m 13. MAJ 1945 - 13. MAJ 1950 PBIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jubilejna ob petletnici izhajanja našega dnevnika BO PREDVIDOMA IZŠLA KONEC TEGA MESECA. Ponovno se priporočamo vsem sotrudnikom in čitateljem za prispevke, ki naj jib po možnosti pošljejo do 20. t. m. UREDNIŠTVO VT Či 1 nn /1 / ni \ Poštnina plačana v goto Vi - Ote V. 1UU Spedizione in abbon. post. I. gotovini gr. TRST, sobota 13. maja 1950 Cena 15 lir Na današnji dan pred petimi leti je izšla prva številka »Primorskega dnevnika11 let borbe ** maja 1945 je izšla prva pilita »Primorskega dnevni ?■ 'Težko bomo v celoti ra-Pomen tega dne, če se •spomnimo na desetletja za-pPj* slovenske besede v **D in na Primorskem po stični in fašistični id je slovenskemu živ krajev odrekala vse ie pravice in vodila najbolj nasilnega po ’3nja jn barbarskega uni-Slovencev in ko je pri I* ®i motilo dejstvo, da se i*wati sklicevala na svojo ^■sočielno kulturo, jfrpdi slovenske besede so ?*eaci romali v ječe in kon-slovenskim otrokom ^*>stični učitelji pljuvali v ( ’ ker so govorili slovenski, Jjvnih lokalih so bile po ur lazobešene table z na-*Qui si parla soltanto «S’ciavi» niso po ilJli C*10"- Trsta smeli govoriti »v j. Parskem jeziku«, ker so w dvatisočletni (ikulturono-^žaradi tega zmerjali z mogočimi psovkami in ^Pretepali. Govoriti stoli«5 pomenilo izpostav in j56 vsem tem nevarnostim jJ® drugim, ker če bi jih vse 0, e“> bi morali pisati knjige šj.(.a,Variji Slovencev pod fa-tlcno Italijo. J3** vse to preganjanje ni j, p°_ uničiti slovenske besede Primorskem. Gna se je za-^ med štiri stene, tajno in LVečernib urah so se čitale » Povedane slovenske knjige, j, ^nske matere so svoje ki so morali zahajati v Tjbčevalne italijanske šole, UČil* vnvnriti jn ! t * f f f ni it’ f i p6 itr e-‘>' 5 V 6 i f t > v ti" učile govoriti in pisati i‘ovenskem jeziku. Povsod V kjcr so fašistični zakoni ^rez moči, kamor fašistič-jjViričj niso mogli predreti, « iivela slovenska beseda. ^ je v srcih sto tisočev prleških Slovencev živela še j^ siino in krepila odpor »ti nacionalnemu zatiranju. Ii,a„a. ** slovensko besedo zale ho ptin«)rskih Slovencev fla za rha zatiranega naro-UrazL 3e pravice, je b.Ia K^wPr°tiIašistična in pro-Žrtv- 'a,ls<»čna ter napredna. Slo' a so jih dali primorski in dr'1Cl v teJ borbi (Bazovica trenj,, ne Slede na njihovo so u. B° Politično prepričanje, Sproti so k:. etnično borhi 6 žr*ve dane ne samo v iiiio, Droti italijanskemu fa- amp WoanjU in 2a a®pak proti vsakemu pravice, svo-todov *° enakopravnost na- 1* n„*5orba Je hkrati ustvarja-« /"Pie končnega obračuna n^j Sn° fašistično politiko siih,tnalnesa zatiranja in za-inJevanja. Ko je italijanski C'a>i*em in fašizem mislil, »jj0 dozoreli pogoji za nadalj- >k S1"* in zasužnjevala j, "jih ozemelj in narodov, ^ venil v razbojniški pohod, \ * Podvrže nova slovenska \USoslovanska ozemlja in ^ ' Ali zmotil se je v svo-ij^^unu. Slovenski narod, tjL0 k ostalimi narodi Jugo-3 le zagrabil za puško •ki a»H Po fašistih. Primor-venci so odločno po-S' črto in obračunali z % in ’m fašizmom. Iz di-"t ognja, iz požganih vasi *2 tisočev padlih v bitih t!.. bojih s fašisti, iz po- i 0. $ i! 't SSg’ >4*0lhaic®v in umirajočih po ('^ih ^'stičnih koncentrati laboriščih in ječah je tj* stata še silnejša in v Šhij^vobodilni vojni pre-s,ovenska beseda. Za-S 'bajanja ((Primorskega ► tših,a>1 Pred petimi leti, ki Jh ,'uJai »Partizanski dnev-tNatn v sozdu pod streli Hi, rJevih fašističnih pušk, jjjt^jbajbolj viden izraz te vjlit-bb borbe in zmage nad JStvn zatiranjem in su-b. k f0- On Je iz samega »k Vu!*4 Ponesel širom po ul tokrat res svobodno %Vo*p besedo med naše l"tvUik»0’ ?a je ((Primorski 'zšel iz narodno-y Uioltf-Jue vojne in ljudske hudega e revolucije slo-btl *i„ nar°da, je nujno t« 'b te' nilt ne samo n31'0" , frav Hlasnik JS* tu konkretno ita- 1) , d tič »osti svobode, bratstva a»skega **tnike bratstva. uPrimor- HiBs«hoj fnika», ki jih ima Vi doaTr*!0 Iahk0 sledili e: «Rad _ vseh. naprednih ljudi na Trža-‘‘hwem ozemlju in veliko prispeval k njihovi enotnosti v borbi proti reakcionarnim silam. Kot resnično glasilo revolucionarnih teženj množic ste stali v prvih vrstah borbe preti vsem šovinističnim in kontrarevolucionarnim tendencam najbolj zagrizene reakcije in novih fašistov, katerim so se v zadnjih letih pridružili tudi vidalijevski inform— birojevski agenti. Ko je izvrševal te častne revolucionarne naloge, je vaš list v istem času veliko prispeval k borbi za okrepitev miru v svetu, za okrepitev mednarodne delavske solidarnosti, v kateri zavzema pravilna rešitev vprašanje Tržaškega ozemlja eno najvažnejših mest. Medtem ko čestitamo vašemu kolektivu za do sedaj dosežene uspehe, smo prepričani, da bo «Primorski dnevniki še dalje na čelu borbe ljudskih množic Tržaškega ozemlja z a njihove zgodovinske pravice. Smrt fašizmu — sroboda narodu! — UREDNIŠTVO «RAD-a», ORGANA CENTRALNEGA. O D BO R-A ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE. Prvi rezultat hujskaSke gonje proti Istrskemu okrožju Teroristi iz Trsta so poslali v Koper zaboj brzostrelh, bomb in hujskaškega materiala Orožje je Zaščita našla na parniku čVettor Pisani» - Posadka aretirana zaradi preiskave, hi je i/ teku - Istrsko ljudstvo zahteva, da se teroristi čimprej izsledijo in strogo kaznujejo. KOPER, 12. — Izvršni okrožni ljudski odbor oddelek za no. tranie zadeve poroča; Organi narodne zaščite so pri preiskavi parnika »Vettor Pisani« po prihodu iz Trsta včeraj zvečer ob 19. uri našli večjo količino strelnega materiala: brzostrelke, več zabojev ročnih bomb in municije ter razni propagandni material. Zato je bila posadka parnika aretirana, parnik pa pridržan. Preiskava se nadaljuje. prevzeli potrebne ukrepe, zaplenili najdeno orožje in propagandni material ter pridržali parnik. Kapitano in posadko parnika pa so aretirali zaradi nadaljnje preiskave. *** ((Tisto, kar smo od vas za-1 htevali, ni samo potrdilo, da se : »■.■./MV, v) BEOGRAD. — Ob petletnici izhajanja vašega lista vam kolektiv uredništva *Radr> v Beogradu pošilja najtopleje tovariške pozdrave. Celih pet let ste neustrašno in neomajno stali na braniku interesov slovenskih in italijanskih delavcev na Tržaškem ozemlju. Vaj list je v pretekli dobi z uspehom za združenje «Politika> BEOGRAD. — Ob petletnici vašega plodnega novinarskega dela v borbi Za resnično demokracijo in pravice ljudstva Tržaškega ozemlja vam pošiljamo tovariške pozdrave in vam želimo novih uspehov. — UREDNIŠTVO «POLITIKE» -BEOGRAD. Organi narodne zaščite v Kopru so le slučajno odkrili skladišče orožja na parniku »Vettor Pisani«. Potem, ko so za-! ščitniki izvršili carinski pregled na motorni jadrnici «Le-vante«, ki je stala ob istem pomolu in na kateri so našli nekaj pretihotapljenega materiala. so odšli na carinski pregled tudi na bližnji parnik, j Komandanta parnika »o vpra- ! šali, če ima kaj za prijavo Ko i je odgovoril, da nima ničesar, i so zaščitniki pričeli s preiska.! vo. Pod neko klopjo na krovu, kier so bili tudi rešilni pasovi, so odkrili večji zaboj. V zaboju so našli brzostrelke, bombe in municijo. Poleg orožja je bil tudi zavoj monarhoiašističnega 'lista ((Messaggero Veneto«. Or-1 gani javne varnosti so takoj [ na ponovno navajati vseh laži o mrtvih, ranjenih itd., o i-krv-i, ki teče v coni B v potokih», saj v zadnjih mesecih o tem vsak dan pišemo in — V. kolikor nam prostor dopušča — tudi dobesedno prevajamo lažnive in ob-rekovalne članke klerofašistič-nega in kominformističnega tiska, ne samo dnevnega, ampak tudi posebnih brošur kot je na pr. «Cona B — zemlja brez za-konas itd. Zadnje dni so začeli širit i anonimne letake pod naslovom «Delni rezultati volitev v coni B», v katerih naštevajo tisoče (topustošenih hiš», da o »pretepanju«, ((aretacijah« itd., sploh ne govorimo. Omenimo naj le, da navajajo pod rubriko cDeceduti p er lo spaventoi (kar pomeni, da sta dva umrla od sirdhu, o katerih je vAnsas obširno javljala, kakor seveda ni javljala, koliko jih jc umrlo od strahu pri pohodih na Balkan in Rusijo, Abesinijo in Grčijo, Albanijo in druge aterre italianissimesj. Tako hujskajo kominformisti ■ na akcijo! Na takšno akcijo kot jo je nekoč z znamenitim pdhodom na Reko napravil D’Amounzio — na prhner.... O tem, kako hujska klerofa-šistični tisk, Ki vsak dan objavlja o Istrskem okrožju vsaj najmanj tri članke (na vsaki strani tnega) tudi vsak dan javljamo. Pri tem podli in nemoralni pisuni izrabljajo celi) nesrečo nedolžnega ot roka za svoje hujskaške namene. Tudi iz njihovega pisanja sledi en sam krik; akcijal Ta krik je donel tudi preteklo soboto na gradu Ev. Justa sredi Trsta, ko so akcijo zahtevali «mladi poslušalcis, ki so namesto klerofašističnega župana Bartolija in novih fašistov Szombathelvja in Rovat-tija, izbruhnili iz sebe tisto, kar govorniki zaradi «razni h vzrokov niso mogli izreči» — kajti pametno je, da naroči vlada včasih «opoziciji» povedati tisto«. kar misli. Tako je dan prej pisalo v »Le Ultime No-tizies. Zahodne države poostrujejo politiko političnih blokov S lo politiko je očilno ogrožena samoslojnosl in neodvisnosl malih držav BEOGRAD. — Ob petletnici izhajanja vašega lista vam pošiljamo tovariške • pozdrave 2 eljo, da še naprej visoko dvigate zastavo načelnosti v bor-i proti sovražnikom miru, demokracije in socializma, za mir, enakopravne odnose med narodi in demokratičnimi gibanji. — sBORBAn, GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. Združenje novinarjev LR Srbije - BEOGRAD — Združenje novinarjev ljudske republike Srbije vam pošilja tople bratske pozdrave °b priliki petletnice izhajanja ((Primorskega dnevnika)) in vam želi nove uspehe v borbi za demokratične pravice ljudstva Tržaškega ozemlja. Novinarji Ljudske rtpubli-Srbije dnevno sledijo vašemu tisku, ki se bori proti reakcionarnim in informbirojevskim sovražnikom naše socialistične domovine, kakor tudi proti t dajalcem vidalijevske informbirojevske jrafccije. katere delovanje je naperjeno proti interesom ljudstva Tržaškega ozemlja in njihovim demokratičnim in svobodoljubnim težnjam, in v tej berbj stojijo ob strani bralskih novinarjev sPrimor skega dnevnika)). Živel »Primorski dnevnik» resnični tolmač ljudstva Tržaškega ozemlja. ZDRUŽENJE NOVINARJEV LJUDSKE REPUBLIKE SRBIJE. : BEOGRAD. — NOVINARSKI KOLEKTIV »GLASA«, glasila LJUDSKE FRONTE SRBIJE čestita vsem tovarišem, članom uredništva «Primorskega dnevnika» ob peti obletnici izhajanja l ista. V vseh teh P.otih letih se je vaš LONDON. 12. — Pe današnjem sestanku treh zahodnih zunanjih ministrov so izdali poročilo, v katerem poročajo, da so razpravljali o nemškem in q avstrijskem vprašanju. Javili so da so preučili splošne linije skupne politike v Nemčiji in da bodo po končani konferenci izdali tozadevno poročilo. Preučili so tudi Schuma-nov predlog glede premoga in jekla. Poročilo pravi, da bodo «tri zahodne države obdržale svoje pravice v Berlinu« ter da «bodo nadaljevale napore za združitev Berlina z _ razpisom volitev«. Končno javlja poročilo, da so se trije ministri sporazumeli, da bodo »skušali doseči informacije o nemških vojnih ujetnikih v Sovjetski zvezi«. Konferenca se bo zaključila jutri zvečer. Vendar se bedo trije ministri ie enkrat sestali v četrtek, da zaključijo preučevanje avstrijskega vprašanja Glede francosko nemške.ga industrijskega trusta Je Schu-man danes obrazložil na vprašanje angleškega delegata, če-mu so se bili izognili predhodnim pogajanjem. Jutri bodo predstavnikom Beneluksa poročali o poteku razgovorov. Angleška vlada je sklenila, da ho svojim izvedencem dala nalog, naj pospešijo preučitev Schumanovega predloga. Nekateri ministri so baje predočili sledeča vprašanja: 1. Ali bi bila nova francosko-nemška družba javni organizem ali pa grupacija privatnih kapitalov? 