja pribežali iz Rusije. Njihovo stanje sicer ni težko, a domov ne morejo, ker jim manjka sredstev, dočim se lastna vlada za nje nič ne meni. 12 med njimi se §e posrečilo, da so prišli na ladjo, ki jih je
Wl'f1ITili I
tfolltižni dogodki.
>	3- Operacija Ljenina. Kakor znano, se
Je izvršil na Ljenina leta 1918 napad. Lje-iiinu je krogla obtičala v rami, ki mu neprestano ogroža zdravje. Vsled tega odpotuje te dni primarij kirurgičnega oddelka berlinske moabitske bolnice dr. Borchardt »a povabilo ruske vlade v Moskvo, da operira Ljenina in mu odstrani v rami obtičalo krogi j o.
-f- Češki socialni demokratje odklanja-
lo	enotni nastop s komunisti. Vodstvo češke socialdemokrat, stranke je sklenilo, da o pjriliki majskega nastopa delavstva (v zmislu sklepov berlinske konference za ^postavo enotne fronte proletariata) ne pojde skupaj s komunisti. Nemški socialisti na Češkem so sprejeli nasproten sklep.
Socialistična propaganda v Karpato-fusiji. V Karpatorusiji so začeli madžarski socialdemokrati z živahno propagando in so že ustanovili svojo stranko. Načeluje ji Moric Preuss, bivši načelnik strokovnih organizacij na Ogrskem.
JDnevnl dogodki
— Uspehi bank. Zanimivo je, da v deželah, v katerih leži vse gospodarstvo aa tleh in so blizu poloma, banke sijajno uspevajo. Tako je v Avstriji in tako je tudi gr Jugoslaviji. Banke rastejo iz tal kakor gobe po dežju in vse dobro uspevajo. Samo par zgledov: Centralna eskomptna in menjalna banka v Zagrebu je sklenila svojo zadnjo bilanco s 7,508.757 K čistega dobička in dobe delničarji 8 odstotne dividende. Prometa je imela banka v minulem letu okroglo 31 milijard kron. Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu je zaključila minulo leto s čistim dobičkom 3,689.248 K; izplačala bo 12% dividendo. Njene vloge so se dvignile na nad 100 milijonov kron.
—	Muslimanska centralna banka v Sarajevu je imela v minulem letu 3,058.239 K čistega dobička in bo 9vojo glavnico povišala od 20 na 60 milijonov kron. — Komaj osnovana »Trgovska banka« v Ljubljani zviša svojo glavnico od 10 na 30 milijonov kron. — Belgrajska splošna gospodarska banka bo izplačala letos 10% dividendo. Tako se v naši ljubi deželi ena stvar vendar izplača: špekulacija z denarjem. Zato pa delo ne živi več spodobno svojega moža.
— Krvave žrtve alkohola. Na Veliko nedeljo zvečer se je odigrala v Kozarjih pri Ljubljani žaloigra, ki je zahtevala eno smrtno in eno težko ranjeno žrtev. V Kozarjih je dobil posestnik Kušar šele pred nedavnim časom v zakup dovoljenje za gostilniško obrt. Na Veliko nedeljo zvečer je bilo v novi gostilni mnogo gostov. Med njimi tudi strojnik Anton Kuclar z Viča. Andrej Divjak iz Podsmreke, ki se je napil po drugih gostilnah ter vinjen prišel h Kušarju, kjer sploh pil ni, je tu neprestano nadlegoval goste. Čisto na lepem je Divjak porinil Kuclarju nož v ledja. Kuclar je sicer začutil sunek, pa ni mislil, da je ranjen. Sedel je nazaj k mizi, kjer je šele začutil, da mu teče kri. Zato je stopil za Divjakom v vežo, Tu ga je Divjak sunil z nožem v stegno, nakar ga je Kuclar vrgel na dvorišče, Gostilničar Kušar je prihitel pogledat, kaj se godi, dobil pa je na dvorišču od Divjaka sunek v srce. Kušar in Kuclar sta se nato zgrudila v kuhinji, prvi mrtev, drugi težko ranjen. Divjak je po storjenem zločinu hitel z odprtim nožem še za nekim tretjim možem, ki mu je pa k sreči ušel, Nato je Divjak izginil, a orožniki so ga v ponedeljek zijutraj v neki lopi spečega izsledili, mu odvzeli še krvavi nož ter ga po kratkem boju uklenili ter ga odgnali v zapor, Kuclerja pa so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Morilca so iskali fantje vso noč, hoteč ga linčati, a ga k sreči niso dobili. Divjak je
n let star ter nevaren nasilnež.
