PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
mimorski1
M.	dnevnik
š r- a * s« sp
T- C. H ■ q 73 ^
r t -r m c ^
73 O f-
r s
—1 Ui.’
H
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 205 (12.237)
Trst, nedelja, 15. septembra 1985
Po neuspešnem preverjanju med demòkristjani in socialist
-O
Oi
?0
g
1
o
Biasutti napovedal odstop svojega odbora in odprl politično krizo v deželi F-JK
BOGO SAMSA
TRST — Predsednik deželne vlade F urlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti je napovedal svoj odstop in seveda tudi odstop odbora. Tak je bil zaključek dolgega dvostranskega razgovora med delegacijama deželnih Vodstev KD in PSI, ki sta se sestali v petek v Latisani. Socialisti so vztrajali na verižnih spremembah v odboru in predsedstvu deželnega sveta, s čimer naj bi bila kriza zaključena. Biasutti pa je vztrajal na odstopu in krizi in je njegovo stališče prišlo do izraza tudi v uradnem sporočilu, ki ga je kasneje izdala Krščanska demokracija. Poročilo pravi, da *ni bilo mogoče utrditi večine«, zaradi česar je »predsednik Biasutti sprejel na znanje, da ne obstajajo Več politični pogoji za sedanjo večino.« Sporočilo se zaključuje s pozivom strankam koalicije za takojšnja nova pogajanja, »da se obnovi trdna večina v deželi in da se istočasno ustvarijo pogoji za stabilno politično ravnotežje v nekaterih krajevnih ustanovah.«
Še pred petkovim nočnim sestam kom je kazalo, da je kriza končana
na tak način, da bi liberalec So-limbergo prevzel predsedstvo deželnega sveta, v odboru pa bi prišlo do premikov, ki naj bi ohranili nekako sedanje stanje, tako da bi imeli eno odbomiško mesto več socialisti na račun »uskoka« Vespasiana, socialdemokrati pa bi mesto ohranili.
Očitno je prišlo do novosti, ki so
delno odražale prepire med laičnimi strankami in tudi posredovanje o-srednjih vodstev, še zlasti pa notranje odnose v Krščanski demokraciji. Prihod Biasuttija na oblast ni bil namreč ne preprost ne lahek in tudi kriza sedaj ni več v naprej predvidena in dogovorjena.
Poznavalci iz vrst KD in PSI prero-
kujejo dve možni rešitvi. Enobarvni odbor, ki ga bo vodil morda Biasutti, morda kak drug demokristjan, ki bo dogovorjen s socialisti in naj bi trajal do kongresov. Deželne kongrese pa imajo decembra in v prvih dneh januarja vse stranke: KD, PSI, PS DI in KPI. To pomeni čakati na izid notranjega spopada v KD.
Druga možnost je bolj zapletena in odgovorna in vključuje po eni strani tudi dokončen odgovor na ureditev odnosov znotraj deželne večine in torej tudi formaliziranje odnosov s Furlanskim gibanjem, vključitev ali zavrnitev sodelovanja z Listo za Trst in podobno. To pa avtomatično vključuje tudi reševanje zapletenega položaja občinske uprave v Vidmu in v Trstu. Očitno so zelo zadovoljni s krizo zlasti tržaški socialisti, saj so ostro kritični do lastnega deželnega vodstva, češ da je Trst pri vseh deželnih mahinacijah zapostavljen, sedaj pa so tudi odnosi Trst - Dežela ponovno na dnevnem redu.
Kot vidimo, je kriza izrazito strankarsko - politična, kriza razdelitve oblasti, na kar tudi odločno kritično opozarja deželno vodstvo KPI, ki zahteva poglobljeno razpravo o vsebini, vztraja, da je treba govoriti pred-
vsem o programih in šele kasneje o zavezništvih, se ' izreka proti demo kristjanski enobarvni deželni vladi in proti kupčijam z uglednim mestom predsednika deželnega sveta, ki se uporablja za notranje igrice v petstrankarski koaliciji.
Danes in jutri bo v naši deželi vsedržavni tajnik PSDI Longo, ki bo skušal utrditi svoje zelo omajane vrste, predvsem pa si obnoviti pozicije za bližnji kongres, ko se govori po Rimu celo o možnosti razpustitve socialdemokratske stranke. Njegov prihod je vsekakor tudi povezan s krizo deželne vlade in krizo PSDI.
V ponedeljek in torek pa bo v naši deželi vsedržavni tajnik KD De Mita. Njegov obisk je bil že prej napovedan in dogovorjen in slučajno sovpada s krizo. De Mito predvsem zanimajo priprave za bližnji strankarski kongres, s tem tudi celotna paleta problemov naše dežele, med katere spada tudi obmejno sodelovanje in odnos do zaščitnega zakona za Slovence.
Obisk se torej — vsaj po napovedih — ne bo neposredno nanašal na odnose v deželi in odnose v KD, bo pa prav gotovo tudi s tega vidika pomemben in zanimiv.
V Washingtonu navdušeni nad uspehom prve sestrelitve v vesolju
Ostra reakcija SZ na protisatelitski test
MOSKVA, WASHINGTON - »Ameriška administracija je storila nevaren korak, s katerim uvaja nameščanje nove zvrsti orožja: vesoljskih napadalnih sistemov. To je začetek še ene etape v militarizaciji vesolja, ki se usklaja s programom »vojne zvezd« in zavira konstruktivno obnovitev sovjetsko - ameriških pogajanj o jedrskem in vesoljskem orožju dne 19. septembra v Ženevi ter Priprave na novembrski vrh med Gorbačovom in Reaganom. Takšna dejanja lahko samo še povečajo mednarodno napetost in skvarijo odnose med velesilama.«
Tako je moskovska agencija Tass komentirala Predsinočnji prvi ameriški preizkus protisatelitske-ga sistema ASAT, ki je bil izpeljan v brk sovjetskemu opominu, naj ZDA tega ne storijo, sicer se bo SZ odpovedala enostranski obvezi Izpred dveh let o zamrznitvi poskusov z lastnim protisatelit-skim orožjem. Tass dodaja, da »avanturizem ameriških militaristov potiska svet na- rob jedrske Vojne«.