2. Kakšne bi bile posledice za angleško industrijo, tako na notranjem trgu kakor na prekomorskih trgih, če bi Anglija vstopila v ta organizem, oziroma če bi svoj vstop odklonila? 3 Kakšne bi bile posledice u-stanovitve novega organizma in angleškega pristopa zaibritansko jeklarsko industrijo ki ie sedaj nacionalizirana. Znano jc namreč, da bo v primeru, če laburistična vlada ostane na oblasti do konca tega leta, ustvarjen nacionalni urad za jeklo v oktobru in prehod lastnine se b«* izvršil 1. januarja 1951. Na včerajšnji konferenci je Schuman predlagal tudi reformo Marshallovega načrta za leto 1952 z vključitvijo ZDA in Kanade. Schuman navaja v svojem načrtu, da se ti dve državi ne bi pridružili evrop- skim državam. Evropske drža- I nister za zunanje zadeve Cae-ve naj bi tvorile enoto, ki bi se I tre De Mata sta danes prispela pogajala z obema prekooceanskima državama. To pomiipi, da bi sedanje dvostranske dogovore nadomestili z dogovori, ki bi se tikali vseh evropskih držav in ne vsake posebej. Iz Londona javljajo dalje, da je britanski zaklad prejel danes prepis belgijskega predloga glede evropske plačilne uni- (Nadaljevanje na 2. strani) Sforza se bo sestal z Bevinom LONDON, 12. — Italijanski minister za zunanje zadeve grof Sforza in portugalski mi- v London. V dobro obveščenih krogih pravijo, da se bo Sforza jutri sestal z Bevinom. Ura sestanka še ni določena. Čistka v nemški IIP BUESSELDORF. 12. — Kurt Mueiler, podpredsednik Komu. r.istične partije Zahodne Nemčije je hil izključen iz nemške KP' in iz glavnega odbora, k; se je sestal včeraj, češ da je 'izdajalec Fritza Sperlinga so soglasno imenovali za poopred-sednika KP. V zvezi z izključitvijo Muellerja je Max Rei-1 mann. vodja KP v Zahodni Nemčiji, izjavil, da‘je bil Muei- ler povezan z znanimi trockisti in 8 tujo »pijonažo. Ker je Mueiler znan kot odločen komunist, je njegova izključitev izzvala veliko presenečenje v partiji. BONN, 12. — Minister za delo Zuerbon je izjavil, da je v Nemčiji 3 .milijone 830 tisoč Invalidov in vojnih pohabljencev ali svojcev, ki dobivajo vojno pokojnino. Omenil je še, da bodo v kratkem ugodno rešili po! milijona prošenj za utrditev vojne pokojnine. S. tem se bo število onih, ki bodo dobivali vojno pokojnino, povečalo na dobre 4 milijone. ,.»* »»».j MenagjjeroVenek .-.v-.-.- ■ s *v^..m, s ...... .. ' ■■■ ■: ■; Krivdo za hladno vojno nosijo tudi sovjetski voditelji piŠB angleški napredni pisatelj Priestley v si/ojent pismu LEhrenburgn LONDON, 12. — Znani angleški demokratični pisatelj John Priestley je poslal odprto pismo sovjetskemu pisatelju Ujt Ehrenburgu na njegov poziv pisateljem na Zahodu, r.-aj se borijo za mir. Priestley je omenil da s strahom gleda na novo svetovno vojno. Dalje, da ljubi Sovjetsko zvezo in Ruse, ali da sovjetska vlada otežkoča delo dobronamernim ljudem na Zahodu, ki želijo biti prijatelji Sovjetske zveze in spoznavati ruski rja rod Priestley vali krivdo na Sovjetsko zvezo, ker se ne udejstvuje v UNESCO, da bi poglobila razumevanje med narodi. Obtožuje tudi sovjetske voditelje, da nosijo tudi oni kriv' do za hladno vojno. »Soglašam z vami«, pravi Priestley, iida si Sovjetskd zveza ne želi vojne. Toda meni ni jasno, ali vaši voditelji stvarno želijo ono, kar nasprotuje vojni resnični mir svetovne družine narodov, ki živijo po svojih lastnih običajih brez neprestanega vmešavanja drugih narodov v njihove zadeve. Obstoje svetovni problemi, kakor n. pr. prehrana prebivalstva ki zahtevajo končno rešitev. A vse to, kar se dela, je kopičenje orožja in izmišljanje umazanih načinov za vzajemno pustošenje in širjenje propa-gadne namesto poštene zamenjave znanja in misli. Zato nosi Kremelj svoj del odgovor- ivosti- . „ . .. Na kraju pr£vi Pnestley v svojem pismu, da bo napravil v Londonu, kar bo mogel, a on (Ehrenburg) naj poskusi nekaj storiti v Moskvi, da bodo lahko odstranili mržnjo, fanatizem, nestrpnost«. Priestley je aktiven javni delavec, ki je bil večkrat bil v Sovjetski zvezi, zadnjikrat pa je bil leta 1945. Po povratku je objavil nekaj člankov, v katerih se je povoljno izražal o Sovjetski zvezi in se prizadeval za zbližanje med angleškim in sovjetskim ljudstvom. Njegova dela so izdali tudi v Sovjetski zyezi. Priestleyjev poziv E hren: burg je bil pisu «New Nation«. objavljen v časo-Statesman and Trggve Lie obiskal Višinskega MOSKVA. 12. — Trygve Lie, katerega je spremljal glavni podtajnik Konstantin 2iščenko je obiskal danes opoldne sovjetskega ministra za zunanje zadeve Višinskega. Obisk, oziroma razgovor je trajal poldrugo uro. Vsebina razgovora ni znana, načelnik poročevalskega urada OZN v Moskvi ni hotel dati nobenega poročila. Neki član Liejevega spremstva je dejal, da bo glavni tajnik QZN imel čez dva ali tri dni tiskovno konferenco. Drugače pa ni znan program obiska v Moskvi.Liejev prihod v Moskvo so objavili sovjetski časopisi v obliki kratkega poročila, objavili so tudi imena oseb, ki so gosta sprejele na moskovskem letališču. Komentarjev pa časopisi ne objavljajo. mora vse Tržaško ozemlje vrnit; Italiji, tetnveč zahtevamo praktično AKCIJO, &a se to zgodi!« Tako je govoril Pajetla v rimskem parlamentu in nadaljeval: ((Obljube in ustne izjave... ne služijo ničemur...* Ir še; »Vi imate samo besede». In: «Toda naj pove torej vlada, kaj namerava storiti, ali namerava stopiti v AKCIJO ali pa ne namerava storiti ničesar kot ni storila do sedaj...)) Ne besede, temveč AKCIJA je potrebna, vpijejo kominformisti že oeč mesecev na vseh zborovanjih in vsak dan v svojem tisku. »Mi lahko združeni v kratkem času, tako v coni A kakor v coni B razvijemo takšno obširno akcijo, da z njo prisilimo svet, da obrne svojo pažnjo na ta važni odsek mednarodne pelitike«, ie ukazal Vidali z velikimi črkami napisati pred petim; dnevi na prv.o stran svojega glasila »II Lavoratore«. Pri vsem tem nimamo name- i i« WASHINC.TON 12. -t Zvezni sodnik David Pine je zapovedal, naj takoj zaprejo Evgena Dennisa, glavnega tajnika komunistične partije ZDA. Den-nrs je bil obsojen namreč na eno leto ječe. češ da je sramotil kongres leta 1947. Obsodbo je nedavno potrdilo vrhovno sodišče. Akcijat Ideja o akciji seveda ni nova in so jo hoteli uresničiti že Drioli in njegovi pajdaši, ko so prirejali atentate na jugoslovanske vojake v Istrskem o-krožju in pripravljali druge teroristične akcije, kar jim je bilo pred sodiščem dokazano in za kar jih je sodišče tudi obsodilo. Ni torej prav nobenega dvoma, da je najdba orožja na parniku iiVettor Pisani« rezultat, ki so ga hoteli doseči z večmesečno gonjo laži in obrekovanja poti ljudski oblasti v coni B. To naj bi bil prvi začetek akcije, ki so jo in ki jo nenehno zahtevajo kominformisti in klerotašisti, da starih in novih fašistov niti ne omenjamo. In sicer: oborožena akcija. Pošiljka brzostrelk, bomb itd., ki so jo našli včeraj verjetno ni prva. a pošiljanje s parnikom verjetno tudi ni edini način izvrševanja oborožene akcije. Prepričani pa smo, da bo ljudska oblast v Istrskem okrožju dognala kdo pošilja in komu pošilja orožje za to oboroženo akcijo, ter da bo teroriste pravično in zasluženo kaznovala. Tako kot teroristi zaslužijo! To ne zahtevamo samo mi! To zahteva vse prebivalstvo Istrskega okrožja brez razlike! Prvi dokaz za to so dale žene iz Pirana, ko so včeraj po zaplembi orožja priredile proti teroristom javno demonstracijo. DANES PRED PETIMI LETI Pregled prve številke Primorskega dnevnika Na današnji dan pred petimi leti je izšla prya številka našega lista. Uvodnik današnje številke govori o velikem pomenu tega datuma v zgodovini slovenskega primorskega ljudstva. Ce danes vzamemo v roke prvo številko «Primorskega dnevnika«, se skoraj začudimo; saj smo že skoraj pozabili, da je bil takrat naš «Dnevnik» mnogo manjši, ne le da je imel samo en list, tudi sieer je obsegal komaj tri četrtine današnje strani. Namesto s danjih devetih kolon jih je bilo le šest. Prva številka prinaša na uvodnem mestu pod naslovom «Osvcboditev Trsta. Ena najsijajnejših zmag po svojem strateškem jn vojno političnem pomenu« izjavo, ki jo je dal načelnik generalštaba Jugoslo. vanske armade. V izjavi so podrobno navedeni vsi dogodki v zvezi s pripravami za osvobo. ditev Trsta že od marca dalje ko je maršal Tito za to določil IV. armado, VII. in IX. korpus; Dokaj izčrpno so navedeni tudi dogodki oziroma boji za osvoboditev samega mesta. V tistem času seveda še ni bilo treba, da bi imela taka izjava kak polemičen značaj. Končuje se izjava s priznanjem tržaške, mu prebivalstvu, ki je samo pomagalo edinicam jugoslovanske armade » tem, da je samo označilo razna sovražnikova oporišča v mestu. «Prebivalstvo Trsta vidi. da je njegovo, mesto tesno povezano s svojim jugoslovanskim zaledjem in da je njegov razvoj in gospodarski napredek samo v demokratični federativni Jugoslaviji«, zaključuje izjav«. Nadalje objavlja prva številka «Primorskega dnevnika« pismo, ki ga je Italijansko-slo-venski protifašistični izvršilni odbor poslal komandi mesta in pa njen odgovor na pismo. Omenjeni izvršilni odbor sporoča, da je prevzel politično vodstvo protifašističnega gibanja mesta. Ta odbor so izvolili na konferenci 13. aprila 1945. za časa najhujšega nacifašistične-ga terorja, zastopniki demokra. tičnih organizacij; Delavske enotnosti, OsvcbodiLne fronte, KPI, Demokratičnih neodvisnih Italijanov, ZSM, Italijansko antifašistične mladine, Slovenske protifašistične ženske zveze in italijanskih protifašističnih žena. Komanda mesta je v svojem odgovoru potrdila, da je protifašistično gibanie mesta Trsta doseglo velike uspehe in pomagalo pri osvoboditvi mesta. Glede na te ugotovitve ie komanda mesta pripoznala Italijansko-slovenskemu proti. fašističnemu izvršilnemu odboru pravico predstavništva vsega prebivalstva mesta Trsta in se izrekla za pripravljeno, da sprejme ponudbo pomoči za vzpostavitev demokratične ob. lasti v Trstu Osvobodilni svet Trsta pa je izdal razglas na Tržačane, kjer javlja, da je prevzel začasno iz rok Jugoslovanske armade vso civilno oblast v mestu. Od uradnih odlokov imamo v tej številki še odlok štaba repatriacije vojnih ujetnikov in internirancev, potem odredbo komande mesta, s katero so bili razveljavljeni vsi zakoni faši-stično-nacističnih režimov ki določajo rasno, nacionalno in družabno neenakopravnost prt. padnikov semitske in drugih nearijskih ras. Nadalle je odlok o imovini Nemcev ter odlok o razmejitvi Slovenskega Primorja na Goriško in Tržaško okrožje in avtonomno me. sto Trst. Prva številka našega lista prinaša izjavo tedanjega jugo. slovanskega zunanjega mini stra, da bo Mihajlovič. čim bo ujet, sojen pred vsem svetom in ustreljen. Nadalje je tu poročilo o osvoboditvi Maribor« ter o ratifikaciji pogodbe med SZ in Poljsko. Pod naslovom «309.660 nemških vojakov in 31 generalov ujetih« je priobčeno sovjetsko operativno poročilo za 11. maj. Med vestmi, kako se nad Japonsko zbirajo temni oblak; in še nekaterimi drugimi, je nad vse zanimiva vest iz Milana, ki je datirana z 12. majem jn se glasi; Število fašistov, ki so jih v Milanu aretirali partizani in jih izročili zavezniški vojaški policiji, je do 5. maja doseglo dva tisoč oseb. Partizan; so justificirali v Milanu 40G fašistov (podčrta, li mi). Ce primerjamo današnji položaj ...In kdo je zanj kriv? Mar res samo protidemokratične sile? Se poročilo o prvi italijan-sko-slovenski kulturni prireditvi v osvobojenem Tržiču ter o prvi pomoči Trstu ter nekaj obvestil prehranjevalnega ura. da in pregled prve številke «Primorskega dnevnika«, v ka. teri pa je bil tudi že podlistek «Vojaški dnevnik« Jcvgenija Petrova, je zaključen. Pqt let ni