— Nove gostilne in žganjarna v Trbovljah. Iz Trbovelj: Sedaoii mogotci na
pripeljala domov. Pečnik je bil v ruskem vjetništvu od leta 1914. Izmed Slovencev je imenoval dva rojaka, ki se še nahajata v Mezopotamiji: Franc F a j f a r, doma iz Se-benj pri Križah (pri Tržiču) in Ant. Hlad-n i k iz Vodič pri Tržiču. (Oba ta dva se pogrešata že od avgusta leta 1914, kakor izve Vaš poročevalec.) Sorodnikom je prinesel Pečnik pismene pozdrave od obeh pogrešanih. Taborišče, v katerem se nahajajo naši rojaki, se glasi: Depot des prison-nier de guerre, Champ Concentracement, Basra (Bassorah), Mesopotamia. — Kdor bi hotel o svojcih, ki se nahajajo morda tam, kaj več izvedeti, naj se obrne na francoski Rdeči križ v Smirni: La Croix Rouge fran<;aise, Smyma, Asie Mineure. — Tako se glasi Pečnikovo poročilo. (Če dopis našega poročevalca popolnoma odgovarja dejstvom, se bo utrdilo upanje, da se bo še marsikdo pogrešanih vrnil iz ruskega vjet-ništva.)
občini so priporočili glavarstvu, da pode-
li	štiri nove koncesije za gostilne in eno za žganjarno. Da bodo koncesije izdane, je gotovo, ker so prosili sami delokrati. Za otvoritev so obljubljene mastne večerje! Pri vsakem mezdnem gibanju se očita delavcem, da preveč, pijejo. Sedaj bo še več prilike in očitek po krivdi občine še bolj podprt. Upamo pa, da bo glavarstvo uvidelo, da so za Trbovlje druge stvari še nujnejše ko nove gostilne in žganjame.
— Otvoritev novega mostu čez Muro pri Veržeju se izvrši v nedeljo 23. aprila ob 10. uri 30 minut na posebno slovesen način s službo božjo in cerkvenim blago-slovljenjem ob navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Vlak za goste, ki se pripeljejo preko Maribora, odhaja iz Maribora ob 6. uri 20 minut. Gosti, ki pridejo preko Dolnje Lendave, bi se morali pripeljati že prejšnjega dne in prenočevati v Murski Soboti.
— Nova poplava novčanic. V času od 22. do 31. marca t. 1. je prišlo v promet za 56,362.430 dinarjev novih novčahic; vsega je v tem času krožilo za 4.784,779.280 dinarjev novčanic. Istodobno se je zmanjšala kovinska podlaga Narodne banke za 2,814.167 dinarjev.
— Stavke na Češkoslovaškem. V 3. četrtletju 1921 je bilo v Češkoslovaški republiki 25 slučajev stavk, in to v 30 podjetjih s 16.482 uslužbenci. Zamujenih je bilo 48.238 delovnih dob, od tega 47.032 v premogovni industriji, vsled česar se je izkopalo za 239.816 q manj premoga. Večina stavk se je proglasila zaradi mezdnih sporov.
— Zadnje ljudsko štetje v Italiji (31. dec. 1921) izkazuje naslednje podatke: Število prebivalstva znaša 37,270.493 duš, absolutni prirastek od 1. 1911. pa 2,595.116 duš. Ta prirastek gre na račun dejstva, da je znatno ponehalo izseljevanje in da se je mnogo prejšnjih izseljencev vrnilo. V anektiranih pokrajinah pa je 1,564.691 prebivalcev. Celokupna Italija šteje danes 38,835.184 duš.