Ameriški obrambni minister Weinberger je pa
izjavil, da je navdušen nad uspehom preizkusa, ki {»meni »velik korak naprej«, napravljen navzlic »sovjetski grožnji«. Še bolj navdušen je general Bernard Randolph, ki je v glavnem štabu letalskih sil zadolžen za »raziskave in razvoj«. Na tiskovni konferenci je pojasnil, da se je test ASAT razvil takole: z oporišča Edwàrds v Kaliforniji je vzletel reaktivni lovec F-15 z dvostopenjsko raketo brez jedrske konice, ki se je vzpel nekaj nad 10.000 metrov visoko, nato pa izstrelil raketo proti odra-bljenemu, šest let staremu in tono težkemu satelitu Solvvind, krožečemu okoli Zemlje v višini 500 kilometrov. Raketa je ob zaslombi radarske postaje na Zemlji, telemetrskih naprav ter infrardečih žarkov brž dobila satelit na muho in ga uničila. Drugega general ni povedal, češ da gre za vojaško tajnost.
Preizkus je Reagan hotel izpeljati že pred časom, a ga je moral nekajkrat odložiti. Zadnjič zato, ker ga je kongres hotel preprečiti prek sodnega postopka, češ da predsednik ni v dobri veri, ko istočasno trdi, da hoče s Sovjeti doseči
sporazum o odpravi protisatehtskega orožja, in da je program ASAT treba takoj uresničiti. Sodišče je dalo prav Reaganu, Pentagon pa je včeraj napovedal še druge takšne poskuse v naslednjih mesecih.
Ah ASAT res pomeni del načrta o strateški obrambni pobudi SDI po Reaganovi zamisli? Nekateri trdijo, da ni prav tako. Prvič, ker naj bi finančna sredstva za protisatehtski sistem dotekala iz druge blagajne, drugič pa, ker naj bi pobudo zanj dal že predsednik Ford, čigar delo naj bi nadaljeval Carter v prepričanju, da imajo Sovjeti na tem področju prednost in jih je zato treba vsaj dohiteti, pa tudi z namenom okrepiti pogajalno moč Washingtona v Ženevi. Zadevna pogajanja, pravijo, so se prekinila zaradi dogajanj v Afganistanu in se obnovila šele marca letos. Dejstvo pa je, da imata ASAT in SDI veliko skupnega, vrh tega so ZDA prejšnji teden v New Mexicu uspešno preizkusile še kemijski laser z uničenjem statične rakete, (dg)
SZ izgnala 25 Britancev
MOSKVA — Kot je bilo pričakovati, je SZ odgovorila na četrtkov izgon 25 diplomatov in funkcionarjev sovjetske ambasade v Londonu iz Velike Britanije s podobnim, skorajda enakim u-krepom. Včeraj so v Moskvi sporočili 25 britanskim državljanom (18 diplomatom, 5 časnikarjem in 2 poslovnežema), naj v roku treh tednov zapustijo sovjetska tla zaradi »delovanja, ki ni v skladu z njihovim položajem«. Dobesedno enaka je bila uradna utemeljitev izgona 25 Sovjetov iz Londona, katerih vohunsko dejavnost je britanskim oblastem razkril Oleg Gordievski,. do pred nekaj dnevi šef sovjetske obveščevalne službe v Londonu.
Zaupen Craxijev odgovor na osebno pismo Gorbačova
Delegacija EGS v Jugoslaviji
TRST — Jutri se začnejo v Beogradu uradni pogovori med delegacijo evropskega parlamenta in skupščino SFRJ o gospodarskem in fi-^nčnem sodelovanju med Jugoslavijo in SGS, o razmerah na Sredozemlju in o krepitvi odnosov med usta-Uovami EGS in skupščino SFRJ. Poročevalec bo tržaški komunistični evropski poslanec in podpredsednik delegacije Giorgio Rossetti. Med obiskom bo delegacijo sprejela tudi Predsednica vlade Milka Planinc. Medtem pristojne komisije evropskega parlamenta proučujejo resolucijo Rossettija in Bettize za podporo EGS cestnim infrastrukturam med Italijo tn Jugoslavijo in načrtu za vodno pot Soča - Donava.
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je včeraj posredoval sovjetskemu odpravniku poslov svoj odgovor na osebno pismo generalnega tajnika komunistične partije SZ Mihaila Gorbačova, v katerem mu je ta pred kratkim obrazložil smotre in vsebino sovjetskega sklepa, da za 5 mesecev
Včeraj pobratenje Medeja-Vrtojba
NA 8. STRANI
enostransko prekine vse podzemeljske jedrske poskuse. Vsebina odgovora — pravi nota Palače Chigi — ostane zaupna, tudi upoštevajoč bližnje posvete s tem v zvezi v okviru NATO.
Izvedelo pa se je, da izhaja Craxi iz ugotovitve, da sedanje razmere, če ne pride do preokreta, spodbujajo oboroževalno tekmo. Zato predlaga načine ravnanja, ki naj širijo možnost razumevanja in zaupanja na mednarodni ravni, pri čemer je treba krepiti pozitivna znamenja, ki jih je bilo v zadnjih časih zaznavati. Storiti je treba konkretne pobude, ne le na jedrskem področju, za nov zagon ženevskih pogajanj in dialoga Vzhod - Zahod.
Italijanski odbojkarji zlahka
V včerajšnjem prijateljskem odbojkarskem srečanju v Trstu je Italija brez težav odpravila jugoslovansko vrsto s 3:0. Na sliki: posnetek z včerajšnje tekme	VEČ NA 10. STRANI
KMETIJSKI DNEVI 1985
Razstave □ okrogle mize domača kuhinja □ igre in ples
v Kulturnem centru France Prešeren v Boljuncu
Medtem ko se sredi represije množijo protestne pobude
Južnoafriški industrijci se z ANC strinjajo le o odpravi apartheida
JOHANNESBURG — Rasistična represija v Južni Afriki je tudi včeraj zahtevala smrtne žrtve. V spopadih s policijo sta umrla dva črnca, en gasilec pa je izgubil življenje v o-pravljanju svoje dolžnosti. V vedno težjem boju za ohranitev nadvlade belcev pretorijski režim ne prizanese niti otrokom: v četrtek so varnostniki zaprli zaradi kršenja predpisov izrednega stanja več kot 700 dijakov neke srednje šole v črnski metropoli Sowetu. Pod pritiskom javnega mnenja in zaradi pozivov krajevnih oblasti je poveljnik sowetske policije gen. Jan Cotzee včeraj vendarle obljubil, da bodo šolarji, med katerimi so tudi 12 let stari otroci, kmalu izpuščeni.