tako dolga doba. In leta »Primorskega dnevnika« so vsa že povojna leta. In vendar kakšna razlika med 13. majem 1945 ;n 13. majem 1950. Ze samo pogled na prvo številko našega lista nam to jasno pre-doči. Z delovno silo iz Italije grozijo tržaškim delavcem Stavka uslužbencev denarnih zavodov - Vprašanje tržaških upokojencev še vedno v ospredju Kot bj položaj našega delavstva ne bil že dovolj -rritičen, mu grozi sedaj še druga nevarnost. Tvrdka «Montatori Mee-canici« iz Benetk, ki je nadomestila tvrdko (tSartori«, je pred časom sprejela popravljalna dela pri družbi «Aquila» v Trstu. Ker je za izvršitev popravljalnih del bilo potrebno precejšnje število delavcev, je vodstvo obljubilo, da bo novo-sprejete delavce plačalo po določbah delovne pogodbe; ko pa so se popravljalna dela pričela, so prejeli delavci tako nizke plače, da bi se z njimi prav gotovo ne mogli preživljati. O-pcmniii so vodstvo na to, da plače ne odgovarjajo določbam delovne pogodbe, a to se za njihove upravičene pritožbe ni zmenilo. Obupani zaradi takega položaja, so delavci sklenili, da bodo pričeli s stavko, ki naj bi trajala toliko časa, da bi njih sindikalni predstavniki rešili njih zahteve na pogajanjih z delodajalci. Sindikalni predstavniki so sporno vprašanje predložili tudi Uradu za delo, ki je sklical sestanek, na katerem so bili navzoči tudi predstavniki tvrdke. Namesto dg bi vodstvo ugodilo upravičenim zahtevam svojih uslužbencev, je na pogajanjih zagrozilo, da bo najelo delovno silo iz Italije, ki se bo morala zadovolji- Poitalijančiti naše otroke to je namen počitniških kolonij v Italiji, kamor silijo naše otroke Pišejo nam z Repentabora; Te dni, ko se je, raznesla vest da v šoli popisujejo otroke za nekake poletne kolonije v Italiji, so se naši ljudje spomnili lanskih kolonij in naših repen-taborskih otrok, ki so bili ti njih. Lansko leto je namreč odšlo v kolonije v Italijo tudi nekaj otrok iz repentaborske šole. Kakšno je bilo začudenje naših slovensk.ih staršev, ko so $e dekletca vrnila iz kolonij z lasmi prepletenimi z italijansko trikolcro, v kovčegih pa so otroci imeli italijanske zastavice. To so bili zadostni znaki, da so starši spoznali kakšen namen so imele lanske kolonije v Italiji. Ali bodo letos drugačne? Kaj naj išče slovenski krnski otrok v takih kolonijah kje” mu hočejo s starimi balil-sko-fašističnimi metodami vcepiti v glavo, da je Italijan, kjer mu v srce vlivajo sovraštvo in zaničevanje do lastnega naroda in jezika? Ne, naših slovenskih otrok ne bedo več učili papagajskega petja «0 Italia, o Italia del mio cuores. Mi imamo Italije zadosti in nočemo, da bi ji še ”aši otroci pripravljali pot npzaj s svojim bivanjem v italijanskih kolonijah, ki očitno sluzijo namenu, da bi se mi zopet sprijaznili z njenim povratkom. IZ ŽIVLJENJA ASIŽZ Naših otrok ne bomo pošiljali v kolonije v Italijo Včeraj so se sestale žene s Pan-taleonskega hriba. Tovarišica Grozdanu jim je prikazala tržaško vprašanje po govoru poslanca Pajetta. To vprašanje so povezale nato z vprašanjem o-troških kolonij, ki ga hočejo izrabljati v. raznarodovalne namene. Zene so bile ogorčene naly Tele-graph« piše. da so niti predloga predvsem političnega značaja in šele v drugi vrsti gospodarskega. «Jeklo je ključ vojaške moči«, ugotavlja Ust. »Dai-ly Telegraph« pa se sprašuje, kaj bo iz porurske oblasti, in poudarja, da ima Velika Britanija poseben interes v vprašanjih, ki se nanašajo na kontinentalno jeklo ter ga skrbi, kakšna bo njena nova vloga, če iz raznih vzrokov ne bo mogla pristopiti v novi organizem. «Daily Worker» pa pravi, da gre za dodatni ukrep za ustvaritev velikega arsenala za orožje atlantskega vojnega pakta. V Lake Success pa je ameriški predstavnik v OZN Warg.cn Austin kljub vsemu trdil, da temelji Schumanov predlog n» načelih listine Združenih narodov in d« lahko postane ejen najtrdnejših branikov miru. Glede konference same se iz pisanja listov morfio razbrati nasprostva glede posameznih vprašanji, o katerih razpravljajo na konferenci in vidi se tudi. da izvajajo ZDA pritisk na Veliko Britanijo in Francijo, da v bistvenih vprašanjih dajo koncesije, da bi se preprečil neuspeh londonske konference. Del ameriških komentatorjev pa prihaja do zaključka, da je «treba biti zadovoljni, če»se oh sedanjih prilikah na londonski konferenci ne porodi kaka nova kriza«. Iz vsega pisanja in z vseh sedanjih izjav pa je jasno razvidno, da težijo zahodne države in v prvi vrsti ZDA k razširitvi in poostrenju politik,, političnih in «obrambnih» blokov. Ta politika pa seveda ne more pripeljati drugam kot do povečanja prepada, ki zija danes med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo in s tem do zaostritve odnosov med Zahodom in Vzhodom Toda taka politika bo prinesla tudi povečanje pritiska velikih sil na malo države v- Ljubljane; 14.30: Pregled itah; 14.45: Pregled tiskaj Jj* 17.30: Vedra popoldanska 130: ba; 18.00: Pionirska ura, ., v P°!0t'U Lahka glasba; 18.45: hrvaščini; 19.00: Glasbena ' $ igra; 19.15: Poročila v itaL .jj« Poročila v slov, 19.45: PartU ^i pesmi; 20.00: Hrvatski , ,jVal prilog (hrv.): 1. Majski IP j, studenata zagrebačke un^ jej:. Češki književnik Ivan ^jjjgovi; 20.30: Hrvatske pesmi; 3. Narodne pjesme m litični pregled (slov.); der sobotni večer (slovJL j?eij. Igra zabavni orkester; 22.^- -* ton (ital.); '22.15: Pester k“,n0cayt; ni spored: 22.45: Plesne ibe-23.00: Zadnja poročila v, ,3.10: 23.05: Zadnje vesti v slov., jj5: Objava dnevnega sporeda: Večerne melodije. .- LJUBLJANA, MARIBOJJ rel. postaja NOVA flOHJj (Oddaja na valih 327,1; 212,4; 202,1 ra.) SOBOTA 13. 5. 1950 6.15: Napoved časa, P0fhiavl vremenska napoved, in 'L‘tSš dnevnega sporeda; 6.30: -■ zvoki; 7: Napoved časa, in radijski koledar; ski koncert; 12.30: Nap< in poročila; 12.40: Pester « slovenske umetne in n*Ljjl glasbe: 14: Vesel spored W; Mali ansambel Radia Llul“jjf 14.30: Kulturni pregled: Koncert sopranistke Nuše j;-stan; 15: Napoved časa in la; 18: Mladinske skladbe jf. slovanskih skladateljev; » .jfi * Oddaja za pionirje; 18.30:- "fak bavni orkester Zagreb: 19; ytit* ved časa in poročila; 19.15: Kj P večerni koncert; 20: TedenS^ii nanje politični pregledi . _ ■** cijt«, Glasbena medigra; 20.20: A,# ske narodne pesmi. So* Zenski vokalni kvintet, Kozlevčar ih Avgust & a n{' 20.50: Veseli večer: Iz nas-” jg(| morističnega časopisja; zabavni orkester Radia Li p) na; 22: Prenos poročil ZveZI staje Beograd; KINO Hossetti. 16.30: «Vojak iž £0 de», Nelson Edd.v. ^.u-otskj Excelsior. 16.30: »Karei reif David Niven, Margareth ton- «o'». Penice. 16.30: «Gun - H0' . Mitchun. ,vld; ‘Ir Filodrammatico. 16.00: nec», J. Mc. Crea, B. ♦ o id Alabarda. 16.00: »Carnr.en«, Haywort. Glen Ford. . Garibaldi. 15.00: «Gozdni Af puh», Robert Mithum, Voung. „ r Ideale. 16.OO: «Na planin«', tvoja« B. Grable, J. jr Impero. 14.00: «K vragd . Miša Auer. Italia. 16.00: «Pridi in živ* s noj«, Hedy Lamarr, Jam vvart. Viale. 15.30: «Usoda na nu», H. Fonda, C. Boyer* ton, Ginger Rogers, R11 d vvorth. Vittorio Veneto. 16.00: Jp mož«, Alida Valli, J. L alf I Adua. 16.00: «Gospodoya* ^ ja«, Douglas Fairbanks-m *L Armonia. 15.30: «ArgentinA()Bj či», Don Ameche, Bette ^ tu Azzurro. 16.00: «Nocoj sc u, jaz zmagal«, R. Ryan. .$>, Belvedere. 16.00: «Atlant|u . Mont e i. ao',p Sv. Vid. 16.30: «Bele j, čeri«. ,,r», LUmiere. 16.00: «Truba“? Pederzir.i, E. M a sc h er h* i »Ob morju«. 16.00: «SratT' rD'» tet«, Hans Moser, P. F Marconi. 16.00: «Krvava ^ Maria Felix. Massimo. 16.00: «Bitka t)!';,,. nu», Lana Turner, C. 3 M Novo Cine. 16.00: «Usoda hatanu« (kakor Vial**- gi OOeon. 16.00 njajo«. Radio. 15.30: Konga« «Dekleta. ^ «lz7.ivanie Savona. 15.00: »Dva bistra, ^ eno dekle«, Frank Sin« tarine Grayso. j-kieta« Venezia. «Zgubljcna de« Kent. Denni Priffi. soKt Vlttoria. 16.00: »Ljubije*11 pr' nik«, Merle Ahernc bber°n MALI KUHINJA, RABLJEN*- Aja j*,. ... rs> r . . kolica (voziček) ugodnih cenah. ,P0>ssnusič- nufakturna trgovina Hciano 2. MEHANIČNA DELAVNICA ii D89L ULICA DFLLA TESA izdeluje stresne žlebove, odloča cevi ter inštalira vodo in P lin 13. maja 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - lelefon 11-32 Izlet za najmlajše >VSAKDO NAJ POMETA PRED LASTNIM PRAGOM! ladi Nezmožnost kominformističnega vodstva - Z blatenjem Jugoslavije ^ bodo rešili težkega položaja, v katerem se nahajajo delavci fržiške ladjedelnice so tako 1° kompleksu kakor tudi po kapaciteti in številu zaposlenih tolik obrat, ki se je že od "skdaj ponašal s tem, da je Sadil velike prekooceanske ^rnike. Kljub temu da se je r1 dapes zaradi politike podredja italijanskega gospodar, "va predvsem ameriškemu ka-Bitalu, zmogljivost obrata pre- tem pa se poslužijo zakonov-Tako je ravnal neki tržiški trgovec. Sodnijsko je tožil nekega delavca, ki mu je bil dolžen 1.500 lir. Prišlo je do sodbe in sodišče ga le obsodilo na globo, in sicer na plačilo dolga in poravnavo sodr.-ih stroškov, kar je vse skupaj znašalo okoli 13.000 lir. Od leta 1946 dalje skoraj ne Cei skrčila je v tržiških ladje- ( sprejemajo na delo novih de ^inicah je vedno zaposlenih W3 delavcev Od tega števila jih je okoli 900, ki s0 samo 'Plačilnih seznamih, prihaja Vsako jutro v podjetje, kjer •pri vhodu vpišejo, nato pa zapustijo podjetje in gre-'! balincat ali pa igrat karte. . Ppolnoma razumljivo je, da ne delajo samovolino am-k temu silijo razmere, p.djedelnice namreč niti da-ne dosegajo one zmoglji-°sti’ s katero so obratovale , 'd vojno, ampak jo je velika totemska konkurenca popoi .°ma pritisnila v kot. Zaradi brez lih !ko: v kot. 1 tistih 900 delavcev ■finega dela kakor tudi osta-bsem delavskega razreda v Tržiču, i li lanskih voditeljev, ni brezpo- namesto da bi postali življeni ski, se približali življenju de lavcev in prisluhnili njihovim dejanskim potrebam Zavedati se morajo, da s prirejanjem takih in podobnih manifestacij ne bo nikoli odpravljena brezposelnost, da mladi delavcj ne bedo dobili primerne zaposlitve, ampak da je to najboljša pot, k* daje delodajalcem proste roke in svobodno pot do še nadaljnjega izkoriščanja delavcev. Samo z napori je mogoče doseči dejansko svobodo V tisti Jugoslaviji, proti kateri je naperjen ve* srd in so. tisoč delavcev nima 'raj kaj prijeti v roke. Ker postaja stanje vse res. in od vseh strani grozijo ««««; je uprava ladjedelnice ^ lenila z Zavezniško vojaško Pravo v Trstu sporazum, na .j®°vi katerega bodo iz trži-, 'h ladjedelnic premestili v 7edelnic0 Sv. Marka v Trstu toja število delavcev. -, ®ko je angloameriška voja-La "Prava prišla d.o te domi-kav’ Si res ne vern° pojasniti, “Iti njena dolžnost bi najprej 'a> da bi odpravila brezpo-Nnost v lastni hiši, potem pa odPre svojo ((gostoljubno ha-° in izkaže naklonjenost« di drugim brezposelnim. , 0 našem mnenju pa zasle-diejo oblasti s tem ukrepom se bolj daljnovidne cil-je, in 'cer Politične cilje. S preme-tyijo delavcev (v ta namen bi fhšli po vsej verjetnosti naj-?|j napi-edni), bi skušali do-da bi okrnili borbenost Savcev v ladjedelnici in nji-d0 enotnost, ki so je prav ted nekaj meseci pokazali ob "jliki stavke v tržiški tovarni. in ki je pogoj za uspešno °rb° za pravice delavcev. Slabi delovni in mezdni poqoji zar=a^di Premajhnega dela in Pretnajhr.ega števila na-m,,1 Je tucb delovni urnik tein ®nmeren. Delavci ne dela. lovma Vseh 5est tedenskih de- tM„m dni, ampak samo petkrat Sta f- °’ tako da so v soboto U,.s *• Vsega skupaj delajo sa-p 9 delovnih ur tedensko, so izredno r.