— Uspeh kovinarskega itrajka na Mažarskem. Kovinarsko delavstvo na Mažarskem je v večtedenskem štrajku izvo-jevalo 48urni delavni teden in 20 odstotno povišanje mezd. Dne 18. aprila je delavstvo šlo zopet na delo.
£jubl]anski dogodki
lj Lepi pazniki. Na Veliko nedeljo in včeraj dopoldne so Ljubljančanje spričo lepega vremena trumoma odhajali na pomladanske izprehode ali obiskovali sorodnike in znance na deželi. Vlaki so bili natlačeni veselo razpoloženih potnikov, obloženimi s pirhi, kolači in cvetkami. Železniška uprava bi morala poskrbeti več voz, ker je ljudstvo stalo natrpano po vozeh. Danes in deloma včeraj popoldne se drži vreme kislo. Bog daj lepe dni, da bodo ljudje obdelali zemljo, ker bi sicer nastopila slaba letina.
lj Dobrovoljci častniki, ki ste pozvani na vojno vežbanje 19. in 20. t. m. pridite danes ob 8. uri v društveno pisarno, Kolodvorska ulica 3. Odbor.
lj II. Ljubljanski veliki semenj, ki se vrši od 2. do 11. septembra obeta biti glasom dosedanjih poročil zelo zanimiv in živahen. Predpriprave se vrše že več mesecev v polnem teku, vendar se pa vsled dosedanjega nestalnega vremena še ni moglo pričeti s pripravljanjem novega sejmskega prostora, ki bo s starim, obsegajočim 25 tisoč kvadratnih metrov, zvezan v eno celoto in bo letos na razpolago čez 60 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Interes je veliko večji kot pretečeno leto in so se že prijavile največje tu-in inozemske tvrdke v lepem številu. Več velikih tovarn strojne branše bo razstavilo veliko število raznovrstnih strojev, ki bodo ves čas v obratu. Vse tukajšnje firme — zamudnike —, ki svojega sodelovanja kot razstavijalci še niso prijavili, opozarjamo, da	fcoJ&fiL’ bmcojms hitro odločijo k
sodelovanju, ker zna v poznejšem času primanjkovati prostora. Zanimanje s strani inozemstva za našo velesejmsko prireditev je zelo veliko, vendar pa stoji uprava »Ljubljanskega velesejma« na stališču, da se da prednost k udeležitvi domačini tvrdkam. Seveda se pa na zamudnike, ki bi se prijavili zadnje mesece pred otvoritvijo semnja, najbrže ne bo moglo več ozirati. >Probuda«, društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev je tudi letos pripravljena prevzeti opremo in dekoracijo izložbenih prostorov razstavljalcev. Prosi pa, da javijo dotični interesenti svoje želje društvu pravočasno, ker bi sicer v zadnjem trenotku radi prezaposlenosti ne mogli izvesti vseh naročil. Vsa pojasnila daje pismeno in ustmeno omenjeno društvo.
lj Kdo je izgubil? Danes se je našel pozabljen dežnik v stolni cerkvi. Dobi se v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje.
lj Lastnik naj se zglasi na policiji! — Pred nekako enim mesecem je prinesel spravit na Vrtačo k vratarju stavbene družbe d. d. Petkovšek Andreju iz Rožne doline 270 neki neznanec polno vrečo raznih predmetov. — Na vreči se je nahajal listek z naslovom: Pavlič Marko — Eilgut
—	Sudbahnhof. — Kdo bi označeni bil, se dosedaj ni dognalo. V vreči so sledeči predmeti: 50 komadov velikih aluminijastih žlic, 20 malih aluminijastih žlic, 45 pločevinastih žlic, 12 nožev, 12 vilic, 9 kuninjskih .nožev, 18 trioglatih pil, 130 širokih štirioglatih pil, 9 »kolešikov« za šivilje, 12 me-terskih mer.