V središču politične pozornosti pa je še vedno sestanek med sedmerico največ,jih južnoaMških poslovnežev in voditelji prepovedanega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), do katerega je prišlo v petek v naravnem parku Mfuewe na jugovzhodu Zambi-
je. Delegaciji ANC je načeloval Oliver Tambo, ki nadomešča na vrhu gverilske organizacije južnoafriških črncev zaprtega Nelsona Mandelo, skupino poslovnežev pa je vodU Ga-vin Relly, predsednik koncema An-glo - American Corporation, ki nadzoruje 70 odstotkov južnoafriške industrije. Obe strani se strinjata v zahtevi, da je treba sistem rasnega razlikovanja odpraviti, globoko pa se razhajata v pogledih na bodočo družbenogospodarsko ureditev Južnoafriške republike. Kot je poudaril Oliver Tambo, so za ANC še vedno veljavna programska načela, ki jih je pred kakimi tridesetimi leti vodstvo te organizacije zapisalo v svoji »Listini svobode«, in sicer naj »rudno bogastvo, banke in monopolno industrijo dobi v roke ljudstvo, zemljo pa tisti, ki jo obdelujejo«. Kaj takega je za južnoafriške industrijce seveda povsem nesprejemljivo, kot je med dragim Gavin Relly včeraj ponovil v nekem
Spopad med honduraško in nikaragovsko vojsko
MANAGUA — Nikaragva in Honduras sta na robu vojne. Predsednik Ortega je javil, da je v petek ob zori skoraj tisoč kontrašov iz taborišča Las Vegas na honduraškem ozemlju poskusilo vdreti v Nikaragvo pri El Rosariu ob izlivu reke Poteča, 300 kilometrov sevemovzhodno od Manague, in to ob zaslombi honduraške vojske in letalstva (reaktivci F-86 ameriške izdelave so bombardirali nikaragovske čete). Ortega je dodal, da so njegove oborožene sile (pehota in helikopterji) napad odbile, in pripomnil, da je ofenzivo protisandinistov navdihnil Washington. Honduraško vlado je pozval, naj preneha podpirati plačance ameriške CIA in zapre oporišča kontrašov na lastnem ozemlju.
Honduraška verzija o spopadih je seveda drugačna: izzvali naj bi jih sandinistični vojaki, ki da se že nekaj časa zbirajo ob meji. Predsednik Zuazo Cordova je oboroženim silam ukazal stanje pripravljenosti in dal odpoklicati veleposlanika v Managui na posvet. Vse to v času, ko se v prizadevanjih Contadore za sporazumno pomiritev kažejo spodbudna znamenja, po katerih bi utegnili mirovni sporazum skleniti že čez dober mesec dni.
Omejeno gibanje funkcionarjev OZN
NEW YORK — Danes bo začel veljati ukrep amei iškega kongresa, ki omejuje na 30 kilometrov od new-yorškega centra gibanje sovjetskih, afganistanskih, vietnamskih, iranskih, libijskih in kubanskih funkcionarjev tajništva OZN ter članov njihovih družin. Pri utemeljitvi ukrepa se je ameriški kongres sklical na ne natančneje opredeljene »razloge državne varnosti«, zdi pa se, da ZDA nameravajo s tem nastopiti predvsem proti industrijskemu vohunjenju. U-krep je obsodil glavni tajnik OZN Perez de Cuellar, ker da je v nasprotju s statutom OZN. Izzval pa je seveda ostre kritike prizadetih držav. Sovjetska agencija TASS je obtožila ZDA, da kršijo obveznosti gostitelja OZN.
Neonacistični kongres v ZRN
BONN — V mestecu Neustadt v zvezni nemški deželi Porenje-Pfalško se b.o danes zaključil dvodnevni vsedržavni kongres neonacistične stranke NPD. Datum kongresa ni bil izbran naključno, saj prav danes poteka 50 let, odkar je Hitlerjeva nacistična stranka odobrila v Niimber-gu zloglasne rasistične zakone, ki so nemškim Judom odvzeli politične in številne civilne pravice.
Neustadtski župan Paul Schadler je pred dnevi skušal prepovedati neonacistični shod, vendar je krajevno sodišče prepoved preklicalo. Včeraj pa so v mestu bile manifestacije proti kongresu, ki je prav zaradi obletnice očitno provokativen. Povorke po mestnih ulicah se jo udeležilo kakih tisoč ljudi.
Danes parlamentarne volitve na Švedskem
STOCKHOLM — Danes pojde 6,5 milijona volilnih upravičencev potrdit ali obnovit enozbomični parlament (riksdag), ki ga sestavlja 349 poslancev. Izreči se morajo o tem, ali naj vladno krmilo še tri leta obdrži socialdemokratska stranka premiera Olofa Palmeja, ki jo podpirajo komunisti, ali pa naj se na oblast vme meščanska koalicija konservativne, sredinske in liberalne stranke, ki je vladala v obdobju 1976-1982 po 44 letih neprekinjene socialdemokracije.
Prestižni neodvisni inštitut SIFO napoveduje zmago levice s 50,1 od sto glasov proti 48,8 od sto, pri čemer pa ne upošteva »zelenih« (Palme je te dni najavil ustanovitev ministrstva za probleme okolja), sploh pa ne približno 300.000 volivcev, pretežno mladih, ki še kolebajo. Njihovi negotovosti botruje menda dejstvo, da volilna kampanja ni bila kdove kako zanimiva. Palme je obljub,il še učinkovitejšo socialno politiko, nadaljevanje ukrepov, ki so omogočili padec brezposelnostne ravni na 2,6 od sto in zajezitev inflacije (danes 7 od sto), ter ohranitev sedanjega davčnega vijaka.
AVTOPREVOZNISTVO
CUNJA R. Eredi s. d. f.
Terminal Fernetiči
Tel. 212616
radijskem intervjuju. Obžaloval je tudi, da ANC ne namerava prenehati niti s svojo »politiko nasilja«, to je z gverilo.
Medtem pa se v Južni Afriki nadaljujejo priprave na »nacionalni dan protesta«, ki je predviden za 9. oktober. Škof in nobelovec Tutu je včeraj izrazil upanje, da se bodo protesta množično udeležili tudi belci.