-izke. Me-m Prejemajo od 24 do 26 ^*r. Od tega odpade na «». isk° doklado za delavce . *re OA 1-, nad lavcev. Dogaja pa se, da jih odpuščajo z dela v velikem številu. Skoraj polovica prebivalcev brezposelnih To je razvidno iz števila brezposelnosti v Tržiču. Številka i Vraštvo kominformističnih ita-je namreč v zadnjem času na rasla na 8.000. Ce upo. števamo dejstvo, da je v Tržiču vsega skupaj približno še enkrat toliko prebivalcev, potem to pomeni da ima mesto sk6raj polovico ljudi brez poselnih-Od tega števila brezposelnih je okoli 900 mladih delavcev starih gd 16 do 20 let. Zanje je vodstvo ladjedelnice sicer organiziralo nekake strokovne tečaje v ladjedelnici, ki jih mladi delavci obiskujejo, toda s teh tečajev zaposlijo v ladjedelnici samo najboljše, to se pravi od tri do štiri odstotke. Drugi so prepuščeni sami sebi in cesti. Zaradi tega ni nič čudnega, da vlada med mladimi delavci tako sovraštvo do takega režima, ki jim r.e nudi niti najosnovnejših potreb za življenje. Mladinci se vdajajo vsakovrstnim razvadam. se kvarijo, moralno propadajo itd. Ker nimajo zaslužka so prisi ljeni sloneti na ramenih svojih staršev, ki jih morajo vzdrževati. Kako pa , jih starši lahko vzdržujejo s tako plačo, kot smo jo zgoraj navedli, si lahko vsak misli selncsti, niti takšnih nepravilnosti, ki so posledice socialnega ustroja, da bi moralj mladi delavci, polni nad in mladega zdravega delovnega zagona, pohajkovati v brezdelju brez vsa. ke perspektive za -jutrišnji dan. V novi Jugoslaviji je dela za vse. Dogaja se celo, da spričo tolikšnega porasta industrije in gradnje novih objektov, stanovanjskih hiš itd, primanjko je delovna sila. Kominformi stični tisk in preko njega tudi kominformistični voditelji v Italiji imajo polna usta najogabnejših laži na račun naporov, ki jih vlagajo ju. goslovanski narodi za svojo srečnejšo in svetlejšo bodočnost. Zavedajo 'naj se raje, da njihovi sorpjakj vse drugače pojmujejo borbo «zaravih sil«. Zdrave šile So danes jugoslovanski narodi ter vse narodne manjšine, torej tudi italijanska, ki se trudijo za izgradnjo so. cializma. Medtem ko se komin-lormistični voditelji v Italiji trudijo, da bi uničili ljudsko oblast, se njihovi sonarodnjak; borijo na polju izgradje ln socialistične preobrazbe njihove resnične domovine nove Titove Jugoslavije. Za zaključek moramo pribiti že dokaj znano dejstvo, za katerega imamo lep slovenski narodnj pregovor, naj vsak najprej pomede pred lastnim pragom dejstvo, da -bi bilo za napredno gibanje italijanskega delovnega ljudstva veliko bolj koristno, če bi se njihovi voditelji resneje pozanimali z vprašanji, ki se tičejo njihove težke borbe proti izkoriščanju s strani italijanskega in tujega ka. pitala in pomagali Jugoslovan, skim narodom, in svojim sonarodnjakom v Jugoslaviji, če ne materialno pa vsaj moralno, da bi čimprej dosegli sve-j cilj: socializacijo države. Zveza slovenskih žena v Italiji priredi s sodelovanjem Zveze slovenske mladine v četrtek 18. t. m. izlet za najmlajše na Doberdobsko jezero, to je za malčke iz Stever-jana, Oslavja, Pevme, St. Mavra in Podgore. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti lepega izleta, naj se čimprej prijavijo pri vaškem odboru žena ali mladine. Odhod iz Steverjana ob 13. uri in povratek iz Doberdoba ob 18.30. V Doberdobu bodo izletnike sprejeli najmlajši iz vasi, ki jih nameravajo tudi povabiti na lutkovno predstavo tržaškega Pavlihovega odra, ki bo uprizoril: «Muca in kužek se igrata«. Pojasnila za obnovitev dsolastniškega dovoljenja Zveza neposrednih poljedelcev sporoča vsem prizadetim, da bo za one, ki imajo in nameravajo obnoviti dvolastniško izkaznico, r.-a omenjeni zvezi v Ul. XXIV. maja št. 11, soba 7 na razpolago izvedenec, ki jim bo dal vsa potrebna pojasnila in jim pomagal pri obnovi omenjenega dovoljenja. Dvolastniki naj prinesejo s seboj zapadlo dovoljenje. MAŠERI Slinavka nevarno grozi jejo dokaj visoke davke, in ukrenejo vse potrebno, da se slinavka v Mašerih, ki se je že nevarno razširila, omeji in rešijo kmetje mučnih skrbi. IZPRED SODISCfl Svojo ženo skoraj ubil Včeraj je prišel pred kazensko sodišče v Gorici 41-letni Bernardis Ermenegild iz Turjaka, ki je bil obtožen, da je 19. marca letos s kladivom pre. tepel svojo ženo Fumis Jožico, ji prizadejal poškodbe, ozdravljive v najmanj 20 dneh, katerim bi lahko podlegla. Nadalje mu je obtožnica očitala, da je prilomastil v hišo sovaščana Comarja Dominika, mu preobrnil pohištvo in se nasilno vedel proti domačim. Javni tožilec je po zaslišanju prič zahteval za Bernardisa, ki je skoraj zakrivil umor svoje žene, 12 let zapora. Po tej zahtevi se je sodišče proglasilo za nepristojno soditi temu primeru in sklenilo Bernardisovo obtožnico predati porotnemu sodišču. Slinavka je nevarna bolezen, ki rejcem goveje živine povzroča velike skrbi, če se razpase po okraju. Zaradi te bo- j lezni se je že večkrat pripetilo, j da je poginilo v kakšnem kraju veliko število krav. V zadnjih dneh se je ta nevarna bolezem močno razširila slovensko planinsko društvo tudi v vasi Mašeri, ki je j v Gorici vabi vse člane in pri-majhna vasica v sovodenjski j jatelje na lep pomladanski izobčim v Beneški Sloveniji, j jej na Quarnon, ki bo v četr-Krave nevarno bolehajo in sta j (ek jg t. m. Prijave sprejema zaradi pomanjkanja živino j Darko Šuligoj - urar na Trav-zdravniške oskrbe do sedaj po- j alku. , Pomladanski izlet SPD gir.ili že dve kravi, in sicer ena kmetu Velikacu Jožefu, druga pa Kudriču Antonu. Navadno so v takih primerih občinski uradi takoj priskočili kmetom na pomoč oziroma podvzeli vse potrebne ukrepe, da so živino obvarovali bolezni. To morajo občinski uradi napraviti v interesu kmetov in celotnega gospodarstva v občini. Dosedaj pa sovodenjski občinski urad v tej smeri ni še ničesar ukrenil in kmetje so hočeš nočeš prisiljeni, da si sami pomagajo. Vendar ta njihova samopomoč ne more biti izdatna, ker je potrebno precej denarja, ki ga prebivalci teh krajev nimajo Občinske oblasti, bi se morale zavedati svoje naloge, ki jo imajo do občanov, ki plaču- Voznina stane za mladince člane 300 lir, za nečlane 500 lir, za vse druge člane 500 in za nečlane 600 lir. Jutri ples v Sfandrežu V nedeljo 14. maja priredi mladina v Standrežu ples na prostem. Igral bo orkester iz Gorice. Vabljeni vsi. KINO : 17: »Ognjeno nebo«. VERDI. G. Peck. VITTORIA. 17: «Lady Consi-dine», I. Bergman. MODERNO. 16.30: ((Idealni mriž«. CENTRALE. 17: ((Poljub mrtve«, V. Belmonte. EDEN. 16.30: Nov program. e nad 20 let nekaj lir, rlnlntr let okoli «-’0OO lir, za delavce od 18 do 20 W °koli 14.000 lir, za j"Ce Pod 16 leti pa celo samo hsoč in §e nekaj lir. ^"toislimo se v življenje finskega očeta, ki mora s to M* do Poleg sebe irj žene pre-ali troje ^ok'1 tUd' dvoje I^Ozumljivo je, da spričo toki revščine delavci ne mo-^10 skozi potrebe življenja, ne k | delali dolgove in se polt^ ‘z njih izmotali, kakor se dajin znajo. Nekateri pro-0k'eko, hi je več ne drugi razne hišne predite •Marsikateri pa niti tega Vp°re ln zatu PrlsiIien da 1 v dolgovih, dokler seve Trgovci pa do takih leBa nilnajo usmiljenja; zaradi nekaj časa že potrpijo, po- Več revolucionarnosti in manj oportunizma Kje moramo iskati vzroke takega brezupnega stanja v. tr Žižkih ladjedelnicah? Prvič. Zaradi vedno večje podrejenosti italijanske industrije ameriškim trust( m. ki imajo v Ameriki dovolj tovarn za izdelovanje kakršnih kol j industrijskih izdelkov, ladij, avtomobilov itd. Ameriški ka. pitalisti niAiajo zato nobenega interesa, da bi razvijali industrijo v Evropi, ki je prvič preveč oddaljena, drugič pa bi ne zaposlili s tem svolih delavcev, med katerimi prav tako vlada velika brezposelnost. Drugič. Delavske orgamzaci. je, ki so po svoji naravi in namenu ustanovitve dolžne skrbeti za delavske pravice, s() se prav v Tržiču pokazale v zadnjih letih vse premalo odločne, premalo borbene in zahtev, ne. Delavci so že ob marsikateri priliki pokazali, da so nezadovoljni s sedanjim vodstvom sindikalne organizacije, prav tako pa so ludi nezadovoljni z vodstvom italijanske komunistične partije, ki sc ni pokazalo sposobno, da hi delavce dovolj odločno mobilizi-ralo okoli konkretnih vprašanj in jih popeljalo v borbo. Navzlic vsemu vodstvo sindikalne organizacije še nadalje vztraja v svojj oportunistični politiki in. namesto do bi mobiliziralo množice okoli konkretnih vprašanj, prireja protestne manifestacije, — na katere vabijo celo svob rine sin-dikafr — proti ((Titovemu terorju« v coni B, za priključitev Trsta k Italiji itd Tako ravnajo torej veditelji Korte ZPP za Titovo tekmovanje Na zadnjem sestanku ZPP se je vsak član obvezal, da bo za Titovo tekmovanje opravil 20 ur prostovoljnega dela. Ko so za te obveze zvedeli tudi drugi ljudje v vasi, so na zboru volivcev izjavili, da bodo dali vso pomoč pri gradnji zadružnega doma in pri obdelavi zemlje tistim kmetom, ki je sami ne morejo obdelati. Kjer J® pomanjkanje delovne site bo prišla na pomoč frontna brigada. Pred dnevi smo začeli tudi z gradnjo zadružnega dema. Sko-ro eno leto smo pripravljali temelje, kamenje, pesek m drugo. Fristovoljno delamo vsak dan v kamnolomu in na gradbišču. Vaščani so zadovoljni, da smo zares pričeli z gradnjo Do sedaj se je najbolj izkazala organizacija ZPP, ki jo vodi predsednik tov. Korenika S'l-. Prav bi bilo, da bi se dela Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Danes bo odprta turistična razstava pod geslom „Turizem delovnemu ljudstvu44 Pozdrav Jadrana Titu ob nj ego vem roj stnem dnevu ■gradnje zadružnega dotria,»adOr leževali tudi člani SIAU iz Mar "fije. Cetor, in Nozeta, saj se gradi ta za ves sektor. Tako bodo ob zgrajenem zadružnem domu lahko s ponosom rekli: Tudi mi smo prispevali po svojih mc-če-h za skupnost. Letošnje praznovanje Titove-ga rojstnega dne bn zavzelo pri nas izreden obseg in vsebino. Isto tako bo s Titovo štafeto ((Pozdrav Jadrana«, ki bo imela svojo P osebno pot. Ne bo skoro vasi in drugih krajev, ki ne bedo sodelovali na tej splošni manifestaciji vdanosti do maršala Tita, ki je ne samo jugoslovanskim narodom, ampak tudi nam skupni voditelj. Ljubezen in spoštovanje, ki ju izkazujemo njegovi osebi, sta samo izraz tega, da vidimo v tovarišu Tilu izrednega človeka, ki je izšel iz našega lastnega naroda in ki je prinesel vsemu ljudstvu ne samo politično, socialno in kulturno svobod o, ampak novo dobo, ki je popoln prelom starega in vzpon v novo življenje. In ta prelom s starim pome- j ni vsestranski napredek, ki ga doživljajo narodt Jugoslavije in našega okrožja. Vse to občutijo in spoznavajo prav dobro delavci, kmetje, delovna inteligenca, že n e in mladina, Slovenci, Italijani i« Hrvati, vsi od Škofij do Novega grada. Tja-to H čudno, da bo tise naše ljudstvo tudi s štafeto ((Pozdrav Jadrana» dokaialo, da je Tito njegov simbol, ki žari kot komet ne samo nam in Jugoslovanom, temver. & neštetim,m-lijonont ljudi rut vsem -vetul (t-titij! ,H j Štafeta »Pozdrav Jadrana« bo krenila po morju,, in sicer začenši pri Ankaranu, od koder bo nadalj.evala svojo P°t mimo Kopra, Izole, Pirana (ladjedelnice), Portoroža, Sečjol, ZDTV za Titovo tekmovanje Šahovske, športne in telovadne prireditve do 25. maja Zveza društev za telesno vzgojo bo v okviru tekmovanja v proslavo Titovega rojstnega dne priredila s sindikalnimi podružnicami v času do 25. maja niz športnih prireditev. S tem bo dala prvo mesto mladini, ,ki naj s svojimi množičnimi športno - telovadnimi nastopi vtisne pečat dogodku, kakor je ravno rojstni dan prvega in pravega voditelja naše mladine. Veselje, zdravje plemenito tekmovanje naj pokaže, jo prihodnji dnevi v mladinskih vrstah, kakor tudi pri vsem ostalem ljudstvu okrožja. Eno prvih mest bo zavzemal to pot šah. V nedeljo 14 maja ob 9. uri bo namreč na verandi kavarne «Loggie» v Kopru šahovski tur. nir pionirjev. Sodelovalo bo okoli 20 d° 30 dečkov v starosti od 6 do 14 let. To je prvi šahovski turnir, na katerem bodo nastopili