Jfeša društva.
d Fantovski večer Št. Peterskega Orla je danes ob 7. uri. V sredo ob poi osmih pevska vaja in ob 9. uri odborova seja.
d Dekliški večer Št. Peterskih Orlic je danes ob 7. uri v Šentpeterski Prosveti.
d V frančiškanski Prosveti predava danes ob 8. uri zvečer dr. Rožman. Po predavanju se vrši občni zbor podružnice Slovenske Straže za frančiškanski okraj.
d Šentjakobski Orel. Na belo nedeljo se vprizori v Ljudskem domu ob 8 zvečer veseloigra v treh dejanjih »Charleyeva teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari trg št. 16. Priporočamo, da si vsak preskrbi vstopnico že med tednom, da ne bo v nedeljo navala pri blagajni.
Sospodarstvo.
Rusko denarstvo. Iz Moskve poročajo, da bo začela sovjetska vlada kovati zlat in srebrn denar iz cerkvenih in carskih dragocenosti. Izdati namerava tudi nove bankovce, katerih vrednost bo zajamčena z reelnimi vrednotami. — Za trgovino z Evropo se uveljavi s 15. t. m. nova carinska tarifa.
= Češko-slovaška agrarna banka zviša delniško glavnico na 80,000.000 č. K. Doslej je znašala glavnica rečene banke 60 miiijonov č. K, a na prvi seji, ki jo bo banka priredila, bo predlagano,, da naj se glavnica zviša za 20;000.000 Kč.
r Kako žive ruski pisatelji na Krimu,
o tem prinaša poročilo zadnja (5.) štev. Minafikove »Zeme«. Pesnik M. A, Vološir živi z materjo v svoji vili. Njegovo zdravje je jako rahlo. Denarja nima, razen slučajnega literarnega zaslužka ali izkupička iz prodaje svojih slik. Pesnica P. S. Solovjeva (Allegro) s pisateljico za otroke, Manaseji-novo šiva za prodajalnice. A. P. Novickij, avtor »Istoriji Russkogo Iskusstva« in »Istoriji Ukrajinskega Iskusstva«, živi ob zaslužku svoje hčere. Dostikrat nimata trohice živeža. I, Šmelev in S. N. Sergejev Censkij sta v enakih stiskah. Šmelev je hotel iti delat v vinograd, pa nima čevljev, živi v težki živčni krizi, ker so mu ustrelili sitia-edinca. V Moskvi mislijo na prireditev velikega literarnega večera v prid navedenih siromakov.
r Grol Andrassy je prodal Rembrandtovo sliko za 350.000 švicarskih frankov nekemu ameriškemu milijonarju. Izkupiček je poslal bivšemu ogrskemu kralju Karlu tik pred njegovo boleznijo.
Ž^leznSlarska tragedija se nadaljul©.
(Dopis.)
Po več mesečnem čakanju in zavlačevanju se je za velikonočne praznike izpla-čal nastavljenemu osobju mal predujem na račun povišanih draginjskih doklad. Pr1 tem so se pa zopet prezrli delavci, ki so izmed vseh kategorij železniškega osobja najbolj potrebni. Očividno je, da železniška uprava hoče za vsako ceno razbiti solidar; nost železničarstva. Najprej so poizkušali odcepiti uradništvo s tem, da so se odmeri-le draginjske doklade uradništvu in usluii-beneem s tako razliko, ki jo nižji uslužben* ci nikakor ne morejo odobravati. Zdaj se hoče pa še med uslužbenci in delavstvo® napraviti nesoglasje, ker se delavstvu nit1 toliko neče priznati in dati kakor nižji® uslužbencem. To je tisto toliko hvalisaj delo g. ministra saobračaja g. Stanojeviča.
ZJ Ž in g. Deržiča, ki hoče imeti pri tem š» največ zasluge.