ADRIATRANS Sri
Terminal FERNETIČI
Konzorcij ovtoprevozniških podjetij

Od 2. do 28. septembra
LAHKO S SIMPATIČNIM ROBOTOM TAKOJ DOBIŠ NA TISOČE NAGRAD,
NA DESETINE TEDENSKIH NAGRAD	j
IN 4 KONČNE SUPER NAGRADE:	'
FANTASTIČNO POTOVANJE NA KARIBE IN TRI ČUDOVITA POTOVANJA V PARIZ
V supermarketih C00P Consumatori:
• Azzano Decimo • Passons (Videm) • Pordenon (sever)
r-
---r-r-nnr-|--|^
1
.............
tl
•	Buttrio
•	Čedad
•	Krmin
•	Gorica
•	Majano
•	Maniago
•	Tržič
•	Palmanova
•	Pordenon (jug)
•	Ronke
•	Sacile
•	San Daniele del Friuli
•	San Vito al Tagliamento
•	Torviscosa
•	Villa Vicentina
: p
CONSUMATORI H
COOP si ti. Kdo ti lahko nudi več!
Značilno kmečko orodje na etnografski razstavi
V okviru Kmetijskih dnevov so organizatorji poskrbeli tudi za etno grafsto razstavo. Razstavo prireja KD Kolonkovec in je bila prvič izvedena ob priliki 2. razstave domačih vin na Kolonkovcu, kjer je žela velik uspeh. Naj omenimo še, da so na razstavi samo orodja in priprave za pridelovanje vina in za kletarstvo Omembe vredna je stara lesena na-hrbtna škropilnica iz 19. stoletja. Sestavljena je iz pokrite brente, v kateri je bila tekočina, ki so jo s pomočjo škarjaste pumpe brizgah po trtah. Zelo zanimiva je tudi škropilni-
Danes nagrajevanje najboljših osmič
Med nagrajenci letošnjih Kmetijskih dnevov bodo tudi vinogradniki, ki imajo navado svoje vino prodajati na osmici. Pokrajinska uprava je namreč letos uvedla natečaj za najboljšo o-smico: k natečaju se je prijavilo približno 34 vinogradnikov iz celotne tržaške pokrajine. Komisiji, ki je ocenjevala osmice, je predsedoval pokrajinski odbornik za kmetijstvo Cavicchio-li.
Danes okrog 18. ure bomo končno zvedeh, kdo je imel najboljšo, najlepšo, najbolj prikupno, naj. . ., naj. . ., osmico.
ca iz začetka našega stoletja, ki je obrtniške izdelave in je še uporabna.
Razstavo je obogatil tudi etnografski muzej iz Skednja, ki je KD Kolonkovec posodil nekaj razstavljenih primerkov. Med temi je posebno zanimiv mlin za grozdje na dve ročici. Najstarejše razstavljeno orodje pa je prav gotovo mlin za grozdje, ki ima samo ročico za vrtenje in je brez pomožnega kolesa, ki akumulira energijo. Med temi pa je prav gotovo najbolj zanimiv mlin, ki ima tudi pripravo za robkanje grozdja in je e-den prvih mlinov tega tipa. Med raznimi orodji si lahko ogledamo tudi posebno nosilo za sode, ki so ga uporabljali, ko so po gostilnah še prevladovali sodi in jih je bilo treba. ko so se izpraznili, prinašati in odnašati iz gostilne. Tudi ta nosila so last et-nigrafskega muzeja iz Skednja.
PRESS CENTER KMETIJSKIH DNEVOV Tel.: 040-228 697
URAD ZA INFORMACIJE Tel.: 040-228 490
Na ogled sta tudi dve pripravi za stekleničenje vina. Ena je v celoti lesena, druga pa ima kovinsko notranjost. Na razstavi so seveda še drugi starinski predmeti vredni ogleda in v mnogih primerih tudi še uporabni.
Koncert skupine Muja D.O.C. Band
Letos bo ria Kmetijskih dnevih nastopila tudi skupina Muja DOC Band iz Milj. V svojem koncertu bodo skušali glasbeniki - amaterji občinstvo čim bolj razvedriti in mu pokazati svoje veščine.
Glasbeno skupino so ustanovili v Miljah na pobudo dirigenta Renza Muscovija. Muscovi je želel ustanoviti manjšo skupino, da bi mu bilo tako lažje pisati partiture; v enem letu obstoja skupine pa se mu je nabralo kar 28 glasbenikov. Repertoar Muje DOC Band zajema vrsto motivov, ki so zasloveli po zaslugi slavnega Glenna Millerja in nekaj južnoameriških pesmi. Med najbolj znanimi motivi, ki jih skupina izvaja, lahko naštejemo pesmi kot so
New York - New York, Hoonlight serenede. In thè mood ter še Tico -Tico, Brasil, Carioca, Tequila itd. Kot zanimivost lahko omenimo, da je dirigent Renzo Muscovi spremenil znano pesem Jugoslavija v sambo.
Skupina je sestavljena iz sedmih saksofonov, treh klarinetov, flavte, treh pozaven, roga, tube, sedmih trobent, kitare, bas kitare, električnih orgel in tolkal.
Najboljšo predstavo o skupini pa bodo seveda dali glasbeniki sami in zato ste vsi vabljeni na koncert, ki bo v nedeljo ob 18. uri v zabavnih prostorih Kmetijskih dnevov.
U Pisani in govorjeni tisk posvečata Kmetijskim dnevom veliko pozornost.
Primorski dnevnik je vsakemu dnevu praznika namenil 100 izvodov časopisa; uredništvo Gospodarstva je Kmetijskim dnevom poklonilo 300 izvodov, tržaški italijanski dnevnik 11 Piccolo pa 100 izvodov petkove številke.
Radio Trst A tudi redno poroča, za navrh pa se bo danes opoldne povezal s Kulturnim centrom F. Prešeren v Boljuncu z direktnim prenosom ob 12. uri, jutri pa ob 18. uri. Radio Koper redno prenaša vesti z dogajanja na prizorišču, tako v dnevnih poročilih kot z govorjenimi zapisi; Radio Opčine pa se vsak dan povezuje s Press Centrom Kmetijskih dnevov in od 18.45 do 19.05 neposredno oddaja vtise in zanimivosti s praznika. Manifestaciji namenjajo svojo pozornost tudi RAI 3, agencija AIpe-Adria in glasilo KPI Unità.
Z ti n im ivasti
Q Iz predavanja dr. Jožeta Mačka iz Ljubljane, ki je obravnaval vpliv fitofarmacevtskih pripravkov na o-kiolje in prehrano, smo izvedeh celo vrsto zanimivih podatkov, predvsem pa nas je predavatelj pomiril pred strahom, da je vsa tretirana hrana takorekoč zastrupljena, kajti poskusi znanstvenikov na pripravkih, namenjenih za uporabo v kmetijstvu, so tako kapilarni in precizni, da se je z rednim uživanjem kmečkih pridelkov pravzaprav nemogoče zastrupiti.