pionirji, ki so kot učenci in dijaki kot nalašč poklicani v to, da se bavijo s šahom, ki posega tako globoko ravno v duševnj razvoj vsakega človeka. Vrhu tega je znano, da je šolska mladina največji ljubitelj šahovske igre, zato je prav, da pomeri sile v prijateljski in plemeniti tek. mi ter da poleg vsega še pobudo vsem ostalim sovrstnikom za šah. Tedep kasneje 21. maja ob 9. uri bo v Kopru šahovski dvoboj reprezentance Ljubljane in Kopra. Tekmovali bedo stari priznani šahistj na 10 deskah. Iz Ljubljane ne bo prišlo sicer prvo moštvo, toda njena repre. zentanca bo tako močna, da si bo Koper štel lahko v čast, če bo odnesel pri tej tekmi zmago in s tem pridobi] pogoje za igro s še močnejšimi nasprotniki. Pri vsem bo to prvi obisk ljubljanskih šahistov v našem Postave moštev bodp imele po 5 članov. S tem turnirjem bodp dobile vse sindikalne organizacije priliko, da se njihovi šahovski odseki oziroma klubi uveljavijo, zlasti pa da spoznajo kvaliteto svojih nasprot. nikov. Prav tako bodo izločitvena sindikalna tekmovanja v odbojki, nogometu in balincanju. Tudi te tekme bodo organizirane po vsem okrožju z izjemo finala, ki ga bodo zmagujoča moštva odigrala v času od 21. do 25 maja zopet v Kopru. V sredo 24. t. m. ob 20. uri pa bo v Kopru na Titovem trgu telovadna akademija, na kateri bodo sodelovali telovadci in telovadke iz vsega okraja ter še posebej dijaška mladina. Za ta nastop se vs; že madjivo pripravljajo tej- bo obsegal okoli 20 točk iz vseh oddelkov telovadbe. Zlasti športniki in telovadci se že danes zanimajo za to prireditev. Najboljši tekmovalci bodo dobili za svoje uspehe nagrade in druga primerna priznanja. ZDTV bo z izvedbo vseh teh okrožju. Do 25. t m. bo izločilni tur- | tekmovanj pokazala poleg vse- nir sindikalnih šahovskih mo-1 ga drugega svojo veliko orga- štev. Te tekme bodo po vsem nizacijsko sposobnost ter pl°d okrožju, le finale bo v času svojega vztrajnega in sistema- med 21. do 25. majem v Kopru. ‘ tinega delovanja. Savudrije, Zambratrje, Umaga, I .ovrečiče, Dalje, Novega grada ter dalje proti Pulju. Barko bodo okrašene s pomladanskim ovefjmn in bedo od Ankarana dalje 'razmeščene po vsej progi na razdalji 370 m druga od druge. Pri odhodu jy pristanišč ln pri prihodu v pristanišča jih bodo pričakovale množice, ljudstva, v prvi vrsti mladina, s čemer bodo simbolično poslale po štafeti šL» zadnja voščila za maršala Tita. Barke, ki bodo vožHe štafeto, bodo s kolikor mogoče veliko naglico prebrodile določeno jim. progo. V ta namen bodo izbra. jij najboljši veslači, kateri bodo skušali doseči v rekordnem času prihodnjo barko. Ta bo prevzela štafeto in jo zopet v hijrem veslaškem tempu prenesla na nadaljnji barki do končnega cilja. Vse za štafeto dolc#enc barke morajo biti eno uro prPd določenim odhodom na točki, na kateri bodo startale. j Vsaka od njih bo imela točno J označko z zaporedno številko. Na progi Ankaran-Koper dolo. čene barke °d št. 1 do 10 morajo Priti na svoje mesto na dan 16- maja ob 6. uri zjutraj. Iz Ankarana bo starlala štafeta ob 7.20 in bo prišla v Kop« ob 8, od tu bo cdveslala ob 8.15 ter prispela v Izolo °b 9.30. Iz Izole bo odveslala ob 9.40 in prišla v Piran ob 11, od tu bo nadaljevala pot ob 11.10 'ini prispela v ladjedelnice ob 11.40. Od taip bo startala nadalje ob 11.50 in prišla v Portorož ob 13, nakar bo startala ob 12.15 prišla v Sečjole ob 13. ur desetminutnem odmoru bo krenila v Savudrijo, kamor bo prišla ob 14.45 ter ob 14.55 nd-veslala °d tu in prispela v Zambrattijo ob 16.05. Iz Zon, brattije bo krenila :-o 16.15 pioii Umagu in prišla tja ob 17.35. Ta kraj bo zapustila_ ob 17.2!» in priveslala v Lovrečiču ob 18.30, tam bo prekinili vožnjo za deset minul in piispela v Daljo ob- 19.25. Od tukaj bc odplula °b 19.30 ter pristala v Novem gradu ob 20.45. Vabilo na redni občni zbor obnovitvene zadruge v Šmarjah Vse člane obnovitvene zadruge z o. z.. Šmarje vabimo, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo 14. maja oh 9. uri v prostorih zadružnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev, volitve delovnega predsedstva, zapisnikarjev in overovateliev. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 4. Citanje in obrazložitev bilance. 5. Debata o poročilih 6. Odobritev bilance 7. RazrešUnica upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitve novega, ali potrditev starega odbora- 9. Predlogi za gradnje in sklepi. 10. Slučajnosti V primeru da ne bo prisotnih nad polovico članov- bo občni zbor pel ure pozneje ob vsakem številu. Danes, v soboto, 13. t. m. bo odprta razstava o turizmu, ki jo priredi Komite za turizem in gostinstvo pri predsedstvu vlade LR Slovenije. Razstava je v mestnem muzeju v Kopru in bo odprta do 21. t. m.. Imenovani komite prireja vsalcd leto turistično propagandne razstave. Tako je organiziral lani podobno razstavo y Pulju s sodelovanj«-,. Komiteja za Hrvatsko, v Litostroju in v Mežici. Namen teh razstav je pokazati turistične lepote in privlačne točke krajev v Sloveniji, V tem pogledu je razstava .pomembna v prvi vrsti za nas v Istrskem okrožju, ki še nismo imeli dovolj prilike spoznati nai-avne prelesti naše širše do raovine. Vse naše množične organiza- LJUDSKE TEHNIKE se je na/pre/e oprijela mladina Obisk v prostorih Ljudske tehnike v Piranu Po Obiskal sem prostore kiuba Ljudske tehnike v Piranu, ki so v poslopju dijaškega doma tamkajšnjega Pomorskega teh-nikuma. Del teh prostorov je tudi v šoli, in sicer strojni krožek in modelarsko opremni. Naj,preje spm se ustavil pri klubovem tajniku, ali skoraj bolje rečeno tajniku »podjetja«, za tem na sem prišel v prostor modelarskega krožka, ki zavzema največje prostore, ter v fotoamaterski in radioamaterski krožek. Spremljevalec mi je pojasnil, da bodo klub njihove Ljudske tehnike v Piranu razširili če na več-področij, posebno še iz razloga, ker je od 130 dijakov včlanjenih v klubu nič manj* kot 128. Med razgovorom s tajnikom. ki mi je razložil upravni ustroj kluba, smo nenadoma prišli v krasno urejeno delavnico, o-premljeno z vsem crcdjem, v kateri je bilo pridno zaposlenih okoli 10 mladincev, ki so številki od četrtka z dne to, srnQ 0bširno opisali do-■rtlrt4i*ti je povzročil žalostno J* ’ etnega Jurinčiča Klavdija v dtoo*' Takoi na tem mestu pc' koin, ’ da so bili vsi podatki, smo jih prejeli od bol-toske .na ambulanti koprske ki bra"',6 blagajne in od Jurinčiča -bisniiV •. Popolnoma točni. 1 le stric nesrečno umrle. L'«nn.Ia’ Popolnoma točni. Nas 4,Se a, ie obiskal včeraj tudi bi. °>ka-. ki so pred vsem iz-'L .so brali poročilo našega V 1,1 da je v celoti resnično. 'D '(1l ' «k dopisu smo tudi člta-l Siit-E0v'cdali. s kako besnostjo 'O.očimi - ........ 11II« lažmi se je vrgel lstlčni in korr.informlstič-Skofip3 naše varnostne organe OhNčenu s ttmer Je s P°mlml i®b«, bJ‘ hotel zadeti ljudsko laZ i«»8 kratke noge pUlva zlasti tedaj, kadar ti-^btiov USt sve|ohlinskil\ demo. la-6 ža »K Ravno tem ljudem ne V, In fto^lo. če so jim takšne 1,'too, j. tolšljutine namen. Vsi D, lzreke“i Jc Ze lokavi Machiavel-/toln z,'ameuite besede: «da t,. Macl.1J‘Vetuje sredstva...!« To-5knl' «Stir2C111 J* bil učenček na tori.3 reaLnim novinarjem« trža-tolstijUČtoonarnega in komin- 6o>too ** Uska' 10točilo ..5* sklicevati samo na Hi' • to W,e Ultlir.e Notizie« od to>d veVJi,r P>še na drugi stra-in mastno tlska-»Medtem ko je so zaman čakali na S* ijDrsiuSl?vom! «ivieuiem ru rrJ°vl St 0k bmiral v Trstu Čuti1* " Brl zan'an 4akaU ’ bsmiii? Vsakega osnovnega ' nla in človečanske solidarnosti so jugoslovanski zaščitniki prisilili zakonca Jurinčič, da sta morala stopiti iz rešilnega voza«. Nato nadaljuje: »Nič drugega; kajti starši nesrečnega otroka, ki so sedeli v avtomobilu, kateri ga je pripeljal v Trst, so bili na blo. ku v Škofijah po članih narodne zaščite prisiljeni stopiti iz rešilnega voza«. In še: »Ne moremo najti zadostnih besed, da pi popisali njihovo bol: oče in mati sta ostala tam in še vedno čakala, da bi dobila dovoljenje /a prekoračenje usodne mejne črte in stisniti v svoj objem telesce n.edtem že mrtvega ubogega Klavdija«. Kdor je čital te vrstice je gotovo dvomil, če je mogoče na svetu takšna brezsrčnost. Toda za klerikalne. reakcionarne in kcmin-formistične čitatelje je bilo vse to čista resnica že iz tega razloga, ker so krivci jugoslovanski zaščitniki. Vendar, kdor bo prečital naslednje besede, sc bo vprašal, če je mogoče misliti, da imajo «Le Ultime Notizie« tako moralno izprijenega poročevalca, ki je sposoben takih na najnežnejša člove veška čustva računajočih laži. V stvari je naš dopisnik imel včeraj razgovor z Jurinčičem Ivanom in Jurinčič Angelo, to Je •starši umrlega otroka. Kakor že uvodoma navedeno, sta oba izrecno Izjavila, da so vsi. podatki, ki smo jih glede nezgode njihovega sinka objavili v četrtek docela resnični. Nato Jim je naš dopisnik pred-očll dobesedno vsebino pravkar Samo lazi in laži za dosego podlega namena Klerofašističnega in kominformističnega tiska Resnica o dogodkih v zvezi s tragično smrtjo otročička v vr t iw 1 OVNI t ? Kopru. Kdo so oni" in kdo je bil oni od »policije"? navedenega dopisa od «Le Ultime Notizie«. Oba Jurinčiča sta z o-gorčenjem in notranjim odporom rekla: »Popolna laži* Klavdijev oče je naleniu dopis-riiku Izjavil, da mu je zdravnik dr. Hladnik dovolil, da se lahko peljeta on in žena z otrokom v Trst. če želita. Vendar ju je opozoril, naj bosta pri otroku mirna in naj ne jočeta, ker bi vse to slabo vplivalo na otroka. Otrokov oče se je obrnil Se na bolničarja in šoferja, ki sta pa glede na okolnost, da Je bilo treba z vso naglico prepeljati otroka v Trst, bolj v pomirjenje rekla očetu, da to ni potrebno, da gresta tudi on ln otrokova mati v Trst in da bosta onadva — šofer In bolničar prinesla vesti o slanju otroka. Pri tem sta še staršem naročila, naj se čez. dobro uro oglasita v garaži. Okoli osme ure zvečer Je Klavdijev oče po naključju poslušal tržaško radlo-oddajno postajo, ki te poročala o otrokovi smrti. Za tem je prišel k njemu njegov brat peter, ki mu je potrdil žalostno novico, katero je zvedel tudi on malo preje od šoferja in bolničarja, ki sta spremila otroka v Trst. Vse to je bilo v torek zvečer. Drugi dan je Jurinčič Ivan, ki je zaposlen pri Zadružni poslovni zvezi v Kopru, dobil na prošnjo dovoljenje, da se bo lahko peljal z ženo in drugimi sorodniki na pogreb v Trst z osebnim avtom Zadružne poslovne zveze. Toda ker se je bil avto nekje zadržal, se je Jurinčič bal, da bo prišel na pogreb prekasno In je zato dobil drugi avto, s katerim .se je odpeljal z ženo in dvema sestričnama. Ko je prišel avlo na blok v Škofije je Klavdijeva mati orne nlla službujočemu zaščitniku svo jo nesrečo in prosila, da bi po možnosti napravili Cimpreje pregled in pustili njo, moža in ostale skozi blok. Zaščitnik je sprejel Jurinčičevo z besedami: »Ali ste vi nesrečna mati tistega ubogega otroka?