K temu ne moremo druzega reči, k8' kor da naj železničarji sami sodijo in se p° svoje odločijo, da se hvaležne izkažejo vsem tistim gospodom, ki zanje tako p® očetovsko skrbe. Jasno, je, da če hoče®0 železničarji napraviti enkrat konec takemu postopanju, moramo stati vsi do zad-njega moža složni, edini in solidarni. Vse naše postopanje mora biti enotno in spora-zumno. Da bi se to doseglo, smo se zadnje dni dogovorili še ponovno z zastopniki veza« v Ljubljani in Zagrebu. Sporazumel smo se za enotno delo v koaliciji sledeče:
1. Vsaka koalirana organizacija m biti pripravljena tudi do skrajnih bojni# sredstev za dosego skupnega cilja.
2. Vsaka organizacija v koaliciji i®* po en glas, brez ozira na število članov.
3. Pozivamo vse neorganizirane žele** ničarje, da se nemudoma organizirajo v ž0 obstoječih organizacijah, ako bi pa v teh organizacijah ne mogli ali ne hoteli sode-lovati, naj si osnujejo svojo organizaciji ter se pridružijo v koalicijo, da se doseže popolna sloga in enoten nastop celokupni ga železničarstva.
4. Zahtevamo, da se vrše vse seje koalicijskega odbora javno, ter da se mora vse delo v koaliciji objavljati v časopisju in ob" ravnavati po shodih, da je mogoče železni' carjem nadzorovati vse delo zaupnikov i° voditeljev.
Vsaki organizaciji in vsakemu zastopniku v koaliciji mora biti prosto, da sme svoje stališče popolnoma svobodno javno obravnavati.
5. Stroške koalicije nosijo organizacij* po enakih delih.
6. Poziva se Zveza jugoslovanskih železničarjev in uradniško Udruženje za Jugoslavijo v Ljubljani, da se na novo sestavljeni koaliciji pridružijo pod zgornjimi p°'
goji-
Železničarji lahko uvidite iz navede* nega sporazuma, da si je nanovo sestavljena koalicija nadela nalogo delati res iskre* no, javno in pod nadzorstvom železničarstva in javnosti. Upali smo, da se bodo tudi ZJŽ in Udruženje žel. činovnikov takemu odkritemu delu pridružili. Toda ti gf spodje zasledujejo, kakor se vidi, le svoj® strankarske in zahrbtne interese, ne pa korist celokupnega železničarstva. Zato se nočejo pridružiti.
Najbolj čudno pa se nam zdi, da se tudi mariborski delavski general Jože Nad1' tigall noče pridružiti v koalicijo. Ne vem® sicer natanko, kakšne namene ima prijatelj Nachtigall. Rečemo pa, da če noče biti slo* žno mariborsko delavstvo v tem trenutkih ko so ravno delavske koristi najbolj ogro* j žene, je to početje vse obsodbe in obžalo*
• vanja vredno. Sodrug Nachtigall bo že vedel, zakaj dela v železničarstvu in delaV* stvu razkol. Upamo pa, da bo mariborsko j delavstvo znalo nadzorovati in gledati n8 | prste svojemu generalu, da ne bo morebiti j začel na svojo roko barantati, namesto da bi složno in sporazumno delal v koaliciji' j
Železničarji! Ne zaupajte preveč svo- j jim voditeljem! Glejte jim na prste in sledite njih stopinjam, da ne bodo mogli b» rantati z vašimi interesi!	F.	B.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar,-Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas ?
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje
krščanskega socializma v vsako kočo I
aiiiiiaHHimsiiiiinml
Konzument
član I. delavskega konzumnega društva!
Rabiš klobuk, čevlje, rabiš mamanufakturo za novo oblekOj ali perilo, pa pozabiš, da vse ceneje dobiš v lastni zadrugi* Kateri trgovec hodi kupovat b konkurentu, kar rabi za last* no gospodinjstvo? Ti si tak trgovec, ker pozabiš, da je zadrug* tvoja skupna last, — da so konzumarji svoji lastni trgovci