Razprava o kmetijstvu in teritoriju
Okrogla miza na trtno Kmetijstvo in teritorij, ki jo je z istoimenskim referatom otvoril prof. Mario Prestam-burgo, je iznesla konkretne probleme, s katerimi se spoprijemata Trst in njegova okolica pri izčiščevanju neposrednega odnosa med mestom in periferijo; v mišljenju povprečnega meščana Trsta je kot periferija mišljen Kras.
Prof. Prestamburgo je problematiko zajel zelo široko in znanstveno razčlenil njene najbolj pdkoče značilnosti. Opozoril je, da se nesorazmerja med kmetijstvom in teritorijem pokažejo vedno potem, ko je nek ekonomist zašel v krizo. Pojem narav-
nega okolja je skonstruiran človek sam, da bi si olepšal svoj življenjski prostor in tako je nenačrtno začel sekati gozdove, izsuševati močvirja, in podobno, v resnici pa je s tem spremenil svoje okolje. To se dogaja še danes, samo da je danes prisoten še produktivni moment, ko je treba tudi na kmetijskem področju čimveč proizvajati in se z novimi tehnologijami včasih zelo kvarno vpliva na okolje.
Rešitve, ki jih je predlagal prof. Prestamburgo, so številne in poglobljene. Najprej bi bilo potrebno uskladiti italijansko zakonodajo z usmeritvami Evropske gospodarhke _ skupnosti, odpraviti vse pohtične špeku-
lacije, dalje z zakonom zagotoviti o-vrednotenje pravih kmetijskih površin, ter doseči, da bi nekatere kmetijske sektorje, še bolj pa nekatere sektorje, Id so tesno povezaini s kmetijsko proizvodnjo (kot n.pr. a-groturizem) kvalificirali kot prave e-konomske aktivnosti,
Edi Bukavec, ki je posegel v razpravo, se je zavzel za to, da bi glede na važnost teme, organizatorji poslali deželni upravi zaključke okrogle mize, da bi dežela le izdelala dokončne smernice, kako načrtovati nadaljnji razvoj našega ožjega teritorija, kajti slovanski kmet na tržaškem je bil vedno in je še na najhujšem udaru pri izkoriščanju plodnih površin v druge namene.
Dipl. inž. Lojze Senegačnik pa je zelo nazorno orisal reševanje problematičnega odnosa med kmetijstvom in teritorijem v Sloveniji, kjer je ta problem zadnja leta v najvidnejšem o-spredju. Senegačnik je tudi ilustriral zakonske rešitve v korist kmetijskih površin in za varstvo zemljišč. Odbornik Giorgio Ceredi iz Emilije Romanje pa je izrecno poudaril, da je to ena takšnih tem, o kateri bo moralo v bližnji prihodnosti resno razmišljati vse človeštvo.
URNIK SEJMA
DANES,	15.9. r od 8.00 do 22.30
JUTRI, 16.9.: od 8.30 do 22.00
Program Kmetijskih dnevov
DANES, 15. SEPTEMBRA
Od 8. do 11. ure: prihod živine.
Ob 10. uri: okrogla miza, ki jo organizira Združenje za biodinamično kmetijstvo na temo »Biološke metode gojenja vinske trte«.
Ob 14. uri: ocenjevanje živine (državni izvedenec za rjavo pasmo).
Ob 18. uri: nagrajevanja; kulturni program.
Ob 20.30: predstave, igre in zabava; domača kuhinja,
JUTRI, 16. SEPTEMBRA
Obisk učencev raznih šol.
Ob 20. uri: predavanje na temo »Vino teran — tehnološki sistemi vini-fikacije in analitične lastnosti«. Predavatelj Alessandro Sensidoni (Inštitut živilske tehnologije na agronomski fakulteti videmske univerze). Simultano prevajanje.
Ob 20.30: predstave, igre in zabava; domača kuhinja.
Kmetovalci, vinogradniki, kletarji!
P r i
KMETIJSKEM
KONZORCIJU
dobite sode iz steklenih vlaken z zračnim pritiskom. Novost: stiskalnice s hidravličnim pritiskom.
STISKALNICE VSEH VRST VOZOVI ZA TRGATEV - ČRPALKE ZA PRETAKANJE - TRAKTORJI »FIAT«,
»GOLDONI« in CBS.
ŽAGE »JONSEREDS« in »ALPINA«.
ZAVAROVALNA AGENCIJA »PATA«.
Naše trgovine:
TRST — Ul. Milano 25 - Tel.: 64724 Ul. Flavia 12 - Tel.: 812311 Bazoviška cesta 6 - Tel.: 53086 RONKE — Ul. Mazzini 105 - Tel.: 0481/777421
DELEŽNI BOSTE STROKOVNIH NASVETOV, VLJUDNOSTI IN PREDVSEM UGODNIH CEN TER NAJBOLJŠE KAKOVOSTI.
MIŠKO KRANJBC
Povest o dobrih ljudeh
100.
Ana je zrla za njimi, ko je stopila pred prag. A tudi Ivan in Peter sta se vzdignila pri delu in se zagledala v smer, kjer so po ozkem prehodu od tod utonile vse štiri osebe za jelševim gozdom, ki se je že htočno pomladil. Vsi trije, ki so ostali doma, so si želeli samo, da bi Katica lepo> zapela.
Doma so bili dokaj nestrpni in v vseh se je oglasila tudi želja, da bi sami šli na pogreb, ki bo nekaj Posebnega, če se tako pripravljajo. In peli mu bodo, ko ga poneso iz hiše! Poleg tega pa mu bo zapela se Katica! Ta pogreb mora biti nadvse čudovit. Ponudila se je prelepa prilika, da se Katica spet predstavi svetu, ki jo bo morda nekoč le vzljubil zaradi njene Pesmi.
Nestrpnost se je nekoliko polegla šele zvečer, ko sta se Jožef in Katica vrnila iz vasi. Z obrazom jima je odsevala svečanost, ki se je res spodobila za tak do-godek.