« To je dokaz, da je moral biti zaščitnik na ta ali oni na čin o dogodku še obveščen. Ko je Jurinčičeva potrdila vprašanje, Je trajal pregled vseh komaj do- bre četrt ure, nakar so prekora čili blok na tržaški strani in vozili naprej v Trst. Pregled na jugoslovanskem' bloku ne bi trajal po lastni izjavi Jurinčičevih niti toliko časa, toda zaradi precejšnje svote denarja, ki so ga imeli pri sebi za potovanje in stroške pogreba, je moral zaščitnik dobit' preje dovoljenje od višje oblasti. Ker so zvedeli, da bo pogreb šele naslednje dan, so se vrnili domov in v četrtek zjutraj sta oba Jurinčičeva, njihov starejši sinček in eria sestrična šli skozi blok v pristanišču brez vsakega osebnega pregleda. Jurihčičevi So prišli v bolnico okoli 9.30 ure. Kmalu je prišla k njima neznana ženska, Ki je izjavila, «da so »oni« kupili vse P° trebno za pogreb kot obleko, perilo, krsto ln podobno«. Ko je Jurinčič Ivan omenil, da sta z ženo sama prinesla vse potrebno za pogreb iz Kopra, (razen krste), je neznana žena svetovala, naj priložita tudi te stvari v krsto, ker so že bile namenjene Klavdiju, kar sta Jurinčičeva tudi storila. V istem času se je k Jurinčiču Ivanu približal neznan moški, ki je dejal, da jc od policije-«^ da želi z njim govoriti. V bližnjem lokalu je Jurinčič na prošnjo neznanca temu povedal vse tako, kakor je poročal naš list. Neznanca je posebno zanimalo, če so Jurinčičevi brez ovir šli skozi blok, nakar so ti povedali zopet tako, kakor je opisano zgoraj. Ze iz tega pripovedovanja Jurinčičevih se ‘prepričamo, da je zlasti iz trte zvita okolnost, da so r-sc Jurinčičevi vozili v rešilnem vozu koprske ambulance in da so na jugoslovanskem bloku zaščitniki z vso nevljudnostjo in brezčutnostjo zahtevali, da izstopijo. Kot izmišljena se je pokazala tudi kleveta, da so Jurinčičevi r.ato še ves dan do pozne noči čakali na jugoslovanski strani bloka, tamkaj zaman prosili organe javne varnosti, da bi jih pustili čez blok v Trst. Istotako se je izkazala kot nesramna laž o-kolnost, da so na tržaški strani dobri ljudje telefonirali v tržaško bolnico po poročilo o usodi Klav. dija in da so oni po Indirektni poti obvestili Jurinčičeva o smrti njihovega otroka. Naš dopisnik je pokazal dopis šoferju rešilnega voza «Le Ultime Notizie« z dne 10. maja. Šofer je dodal: »Niti ena beseda ni resnična« in povedal dobesedno sledeče: «Kakor hitro smo prevzeli nesrečnega otroka v avto, je bolničar pred odhodom telefoniral na poveljstvo bloka na jugoslovanski strani, da se je pripetila takšna in takšna nesreča, da je treba otroka pripeljati nujno v Trst in da prosimo, naj odredijo, da bo blok v trenutku, ko bo privozila ambulanca odprt, da b<-lahko nadaljeval brez prestanka poi naprej. V resnic! sem z avtomobilom divel v največji naglici, tako da sem vozil na ravnici pred jugoslovanskim blokom gotovo v brzin! 80 km. Jugoslovanski blok je bi' docela odprt, iz česar sem spo znai, da so me organi NZ že pri čakc^iali. Toda na moje presenečenje je bil drog na tržaški strani samo na eni polovici dvignjen komaj na pol, tako da sen: motal ostro ustaviti. S nekaj besedam' sen. zakričal javnim organom na bloku cone A, da peljem nujno v bolnico, nakar sem že zopet oddrvel z avtom. V Trstu sem bil v pičlih šestnajstih minutah!« Vse te besede je potrdil tudi bolničar. Oba s šoferjem sta na vsebino dopisa «Le Ultime Notizie« in ostalih tržaških listov zmajevala samo z glavo. Prepričani smo, da tržaški reakcionarni in kominformistični tisk ne bo preklical svojih besed in laži. Tega tudi ne potrebujemo, toda objektivni čitatelji bodo rav. no na tem dogodku spoznali, da nekaterim ljudem res ni za mo ralo in poštenje, zlasti pa ne za spoštovanje niti najbolj svetih čuvstev, kot so bol matere, pieteta po umrlem otroku in zavajanje tisočev ln tisočev neobveščenih čitateljev in drugih ljudi v sovraštvo, podtikanje, sramotenje nasprotnika samo za to, da doseže svoj podel nameni izdelovali dva velika kuterjb vrste «Kiltie». Eden od teh je bil že dovršen, drugi pa še v surovem stanju. Poleg sta bila tam še dva manjša kuterja istega tipa ter vodno letalo, gliser, dva velika letalska modela tipa «Krivuljar 4» in še nekaj drugih izdelkov. Opazil sem nadalje, da sta bila gliser in vodno letalo o-premljena z lepo izdelanimi malimi mikro-motorčki. Druga soba vsebuje prostore za letalske modelarje,, ki so se ravno ukvarjali s popravilom dveh letalskih modelov. Ker j« bilo tukaj delo v glavnem že končano sem stopil v sosednji prostor, kjer so preizkušali motorje in kjer ie tudi glavna delavnica. Kai- začuditi se nisem mogel, ko sem ugledal toliko preciznega in lepega orodja ki je nujno potrebno ravno za izdelovanje letalskih modelov. Nato sem se znašel pri radioamaterjih med samimi žicami in stikali. Tovariši so bili ravno pridno na delu pri ra-dioaparatih in detektorjih. Občudoval sem njihovo spretnost in znanje. Nič manj nisem bil presenečen, ko sem si ogledoval zadnji prostor, v katerem je nameščen fotoamaterski krožek. Okoli mene so bile same slike in načrti, razviti in nerazviti filmi. Tovariš, ki vedi la krožek, mi jie razkazal slike s šolskih potovanj dijakov Pomorskega tehnlkuma, ko so lani in predlanskim potovali z motorno jadrnico «Viševica» odnosno ((Jadranom« po našem morju. V spomin na to potovanje hranijo okoli 700 slik. Želel sem si še ogledati strojni in opremni krožek, toda ura je bila že kasna in sem moral odložiti ta obisk za drugič. Vrhu tega je hodil po delovnih prostorih dežurni, s knjigo v roki, v katero je vpisoval delo vsakega člana v krožku s pripombo kakšno delo ie opravil in koliko časa je trajalo. To je pomenilo tudi konec dela za ta dan. Ko so klubovci še preje skrbno pospravili vse orodje, spravili izdelke na svoje mesto in skrbno počistili vse za seboj ter se umili in odšli k večerji, sem imel občutek, da so se mnogi težko ločili od dela in da bj bili najraje ostali še nekaj ur x delavnicah. cije, zlasti sindikalne podružnice sp priredile sicer že nešteto izletov po Sloveniji in Jugoslaviji sploh, toda Jtlj.uk> temu bo vsakdo od obiskovalcev odšel z zadoščenjem z razstav, ko Do videl tamkaj; poleg lepot dokaze, kaj v se je izvršila Slovenija za delovnega človeka. Na razstavi bomo videli, da je članom jugoslovanskih sindikatov 'n tudi Enotnih sindikatov našega okrožja odprt slehern še tako skrit kotiček lepe slovenske zemlje. Spoznal ba domove oddiha, hotele, gostišča in druge turistične objekte, ki so da; na razpolago nekdaj najbolj’ zapostavljenemu članu naše družbe, in to J» delavcu, 2livljenje v letoviščih, turističnih centrih, zdraviliščih ni več samo pravica imovitili slojev. navaden človek dobi tam enak prostor, isto ugodje, uživa isto spoštovanje kot prvi ravnatelj največjega kombinata. Izgovor, da je bivanje tamkaj samo za bogate, ne drži več. Delovnemu človeku so na razpolago številna brezplačna mesta in tudi drugače uživajo člani sindikalnih podružnic tako znatne popuste, da si oddih v najlepše opremljenih lokalih in v nc-koc najtoolj mondenih krajih lahko privošči vsak delavec oziroma nameščenec. Na razstavi bomo videli krasne foto-posnetke sindikalnih domov, kot sta Gozd-Mar-tuljek, in počitniški sindikalni dom v Bohinju. Nič manj lepe so slike Rogaške Slatine, Radencev, Dobrne, Cateških in Šmarjeških Toplic. Za nas Istrane bo vabljivo videti »e in:.io poznane pokrajine in značilnosti Slovenskih goric in Haloz. Pred seboj bomo imeli tudi kraje Posočja, kot Trento, Bovec, Kobarid, Tolmin. Postojnska jama na Pivki je zajeta v 12 do 14 posnetkih. Pri tem bomo i-mel| priliko spoznati tudi tiaj-Dolj značilno floro teh pokrajin in krajev ter svojevrstne izdelke domače obrti, kakor okrasni material, vaze, čipke, železno okovje in podobno. V glavnem pa bo potrdila razstava načelo, kj se ga drži naša ljudska oblast in pod katerim bo odprta razstava, in sicer: «Turizem delovnemu ljudstvu«. Sečjole Slovenska in italijanska šola sla dobili električno razsvetljavo V Sečjolah so te dni dobili tudi v slovensko in italijansko osnovno šolo električno luč po zaslugi delavcev, ki ne gledajo samo na to, da bodo opravili samo običajnih osem ur dnevno, temveč so prostovoljno delali tri dni zaporedoma. To njihovo delo .inia še toliko večji pomen, ker so ga izvršili v Titovem tekmovanju. Ti delavci so rudarji - električarji Zu-liani Berto. Velušek Jože. Bobnič Vinko. Comlek Stanko, Smon Adolf, Benilič Dinko, Oblak Leopold, Abramič Anton in Čendak Emil. Napravili so 103 prostovoljne ure v vrednosti 2824 din. Naj bo zgled teh delavcev v vzpodbudo tudi drugim in hkrati odgovor vsem obrekovalcem o «preganjanju in zatiranju I-talijanov«. Da se bodo lažje in bolje u-čili. so jim ti delavci poskrbeli s prostovoljnim delom za luč. Zborovanje bivših ranjencev, zdravnikov in bolničarjev partizanske bolnišnice "Franja" v Cerknem Pozdravljeni, tovariši, ki ste vračali zdravje našim ranjenim borcem! Ne vem, če kdaj v življenju tako v globino občutil pozdrav našim partizanskim bolničarjem in zdravnikom, kot sem ga čital na slavoloku v nedeljo v tesni grapi »Pasjice« pred vhodom v partizansko boi-nišnico ((Frpnjas. Naj jim bodo naslednje besede v zahvalo za I naj vam bodo, požrtvovalni to-vse njihovo požrtvovalno delo, tnriši in tovarišice, v zahvalo KAKOR SMO \/E RO V ALI V ZMAGO MED VOJNO, TAKO VERUJEMO TUDI DANES, ČEPRAV PLJUJEJO NA NAŠE TRPLJENJE IN NA NAŠO BORBO gla zavreti gradnjo socializma«. Po kulturnem sporedu so vsi navzoči z navdušenim ploska, njem sprejeli pozdravne resolucije tovarišu Titu, glavnemu odboru Zveze borcev in CK KPS. ki so aa takrat vršili z nič manjšim Heroizmom, z nič manjšo požrtvovalnostjo, kot borci na položajih. Ko sem v nedeljo srečal znova vse te tovariše in tovarišice po šestih letih na velikem zborovanju vseh bivših ranjencev, ki so se zdravili v partizanski bolnišnici »Franja«, mi je bilo skero malo nerodno, da jim nisem mogel ponuditi ničesar v zahvalo. Slišal sem, kako je v gneči sredi ljudi nekdo spregovoril: «Tega tovariša sem tudi pomagal nositi», Preveč *em bil zaposlen z urejevanjem vseh tistih spominov, ki so mi prihajali naproti iz vsakega kota, iz vsake deske, iz vsakega kamna, iz šumenja deročega hudorni-ka, da bi mogel misliti, da te besede veljajo meni. Sele, ko me je tovarišica Pcdbregarje-va Neža, mati najboljšega cerkljanskega aktivista Janka Baškega, danes predsednika metinega NO v Kranju, sekretarja mestnega komiteja KPS isto tam in poslanca v zvezno ljudsko skupščino opozorila, da nekdo govori o meni, sem se Prebudil in ozrl v naznačeno smer. Res sem videl tovariša, ki me je prve dni januarja 1944 pomagal nositi po partizanski *tezi v to bolnico. Stisnil sem mu roko, pa sem imel občutek, da je to veliko premalo. «Več, o več bi vam moral dati«, mi je s Kosovelovimi besedami šinilo v spomin. Res, imam občutek, da se premalo spominjamo na vas vse: bolničarje, pomočnike in zdravnike, Ce drugega ne morem, naslednje besede. Malo je, kar vam bom povedal, toda prihaja iz srca in duše partizana, ki je imel dober mesec priložnost opazovati in ugotavljati vso vašo neizčrpmo požrtvovalnost in vero v zmago partizanov. Se te slišim, tovarišica Franja, ko si nam ob odpustu iz bolnice govorila in vprašala: *Ali nas boste branili, če bomo napadeni?« Bilo je to vprašanje, ki je obvezovalo slehernega partizana na Balkanu, da je ne bo samo branil, ampak napadal, jurišal, uničeval in izganjal okupatorje in domače hlapce. Veliki so bili dnevi borbe, veliki ljudje z velikimi značaji, ki smo jih srečavali. Narod', ki je imel v tako težkih časih take ljudi, mora in more biti nanje ponosen. Po vsej pravici ponosen na tovariše, kot so bili Ivan Goljat, Gašper, Jože Troha, Danilo Šuligoj, Leban Pavla, Lida in še posebno zdravnica tov. dr. Franja Bojčeva, katero je ljudstvo ta dan tako navdušeno sprejelo In pozdravilo. Koliko je bilo mater, koliko žena, koliko nevest, ki so dale sinove, može in zaročence v borbo. Ti niso varčevali ne s hrabrostjo in ne• s krvjo. V bolnišnici ((Franja» so našli varno mesto in prav tako požrtvovalne in pogumne tovariše kot na položajih. C e je bila konspiracija tako ostra, je bilo to le v dobro vsem. Danes vedo matere, žene in neveste to prav dobro. Zato so prav tako hvaležne vsem znanim in neznanim bolničarjem in zdravnikom, kot rrno hvaležni vsi bivši ranjenci, kot je hvaležen vsak naš človek v novi Jugoslaviji. Nekdanja partizanska prestolnica Cerkno oživi od- časa do časa. Tako tudi y nedeljo. Znova se oglasijo spomini, zno-^i se postavlja pred duha današnjih novih ljudi, ki gradijo socializem v tisti čisti luči in ideji, naša današnja borba, Ob takih dnevih se borba za izgradnjo socializma utrjuje. Ko jo gledamo v luči takratnega trpljenja in žrtev, nam je lažje. Ko to vidijo tisti, ki so še zaslepljeni, se jim jasni. Ko to doživljajo tisti, ki zapadajo nazaj v stare špekulacije, jih postaja sram njihovih slabosti. Vide) sem ljudi, kot je invalid tov. Dušan Furlan, ki se je sem s Krasa potrudil, tudi če je brez noge, da je lahko prisostvoval temu zborovanju. Videl sem bivšega komisarja Anteja, videl tovariša dr. Drganca, videi organizatorja V3eh partizanskih bolnišnic. Prav tako sem videl množico bivših ranjencev, Ki so se tu zdravili, jn še živi trop 5o šolskih otrok iz Istre. Vs; so prišli, da slišijo besede tiste tovarišice zdravnice, o kateri je invalid Jože dejal: «Bila nam je kot mati« Ta je lepo povedala: • «Kakor smo verovali v zmago v času borbe, tako verujemo tudi danes, čeprav pljujejo na naše trpljenje in našo borbo. Prepričana sem, da bomo tudi sedaj zmagali«. Slišali smo tudi tovariša Janka Rudolfa, ki je v govoru poudaril: «Ni je sile, ki bi mo- BOLNISNICNE LESENJAČE, V KATERIH SO BILI UREJENI OPERACIJSKI PROSTORI, OBVEZOVALISCA IN RENTGENSKA APARATURA Poglavitna letošnja prireditev, h kateri so osredotočene vse priprave jugoslovanskih kvalitetnih tekmovalcev, je evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 27. avgusta na Dunaju. Jugoslovanska reprezentanca za to prireditev bo najštevilneje zastopana, in sicer poleg plavalcev in ■uiaterpoltstov, ki so jo doslej zastopali v tujini, bodo letos na evropskem prvenstvu sodelovale tudi plavalke in skakači. Poleg evropskega prvenstva bo imela jugoslovanska plavalna reprezentanca letos še pet mednarodnih dvobojev in to z 'Avstrijo, Italijo (mladinci in celotno moštvo), — Suedsko in Nizozemsko. Ljubljanska pubtL Ica bo gledala dvoboj s Švedsko, ki bo po evropskem prvenstvu 30. in 31. avgusta na novem plavalnem stadionu v Ko- Bogat mednarodni Športni program leziji. Najvažnejše prireditve letošnjega zveznega koledar ja plavalnih prireditev so naslednje: 10. in 11, junija: Jugoslavija : Avstrija na Reki, S. in 9. julija: Jugoslavija : Italija v Italiji, 26. do 30. julija: Prvi turnir I. razreda waterpola v Zrenja-ninu, 31. julija do 3. avgusta: tvaterpolo turnir ljud. republik (III. liga) v Skopju, S. in 0. avgusta: Jugoslavija . Italija v Zagrebu (mladinci), 12. in 13. avgusta. Izbirno tek- movanje za evropsko prvenstvo v Zagrebu, 20. do 27. avgusta: Evropsko prvenstvo na Dunaju, 24. do 21. avgusta,- Mladinsko toaterpolo prvenstvo na Korčuli, 26. in 27. avgusta: Pionirsko prvenstvo v Cnkvenici, 30. in 31. avgusta: Jugoslavija : Švedska v Ljubljani, 31. avgusta do 3. sept.: Turnir II. razreda toaterpola v Her. cegnovem, 2. in 3. septembra: Jugoslavija : Nizozemska na Reki, 4. do 7. septembra: Mladinsko prvenstvo v plavanju na Reki, 13. do 17. septembra: Moštveno prvenstvo v Beogradu, 28. sept. do 1. oktobra: Drugi turnir I. razreda ivaterpola v Dubrovniku. Po veliki sovražnikovi ofenzivi na XXXI. divizijo na Jelovici je bila določena bolničarka tov. Pavla Leban iz Tolmina, da poskrbi za huje ranjenega tovariša Mirka Furlana. Dobila je v neki hiši prostor in skrbela zanj. Kjnalu sta ji bila dodeljena še dva druga ranjena partizana. Vse tri je spravila v star zapuščen mlin, ki je še danes viden ob vhodu v sotesko. To je bil začetek bolnice »Franja*, katera se je po nasvetu nekega domačina kmalu potem začela graditi v tesni soteski Pasjice. Prvi zdravnik te bolnice je bil tov. dr. Volčjak. Ogarev. wmm \____ . s- - V NEPRIKLADEN DOHOD V BOLNIŠNICO JE ZAHTEVAL ZLASTI PRI PRENOSU RANJENCEV DOKAJ TRUDA IN SPRETNOSTI • INDUSTRIJA • v o PROMET • FINANCE j F TRG O VINA ODKRITO POROČILO E. C. A. AMERIŠKEMU KONGRESU Zapadnoevropska valutna kriza postaja ''kronična« Predsednik Truman je poslal Kongresu poročilo urada za Marshallov plan ECA o razto- ju evropskega gospodarstva v zadnjem četrtletju preteklega leta. V njem čitamo glede vprašanja «pomanjkanja dolarjev», ki je bistveno za razvoj plačilnih bilanc zapadnoevropskih držav, naslednje zanimive ugotovitve•; «To vprašanje ne bo nikoli rešeno, ako in dokler ne bodo ZDA izdale izrednih ukrepov. Evropske države, ki skušajo prodati na ameriškem trgu Čim več blaga, še vedno zadevajo ng ogromne zapreke pri konkurenci z ameriškim blagom, ki da ščitijo visoke carinske tarife in druge uradne ovire pri uvozu blaga iz inozemstva. Ameriška carinska zaščita je tako visoka, poudarja poročilo, da v praksi ohromi mož- nost evropskih držav povečati svoje dohodke v dolarjih z izvozom svojih izdelkov v ZDA Te ovire onemogočajo, da bi narasel obseg evropskega izvoza do one točke, ki je potrebna, da se izravna s potrebnim uvozom držav-izvoznic. Poročilo nato omenja razne ukrepe evropskih držav, ki teže za tem, da bi vendarle uspe. li pri izvozu v ZDA in poudarja, da so vsi ti ukrepi ((izredne narave», ker zahtevajo intervencijo vlade pri pospeševanju izvoza na ameriški trg. Dolarski deficit pa na vsak način ne bo znižan, ako po drugi strani ne bo podobnih «izrednih:» ukrepov s strani vlade ZDA (t. j. znižanje carin itd. -op. ur.). Kaj kakega je seveda spričo položaja ameriškega gospodarstva težko pričakovati. Na Zgodovina Sueškega prekopa je obenem zgodovina spletk med sultani in kedivi, med Turki, Angleži in Francozi za last in upravo najkrajše, dobičkonosne vezi med Evropo in Indijo Ce pogledamo zemljevid Bližnjega vzhoda, opazimo, da se Rdeče morje globoko zajeda v obliki kanala v stari kontinent in da Je to naravna Vez med Evropo, Azijo in Afriko. Geologi so mnenja, da »e je tam v mlajši geološki dobi vsled potresov zemeljska skorja pogreznila in tako je nastala morska vez med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom. Pozneje pa se je y, reškimi ali morskimi usedlinami tvorila tako imenovana Sueška zemeljska ožina, ki je v dolžini dve sto kilometrov zaprla to pomorsko pot. Pomorska zveza med Sredozemskim in Rdečim morjem je bila skozi tisočletja želja bližnjih obmorskih narodov. To vodno zvezo so vzpostavili že v starem veku egiptovski faraoni, Rimljani in pozneje tudi Arabci z zveznim kanalom med reko Nilom in Sueškim zalivom. Toda ta zveza je bila večkrat pretrgana zaradi nemarnega vzdrževanja in v srednjem veku'popolnoma opuščena. Tovor, ki je romal iz Indije v Evropo in obratno, so morale prenašati čez ožino karavane. Za časa križarskih vojn so se evropski narodi začeli zanimati za pomoftke zveze z deželami Bližnjega vzhoda. Takrat je francoski križar Henaud di Chatillon dal prenesti v Rdeče morje čez Sueško zemeljsko ožino brodovje čolnov in strahoval tamkajšnje obmorsko prebivalstvo leto dni, dokler ga ni sultan Saladin premagal in ujel. S padcem Jeruzalema v mohamedanske roke je evropska trgovinp z Orientom prenehala za nekajt časa. Beneška republika je prva začela zopet trgovati z Bližnjim vzhodom. Ravno v tej dobi pa so Portugalci, ki so obvladovali takratno svetovno trgovino, odkrili pomorsko pot okoli Afrike v Indijo. Vasco da Gama je namreč 1488 leta prijadral kot prvi Evropejec v Kalkuto v Indiji. Tedaj so Benečani, ki niso hoteli zaostajati za njihovimi trgovskimi konkurenti, sprožili zopet zamisel za obnovo vodne poti med Sredozemljem in Rdečim morjem. Turški sultan, ki je tačas gospodoval nad Egiptom, je ta načrt odklonil, ker je bil ustrahovan od Portugalcev. Leta 1596 je janičar El Eul-di Ali Paša, po rodu Italijan, predočil nujnost tega načrta, a zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in tehniških težkoč so to delo odložili na boljše šase. V šestnajstem stoletju so se pa Francozi in Angleži začeli zanimati za Egipt kot važno svetovno postojanko. Francozi so se več časa pripravljali na zasedbo te dežele, kar pa se je posrečilo šele Napoleonu. On je dal nalog francoskemu inženirju Le Pere, naj prouči možnost zgraditve kanala med obema morjema. Geodetska dela pa so dognala, da gladina Rdečega meria leži za celih deset metrov više kot ono Sredozemskega morja. S tem je fcsla ta stara domneva višinske razlike potrjena. Dvajset let pozneje pa so ponovili nivelacijska dela in prišli do zaključka, da ne obstaja nikaka višinska razlika. Vojaški neuspehi so prisilili Napoleona, da je zapustil Egipf in izvršitev prekopa se je zopet prestavila v nedogleden čas. V začetku prejšnjega stoletja Sotrudniki ! Čitutelji ! Prispevajte članke za jubilejno številko nPrimorske-ga dnevnika«, 'ki bo izšla sredi tega meseca ob peti obletnici izhajanja našega lista ! Opišite najvažnejše in najpomembnejše dogodke iz borbe in dela našega gibanja! »o se večje evropske države začele industrializirati. Potrebovale so surovine in inozemske trge za prodajo svojih izdelkov in s tem je prekomorsko trgovanje pridobilo na razsežnosti. Tedaj so se 1' rancozi zopet oglasili pri egiptovskem velika-šu Mohamedu Ali Paši, da bi dovolil izkop preko Sueške o-žinc. Angležem pa, ki se budno sledili tem pogajanjem, ni bilo pogodu, da bi se kdo drugih polastil tako važne poti v Indijo Zato so ponudili Egipčanom kot nadomestitev prekopa zgraditev velike dolinske pregrade reke Nila pri Kairu. S tem bi namakali obširne predele nerodovitne zemlje v okolici delte. Z delom »o takoj tudi pričeli. Za trgovsko zvezo med o-bema morjema pa so Angleži poskrbeli z redno potujočimi karavanami. Francozi pa le niso oc.nehali. Ustanovili so »Družbo študij za Sueški prekop«, okrog katere so se zbrali najboljši inženirji Evrope. Predložili so več načr- tov in slednjič je bil sprejet načrt italijanskega inženirja Negrellija. Mohamed Alj Paša se je kljub angleški prepovedi že nadalje pogajal s Francozi, hotel je pa, da bi.se to delo izvršilo izključno z egiptovskim kapitalom, tako da ne bi nastali pozneje kaki mednarodni zapletljaji. Toda med tem je umrl, njegov naslednik Abbas, ki je bil velik prijatelj Angležev, je pa odklonil vsa zadevna pogajanja in začel z gradnjo železnice med Port Saidom in -Suezom. Po treh letih vladanja pa je ♦udi njega dohitela smrt. Njegov sin Said, ki se ni brigal dosti za angleške grožnje, je sklenil pogodbo s francoskim inže; nirjem Ferdinandom Lesseps-nm za končno zgraditev kanala. Obvezal se je, da pripravi 25 tisoč fellahov (egiptovskih tlačanov) za potrebna zemeljska dela. Leta 1859 so se končno na podlagi načrtov ing. Negrelli-ja začela dela na terenu, ki so •* povoljno razvijala. Ker je bil tačas Egipt pod turškim pokroviteljstvom, sv e-giptovski paše zahtevali <-■' sultana naslov podkralja (kedivč). Ravno to jo prebrisani Angleži izrabili in pregovorili sultana, ki je ravno hotel podeliti Sa-idovemu nasledniku Izmajlu ta naslov, da ne postane kedivč, če ne preneha z delom pri pre kopu in takoj odslovi delavsko armado fellahov. Izmajl je na to pristal in tako postal Podkralj; ing. Lesseps pa je nabral druge delavske moči in pogumno nadaljeval delo. Z intervencijo Napoleona III. so bile odstranjene še zadnje ovire in 17. novembra leta 1869 je bil kanal slovesno izročen prometu. Kediv Izmajil, ki je imel o-sebno 177.000 delnic kanala, jih je moral prodati zaradi dolgov; ker pa jih niso hoteli kupiti Francozi, so Angleži takoj izrabili to priliko in jih vse pokupili. Sc nekaj tehničnih podatkov o tem zanimivem kanalu. Sueški prekop je 169 lom dr,Ig, od 95 do 150 metrov širok >n 12 n. etrov globok. Leta 1880 , je preplavalo kanal v obeh smereh 486 ladij, danes pa jih gre skozi okrog 6000 letno, ki prenesejo nad 30 milijonov ton blaga. Vodstvo je v rokah «Com-pagnie Universelle du Canal Maritime de Suez« in je sestavljeno iz dvajset Francozov, deset Angležev in enega Iloland ca, to je v razmerju poseduju čih delnic. - fttorjs fsmaiUa Grenko ezero prekop Suez Rdeče orje OB ZDRUŽI1VI "KOROŠKE KRONIKE" IN 'NAŠEGA it tl/l.. ^ ^ TEDNIKA" a 000 Poleg glasila koroških Slovencev ((Slovenski vestnik« izhajajo na Koroškem tedensko ali mesečno ie trije Usti v slovenskem jeziku. Osnovna karakteristika teh je nezadržano sovraštvo do nove Jugoslavije. Tej temeljni značilnosti je — kadar koli je mogoče — prila-gojena celotna vsebina te triperesne deteljice. Drugače, ra zumljivo. niti biti ne more. Brez tega brez poskusov vnašanja dezinformacije med koro ške Slovence, bi izdajanje teh listov ne imelo pomena. Brez tega bi ne imeli svoj raison d'etre niti »Koroška kronika. orpan britanske obveščevalne službe«, niti »Naš ted nik» organ tkzv- Krščanske ljudske stranke, še manj pa «Slovenski boreč, obveščevalni list KPA v. slovenskem jeziku», listič, ki se je rodil nekaj mesecev po objavi resolucije In-formbiroja. V prvem, «Koroiki kroniki«, imajo glavno besedo belogardistični oegunci iz Jugoslavije, ki so po osvoboditvi skupno z Nemci pobegnili preko Kara- ■Izidor Khallan, misli sl, da ■ nice? — Da bi mi dal gospod opravljaš sveto spoved pri svo- j Jezus dosti takih podložnikov!