Ljudje v Koštrčevi hiši so se takoj zbrali v veliki sobi. čeprav je bila Katica tista, ki ji je veljala vsa skrb, je središče vsega pripovedovanja bil Jožef. Katica je bila preponižna, da bi mogla do podrobnosti m s potrebno zavestjo opisati ves potek. Saj je bil ce o Jožef preskop s pripovedovanjem in so ga morah ljudje posebej spraševati po nekaterih podrobnosti . Komaj si je utegnil revež nabasati pipo in jo prižgati.
Res sta bila Ivan in Peter bolj molčeča z vprašanji, zato pa je bila zelo nepotrpežljiva Ana.
In Jožef je pripovedoval o gospodih, ki sta prišla po Katico in ki imata nalogo, da pripravita pevce, hkrati pa Katico, da bodo jutri zapeli organistu zadnje pesmi na njegovi poslednji poti. To je bilo po mnenju, vseh v Koštrčevi hiši pravilno in tudi pravično: s pesmijo naj se pospremi v grob človek, ki je vse življenje živel s pesmijo.
Za pogreb se je odločil tudi Ivan, ko bo že taka reč. Ana pa se le ni upala in bilo je prav; vreme, ki je bilo sicer tako mikavno in lepo, je še vedno nevarno za stare ljudi, če pomisli človek, da so se že zgodili primeri, da se je kdo vrnil s pogreba, legel in umrl, potem ni zaupati vremenu. Petra je tudi mikalo, vendar se ni mogel odločiti.
Tako so šli samo trije, Jožef, Ivan in Katica, vsi praznično oblečeni, Ivan in Katica skoraj na pol mestno, samo Jožef je imel težke škornje. Nekaj svečanega je bilo v vsem in zdelo se je, da je še dan sam svečan. To prazničnost je povečalo še dejstvo, da so po vsej vasi do organistove hiše videli polno ljudi, ki so vreli v isto smer, prav tako praznično oblečeni; zlasti žensk je bilo mnogo, čeprav tudi moških ni manjkalo.
... Pred organistovo hišo se je napolnilo tesno dvorišče in zagradila se je pot z ljudmi, ki so prišli iz vseh farnih vasi. Tisti, ki so bili zunaj in so se že poslovili od pokojnika, so bili mimi ih so govorili kakor o organistu samem tako o drugih življenjskih stvareh, tisti pa, kj so prihajali iz hiše, so bili objokani in so se potolažili šele, ko so obstali med že pomirjenimi, če prav se niso mogli odreči, da ne bi bili povedali: Kako dober človek je bil naš organist!
Jožef se je moral preriniti naprej, vendar ga je nekdo ujel za suknjič, preden je utonil s Katico med ljudmi, da bi jima napravil pot. Ožrl se je in videl enaga onih dveh gospodov, ki sta prišla včeraj k njemu.
»Katica,« je rekel gospod, »pojdi z menoj, da prej še enkrat poskusimo.«
Katica se je oprijela dedka za roko, kakor bi se bala, da ga bo izgubila, ker je čutila, da je okoli nje velika množica; in šla sta v šolo. Slišala je, ko so prišli že do šole, da poskuša v učilnici ves zbor. Sicer pa je Katica že včeraj stala pred istim zborom, ki ji je jeseni prebrani! peti na koru. Takrat So Katico lahko izigrali, ker je bil stari organist predober in se je zbal svojih nekoliko nadutih pevk, nova človeka, ki sta prišla zdaj, pa se nista ozirala ne na to ne na drugo. In čeprav je bilo pevkam nerodno in neprijetno — ena glavnih se je že skoraj skujala — so si druge spremi-slile. Saj je bilo za organista, ki je mrtev, in zato ne kaže nič drugega kakor potrpeti.
Tako je Katica spet stala pred tem zborom. Ni jih mogla videti, čutila pa jih je in slišala je njihovo mrmranje. Vendar se ni zbala. Za čudo pa se nista zbala tudi človeka, ki sta jih učila. Eden obeh je mirno sedel za harmonij in začel nežno in otožno igrati.
Bilo je, kakor je trdil Jožef včeraj: komaj je Katica slišala pesem, že si jo je zapomnila in jo lahko pela in ni bila v skrbeh, da bi se ji ustavilo ne pri besedah pesmi ne pri melodiji. Res se je človek, ki je sedel za harmonijem, nekajkrat ustavil in rekel: To še enkrat, pa s poudarkom, kar je pri ženskah vzbujalo sum, da ne gre, kakor je potrebno, toda ko je Katica izpela pesem do kraja, jo je tisti človek prijel za roko, rekoč:
V nevarnosti štafeta Richetti - Cecovini
KRIZA V DEŽELNI VLADI IN NJENI UČINKI ZA TRST
Kriza na deželi je marsikomu zmešala strune, marsikje pa bo morda razčistila politični položaj, To velja predvsem za tržaško občino in pokrajino, ti navidez slonita na trdnih upravah :n na sporazumu KD - Lista, za katerim pa se skrivajo zelo krhka ravnotežja in kompromisi, ki dejansko tudi upravno paralizirajo obe izvoljeni telesi. To velja zlasti za Richetti je vo upravo, ki je danes šibkejša kot pred letom dni, ko je bila manjšinska in ni bila sposobna odobriti enej;a sklepa brez privoljenja te ali one opozicije. Številčna moč ni torej vedno sinonim učinkovitosti, za tržaško občino in pokrajino lahko rečemo, da je v tem trenutku prav nasprotno, seveda če izvzamemo vprašanje Slovencev in sožitja, pri katerih igra župan hočeš nočeš vlogo (negativnega) protagonista. Danes i-mamo Richettija, kaj bo jutri z županom Cicovinijem pa si lahko samo predstavljamo.
Biasuttijev odstop torej lahko razčisti marsikaj, seveda pod pogojem, da se premosti sedanjo imobilnost in sedanjo okostenelo situacijo. Štafeta Richetti - Cecovini (na pokrajini Marchio - Lecchi), ki do včeraj ni bila v dvomu, je danes spet vprašljiva, čeprav mnogi v vrstah KD pravijo,
da bi kršitev sporazuma o županu dejansko okrepila melonarje, ker bi spodbudila njihovo opozicijsko in lo-kalistično dušo.
Vse je torej naenkrat tudi v Trstu spet na stežaj odprto. Najbolj zadovoljni so seveda krajevni socialisti, ki sedaj lahko konkretneje zahtevajo svojega predstavnika v deželni vladi in vstop v tržaško koalicijo, ki jim je bil onemogočen s sporazumom KD - LpT. Za dosego teh dveh ciljev pa bo morala tržaška federacija PSI najprej razčistiti stare spore z deželnim strankinim vodstvom, enkrat, za vselej pa bo morala povedati javnosti kakšno upravo in programe hoče. Včeraj so vsekakor že povedali, da v primeru vstopa v oba odbora ne vidijo razlogov za izvajanje županske štafete, kar pomeni, da ne marajo Cecovinija za tržaškega župana.