« SPISAL: Tudi na to je mislil visoki gospod. — Odgovoril sem: »Sest Jih je In dobro se rede.* ttčemu naj bi se slabo redili, ko Jim vendar coprnica daje oblodve?!« se je zadri milostlJL vi gospod škof. Zadrl! Kaj drugega ne morem zapisati, ker se tudi visoki gospodje radi zadirajo, če so razkačeni. Oj, sveti Izidor, škof Joannes Franci-sevs je bil tedaj razkačen v polni meri! — Pristavil je še: «Morda je sedala na enega, morda na vseh šestero! Dia-blel* Zajecljal sem: ■Ce Agato obsodite, jih družina ne bo hotela Jesti; pobijem jih ter zagrebem v gozd, kjer jih izkopljejo lisice, kate- rih je veliko v visoških gozdovih. Ce Je ne obsodite, Jih bom pač zaklal.* Škof se je hudobno zasmejat: ■Tako Je prav! Pameten gospodar si, Izidor Schwarzkobler!» ■Izidor Khallan, vaša milost!« sem popravil ponižno. ■Torej Izidor Khallan! Prazen lonec je prazen, naj se že imenuje Schsvarzkobier ali Khallan!« Spet Je sedel na svoj stol? po mizi pa bobnal s svojimi prsti ter gledal pri oknu na ravnino, rumeno obsijano. ■Sonce sije in dosti lepega vremena imamo,« Je mirno spre govoril. «Vreme je dobro in letina ne bo slaba,« sem odgovoril pogumno. ■Letina — ta je zate prva!* Ze je ostro brenkljal po mizi, da se ntsem upal kaj odgovoriti. Joannes Franciscus je precej časa molčal, potem pa se Je hitro obrnil proti meni s prijaznim obrazom in lahnim smehom okrog ustnic ter me je ' tako-le pozval: jem dušnem pastirju, in misli si, da sem Jaz tvoj dušni pastir! Odgovori mi: Ali veruješ, da so coprnice ali čarodejnice ali čarovnice na svetu? Odgovori I zlati posodi. je zaklical visoki gospod. Potem Je zamolklo vprašal: »Kako podpiraš to svojo vero?* —- Spet je posegel po smokvah v mi prav tako, kakor bi odgovarjal svojemu Bogu, če bi te poklical predse!* Sveta Trojica, pomagaj! To je bilo vprašanje, pred katerim sem se tresel vse te dni, kar so mi Agato vzeli! Bal sem se tega vprašanja in upal sem, da izostane. Ali izostalo ni — in odgovoriti moram, kakor bi odgovarjal Gospodu, ki stanuje v svetem tabernakeljnu. Ce je Aga.a pogubljena, zavoljo tega ne smem še zapraviti nebeškega kraljestva! Milostljivi škof me je svetlo pogledal, da sem že mislil, da me prežge njegovo žareče oko. Odgovoril sem: ■Kristus mi Je priča, da verujem!« ■Da so čarovnice, da so copr- Ali Jaz v nobenem primeru ni sem hotel postati deležen večnega pogubljenja! Takole sem odgovoril: «Kar pomnim, jih je svet preganjal, vselej Jih je obsodila gosposka in na grmado jih Je vodila. Sežgan pa ni bil nikdo, če ni poprej sam in odkritosrčno priznal svojega peklenskega hudodelstva.« Milostljivi gospod je prinesel čašo k ustom in se pokrepčal s požirkom sladkega črnikalca. Ko Je pil, Je opiral svoja očesca vame, da sem imel občutek, kot bi silili vame dve bodeči puščici. Grenko se je zasmejal: ■Dobro si podkovan! Morda si že bil v mojem loškem stolpu, tam imamo še danes lepe zaloge pri- znanja, na katero se sklicuješ!« »Gosposka se tu in tam zmoti,* sem odgovoril, «da bi se pa zmotila v vsakem primeru — greh bi bilo, kaj takega trditi.* Tu je bilo, da se je eden prvih višjih svete Cerkve pričel tako smejati, da se je bilo bati, da ga zadavi nepremagljivi krč! ■Prav imaš, moj sin, gosposka se malokdaj zmoti! Le čudno, da ste se vi z Albrehtom Sigismundom spet in spet pravdali, ko vam je že bila odreče-na pravica v pravdah z Vidom Adamom!* Nerodnega kmeta lahko spraviš v zadrego, zatorej sem molčal. Se je vprašal: ■Ali čudno, dragi mladenič, če Je Agata tako mogočna, če se pajdaši s hudičem, ki Je, kar mi lahko verjameš, velik gospod, da si sama ne pomaga in da ne odfrči pri oknu ter se tako otrese težke loške pravice?* Tudi tukaj mu nisem vedel odgovoriti. Ponovil Je še enkrat vprašanje: RKaj torej? Ali še vedno veruješ, da so čarovnice na svetu?* Sedaj sem samo še zastokal: «Ne vem.« ■Ti si gotovo v sorodstvu s svetim Tomažem! — Poslušaj zdaj svojega škofa, poslušaj svojega vladarja! Ta ti odgovarja: Jaz ne verujem!* In gospod Joannes Franciscus Je vstal ter spet letal po čumnati-Po moji glavi se je vse mešalo in drugega nisem opazil kakor križ, ki Je oznanjeval bridko smrt blaženega škofa Konrada. Vzlic temu pa moja ošabnost še ni bila strta in moje srce Je še vedno kričalo, da visoški gospodar ne bo smel jemati ženske, katero so zaradi čarodejstva vlačili po loških ječah. Nadaljevanje sledi vank in na Koroškem našli zatočišče in kruh pri »britanski obveščevalni službi«. Le-ti so v najtesnejših, prisrčnih odnosih z redakcijo <(Našega tednika». V tej pa vedrijo ljudje, kakor sta Picej in V. Zivitter, ki so za časa oborožene borbe vemo služiti evelikonemškemu rajhu«, že takrat obsojali narodnoosvobodilno borbo z isto vnemo in istimi besedami kakor danes, in ki dandanašnji pod geslom »slo-ge, vzajemnosti ' in krščanske ljubeznis skušajo uničiti enotnost koroških Slovencev ter slovenski narod na Koroškem prodati onemu, ki bo več ponudil zanje, uredništvo ((Slovenskega borca» je številčno in «kvalitetno» najslabše. Kakor v vseh informbirojevskih podružnicah tudi tu občutno primanjkuje »zdravih sil«, (podobnih kakršne imata »Tednik« in »Kronika«, ki naj bi lističu dale vsaj malce videza resnosti, Do nedavnega so izhajali vsi trije listi in se medsebojno ko sali v blatenju In natolcevanju Jugoslavije. 3. maja t. I. pa j c v Celovcu Izšlo novo ((kulturnopolitično« glasilo, »Naš tednik—Kronika«. Novo samo po obliki in obsegu. Kajti, glede na to, da je bralcu «težko izbirati med dvema listoma, če sta oba dobra« (dobro blago samo sebe hvali) — je rečeno v uvodniku — se je »Naš tednik« spojil z »Koroško kroniko« v en list pod gornjim naslovom. Tako so torej splošno znano dejstvo formalno le potrdili. Doslej sta »Kronika« in ((Tednik« prinašala od časa do časa do zadnje Pike in vejice enake članke, uredniki in sodelavci obeh listov so stanovali o isti hiši itd., odslej pa isto firmo ne bo več treba skrivati pod dvojnim imenom. Spojitev obeh listov je zanimiva samo z ene strani. «Ted nik« je že dalj časa javno jadikoval nad silnimi materialnimi težkočami in prosil za razne prispevke. In prav zato naj bi s prevzemom naročnikov «Kronike« izboljšal svoje pozicije. Kajti po pregovoru «sluga je svoje opravil, sluga lahko gre«, bo tudi neuradnih prispevkov nekoč konec. splošno se opaža celo pri tičnih vprašanjih, n. pr. glede podpore Franciji v Indoki*i, 11 ameriško finančno ministrstva nič kaj rado ne čuje o pri za kredite in «pcmočS. tega se je znašlo zlasti tmeE ško poljedelstvo v težavnem P1' ložaju, ki ga inozemski OP®, vala označujejo zn krizo ške agrarne politike. dopisnik Neue Ziiricher Z«**™ n. pr. pravi, da je zašla ška politika podpiranja t'is07 cen agrarnim produktom v ik' t lin. tv . po ulico. To je po njegoveraF* brez dna, ki požira ogreti« sredstva. Dnevno nakupa vladne ustanove za 10 mOlfm dolarjev raznih pridelkov, ni mogoče nikamor Pr<*U Razpoloženje uradnih krw? imenuje «Ratlosigkeit«, t.j. * ne vedo, kako bi sploh tersš pomogli. Ne le krompir. ^ ca in bombaž se kopiHft.. ploino-t ogromnih množinah, sp govore o »poplavi« jajc :» !TW- torti sla V takem ozračju bo. evropsko blago nedvo.mro sprejeto. Tržaški promet v april' menjene za odvoz po s' Pomorski izvozni promet J* nadalje znaten, zaradi močne* izvoza iz Avstrije in CSR-\azali so predvsem: indusn ski les, češkoslovaško pk>cev' za Pakistan, avstrijsko sur® železo v Argentino, celu|0*j papir in lepenko, industrij* opremo in razne izdelke, Pre^ vsem železne in jeklene, po morju obsega dobave za Avstrijo in surovine za zaledne države. nero delVeccmomia italiana«. obsega 4000 strani menl&F protestov, stečajev in porfj nav, ugotovljenih v repulr1 c d 1946 do konca 1949. /nlj. prizadetih, ki jih je nad 2 lijona, so razvrščena po ~ poslovi svet ki z imenovanimi li .. - - - s- čednem redu. da se p noče več kupčevati, lahko gl o orientira. Iz knjige izhaja, da ost“' ;c državi mesečno 70.000 v j, neplačanih. Po podatkih njega statitiičnega urada )e lo lani v Italiji 4.431 ::tec“r (kokurzov), nasproti 2.410 1948 in 1.144 v 1947. V . menic v vrednosti okrog J milijard Ur nasproti l-Ol*' kosom Za vsoto 45.8 milija™ 1948, odn. 441.732 kosom ri nosči 24,4 milijard lir v I®* Ti podatki najbolje p jejo, kako uničujejo mondr^ in njih finančni sistem rndl* { srednje podjetnike in tnNS, in kako se zaradi tega Posr^ no ali neposredno veča ^ 1 brezposelnih. Poročilo ECA amerišken^ kongresu priznava da jeJJBP padnoevroipsika valuta ktu ■kronična«. rj Češkoslovaški mikroa^ I bt Po nepopolnih podatkih znašal promet preko SpWSD. skladišč nad 170.000 ton, in cer 50.000 ton vkrcanega D ga, prispelega iz zaledja, 120.000 ton izkrcane robe, & UvN M* Črna knjiga italijanskega gospodarstvo Izšla je publikacija i i.il? v » s, času je tudi naraslo število « A $ ničnih protestov na 2,03*' ^ iv Avtomobilska tvornica » jevka« v Brnu je izdelald del majhnega avtomobili 0-polino), ki so ga krstili * Ai) car« (po znanih čsl. vl° ^fr kolesih «Jdiva«). Avtof j ček ima dvocilindrski ’n° po-350 kubičnih cm in majhnof^l možno turbino na zrak. 4 do 5 litrov na 100 kdj p. doseže največ jo hitrost lom etrov na uro. "Turistični računi za obiskovalce Avstrl' V zvezi z novo avsEiodho * lijansko trgovinsko P°Q i* ujansKo irgovinsKO v sedaj pooblaščene tržaške banke ter njih P^frjj-nice odpreti pri svojih ^) .... * ... /hA'1* .a skih korespondentih posebne »potovalne r . Vsi italijanski drža1^” .V1" 18 let stari, ki potujejo e. .............. “-in strijo, lahko kupijo jo s seboj posebno nefkt' pismo, pooblastilo gia^' nosljive turistične # če se na šilinge £ šilingov (okrog 100.0W v P osebo, poleg zneska vJitp. W ipnO . ga je dovoljeno iz,a"j0 fP vsote nad 4000 ^^na0EeViždef trebno dovoljenje ^mbli*' urada (CambttclL ^ ** na nakazila je treba ^ ffi ki, ki jih ie povratku iz Avstri) • UHEDN18TVO: ULICA MONTECCH1, št. tt. Ul. nad. — Telefon štev. 93- 808. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 ~ Telefon3ka št. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglašov: Za v»ak mm vlštne v šlrtn, l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca ža vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32- Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 tir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.90, mesečno ^ . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožništ«o tržaškega tiska. Trst 11.9374. — Z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^gf Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoč! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.