Razplet dogodkov nudi pogoje tudi za nove odnose na levici, čeprav številčno razmerje sil v mestu izključuje možnost naprednih zavezništev. Za boljše odnose med strankama sta se včeraj izrekla tajnik KPI Poli in deželni svetovalec PSI Carbone, ki pravi, da je treba tudi tržaške komuniste aktivno angažirati v boju proti emarginaciji mesta na deželni ravni. Če je dobro seme, bo vzklilo. (st)
Strehler, Ljubimov, Lavia, Pressburger v letošnji novi sezoni Teatra Stabile
Letošnja sezona Teatra Stabile bo zaobjela veliko odmevnih in privlačnih predstav, najbrž po načelu volk sit in koza cela. To se pravi, da bo z občinstvom koketirala z '»zabavnimi« in manj zahtevnimi predstavitvami na eni strani, na drugi pa mu bila v poduk z izjemno kompliciranimi in filozofsko težko razvozlavajočimi postavitvami. Če pa pustimo ob strani take malovredne prispodobe, moramo vendarle zapisati, da bo tudi letošnja sezona TS zares na višini, s kopico mednarodno uveljavljenih protagonistov in režiserjev ter s tremi samosvojimi produkcijami, ki predstavljajo brez vsakršnega dvoma precejšen kvaliteten premik v življenju deželnega teatra. In to kljub vsem finančnim in vsakršnim težavam, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikar skem krožku izpovedal predsednik upravnega sveta gledališča Franco Zenari.
Finančne in druge težave gledališč so vsem dobro znane (posebno nam, ki z našim SSG trpimo križev pot vsakovrstnih kriz), zato raje o repertoarju. Abonma bo obsegal kar 10 predstav, med temi bodo še tri alternativne, tako da bo imel lahko gledalec večjo možnost izbire. Omenili smo tudi že, da bo Teatro Sta-
bile sam pripravil tri uprizoritve. Gre za Goldonijeve Grobijane (1760), ki bodo odprli gledališko sezono v Rossettiju 15. oktobra v režiji Francesca Macedonia; nato bo konec februarja na sporedu »Odrski junak, ljubezenski fantom«, za katerega je tekst in režijo pripravil Giorgio Pressburger in v katerem bo igrala tudi Lidija Kozlovič. To je pripoved o znanem igralcu albanskega porekla Alessandru Moisiju in sploh zrtje v obmejni prostor. Aprila bo na sporedu še Brechtov Baal, ki bo v režiji Roberta Guicciardinija zaključil letošnjo sezono.
Sedaj pa še o drugih abonmajskih predstavah, ki zavzemajo širok izbor klasičnih in sodobnih avtorjev (klasičnih v smislu, da niso antični). Še prej pa bi opozorili, da se bo v Trst spet vrnil Giorgio Strehler, moč pa bo gledati tudi delo Jurija Ljubimova in že nepogrešljivega Gabrieleja Lavie. Pojdimo torej po vrsti: 29. oktobra bo premiera Puškinove Gostije v času kuge v režiji Jurija Ljubimova (v alternativi z Ljubezenskimi tegobami Radegonde in kavalirja Dalla Morte Manlio San-tanellija, ki bo na sporedu 10. decembra), 10. novembra Strindbergov Vihar v režiji Giorgia Strehlerja, 26. novembra Calderona de la Barce
Sodnik Zalamejski, 2. januarja Svenava Uspela potegavščina (v odrski predelavi Tullia Kezicha), 14. januarja Divji med Michaela Frayna (po Čehovu), 11. februarja Ibsenov Mali Eyolf (v alternativi s Sartrovim Hudičem in ljubim Bogom, ki bo na sporedu 18. februarja) in 15. i/.iarca Aretinova Kurtizana.
Vseh imen režiserjev in igralcev nismo navedli, saj bomo to delali ob posameznih predstavitvah, vendar takoj lahko rečemo, da bomo imeli možnost videti tudi tako imenovani novi val mladih italijanskih gledaliških režiserjev, kar bo še posebna vrednost letošnje sezone, ki jo je včeraj predstarhl Sergio D’Osmo.
Poleg tega bo še nekaj izvenabon-majskih prireditev (Lionello, Poli in Mastelloni), Podrekove lutke in seveda turneje po Italiji in po Jugoslaviji, predvsem v istrskih mestih in mestecih, (mč)
Danes popoldne ob 16. uri bodo
v Lonjerju blagoslovili prenovljeno kapelico, ki 'je posvečena Materi božji, Mariji vseh žalosti. Ob tej priložnosti se gospa Angela, ki je dala pobudo za popravilo kapelice, zahvaljuje vsem, ki so ji denarno in drugače pomagali.
Združenja VZPI-ANPI, AMD in ANPPIA obsojajo ravnanje tržaškega župana
Združenja VZH - ANPI, ANED in ANPPIA so sestavila pismo, v katerem izražajo ogorčenje in upravičeno nasprotovanje odločitvi tržaške občinske uprave, da ne dovoli uporabe javne dvorane za zgodovinsko razstavo, ki jo je pripravil Odbor za miv od Sv. Jakoba, s Pončane in od Magdalene, češ da bi dvojezični podnapisi ne bili primerni za sedanji politični trenutek našega mesta. Taka odločitev je nesprejemljiva in krši osnovne človečanske pravice.
Bombni napad na Trst, posebej na Sv. Jakob, je rečeno v pismu, je terjal smrt ne samo Italijanov, temveč tudi Slovencev. Ne smemo pozabiti, da proslavljamo letos 40-letnico osvoboditve in zmage nad nadfašizmom, in prav zato je odločitev tržaške občinske uprave še toliko bolj žaljiva in boleča. Ne smemo pozabiti, da so si v dolgoletnem boju stali ob strani Slovenci in Italijani, družine obeh narodnosti so žrtvovale svoje sinove za svobodo, mir in enakost vseh državljanov. S krvjo so si priborili demokratično državo, osnovano na delu, in ustavo, ki naj bi jamčila tudi in predvsem enakost na jezikovni in človečanski ravni.
Organizacije zato pozivajo vse demokratične sile, stranke, antifašistične in delavske množice, da se z združenimi močmi uprejo žaljivi odločitvi in zahtevajo uporabo Palače Co-stanzi za razstavo. Nepojmljivo je, da mesto Trst, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva, v kate-dem so se ramo ob rami borili italijanski in slovenski partizani, pozablja na tedanje vrednote in spet oživlja ozračje črnega obdobja pred 40 leti. V sedanjem trenutku sta potrebna zlasti enotnost in skupen napor, da se uveljavijo ideali miroljubnega sožitja, človečanstva in medsebojnega spoštovanja.
Pismo bodo združenja VZPI - AN
Pl, ANED in ANPPIA poslala vsem mestnim, pokrajinskim in deželnim oblastem, predsednikoma poslanske zbornice in senata, predsedniku republike in vsem borčevskim organizacijam v drugih italijanskih mestih, ki so bila kot Trst odlikovana z zlato kolajno odporništva.
KD Ivan Grbec v novo sezono
Z mesecem septembrom je KD Ivan Grbec začelo novo delovno sezono. Tudi ženski pevski zbor je pričel z rednimi vajami. Pevke so izredno navdušene in domenile so se za intenzivnejše vaje. Same se zavedajo, da bodo kaj več dosegle le z disciplino in natančnostjo, že po dobrem tednu vaj jih čaka prvi nastop.
Kot smo že predčasno pisali, se je
škedenjski »Pro loco« povezal z društvom. Pred dobrim mesecem so imeli v gosteh praporaše iz Faenze, s katerimi so pobrateni. Ob tej priliki so zaprosili za društveno galerijo, kjer so imeli razstavo faentinskega u-metnika Nea Massarija. S sodelovanjem društva so bili izredno zadovoljni, tako da je »Pro loco« stike še bolj utrdilo.
V nedeljo, 15. septembra, se namreč zaključi njihova poletna manifestacija »Škedenjsko poletje«, ki traja nekaj mesecev. Ob tej priložnosti so povabili ženski pevski zbor »Ivan Grbec«, da bi imel ob 19. uri svoj koncert.
Zbor bo nastopal s starim programom, saj pevke niso imele dovolj materialnega časa, da bi lahko naštudirale kaj novega. Kljub temu pa menijo, da bo v redu, saj bodo pele pred novo publiko. MW
pismo uredništvu
Sinhrotronska luč in nevarnost sevanja
Ko bi namesto pospeševalnika za »sinhrotronsko luč« nameravali med Bane in Padriče postaviti nuklearko, bi se jele trume zelenih zgrinjati nad Trst, Pannella bi se hitel prerivat v prvo vrsto in cepila bi se državna partijska vodstva. Je že tako: ob nuklearki bo nepoučenemu uhajala misel k atomski bombi, ob »sintrotronski luči« pa se utegne kvečjemu spomniti božičnega drevesca.
In vendar je po mnenju strokovnjakov neposredno okolje izpostavljeno v obeh primerih načelno isti nevarnosti: uhajanju ionizirajočega sevanja.
V pospeševalnikih zato sistematično merijo obremenitev okolja in zaposlenih. Ti so pred sevanjem posebej zaščiteni in obvezno dopolnilno zavarovani zoper to nevarnost. Marsikje uživajo poleg tega še ugodnejše delovne pogoje in mikavnejše osebne dohodke. Ponekod imajo zaposleni v pospeševalnikih pravico stopiti v pokoj že po petnajstih letih delovne dobe.
Naj se Padriče na pragu tretjega tisočletja pripravijo na upokojitev?
Preplaha nikar! -Sinhrotron je koristen stroj. Za Trst pomeni pridobitev. Vendar vedimo, da niso stroški pri izravnavi tal in dragocenost kmečkih površin edino merilo upravičenosti njegove lokacije.
RAVEL KODRIČ
Pred 20 leti je umrl odvetnik in humorist Fortunat Mikuletič
Mikula Letič, kot ga je videl Robert Hlavaty
V torek 17. t.m. bo 20 let, odkar je v Ljubljani umrl Fortunat Mikuletič, znani odvetnik, družbenopolitični delavec, pisatelj in tudi humorist, ki je vrsto let živel in delal v Trstu, zadnja leta pa preživel v Kopru, kjer je tudi psokopan.
Mladim generacijam je njegovo ime prav gotovo malo pjoznano, starejšim, ki so ga pxjznali, cenili, spoštovali, pa naj bodo te vrstice priložnost, da se ga spomnijo, da obudijo spomni na človeka, ki ni bil le dober in cenjen odvetnik .temveč tudi zaveden Slovenec, ustanovitelj ali soustanovitelj raznih, za takratno življenje tržaških Slovencev pomembnih društev, prijeten družabnik, priljubljen v družbah prav zaradi svojega humorja, svoje duhovitosti, svojega veselega značaja.
Mikuletičev rod izhaja iz Bukovice pri Ilirski Bistrici. Oče Mihael se je z družino preselil v Trst, kjer je bil Fortunat tudi rojen. Njegovo življenje je nato potekalo nekaj časa v Pazinu, nato v Trstu, študije pa je opravil na Dunaju in v Pragi, kjer je tudi diplomiral.
Kot vsi zavedni Slovenci, je moral tudi odv. Mikuletič okusiti težave fašističnega režima, zaradi česar se je odločil za svobodni poklic odvetnika.
Začetek sezone tudi v Verdiju
S ciklusom štirih koncertov bo občinsko gledališče Verdi začelo 25. t.m. svojo sezono oziroma dejavnost. Gre vsekakor za visoko kvalitetno manifestacijo, ki ji bodo dajali ton znani dirigenti in solisti.
V sredo, 25. t.m., bo torej prvi koncert, na katerem bo orkester Verdija vodil dirigent Gustav F. Kuhn. Izvajali bodo skladbi Betrga in Straussa, kot solistka pa bo nastopila nemška sopranistka Sigune von Osten.
Naslednja dva koncerta bosta 28. in 29. t.m. Spet bo tu prvi dan na sceni Kuhn, Verdijevemu orkestru pa se bo pridružil še zbor. Na sporedu je deveta Beethovnova simfonija, ki jo bodo pxmovili še naslednjega dne. Sodelovali bodo znani vokalni solisti.
Zaključni koncert tega kratkega ciklusa bo 4. oktobra. Protagonista večera bosta dirigent Carl Stewart Kellogg in pianistka Martha Noguera.
Po dveh uspelih večerih tudi danes na Opčinah revija »Mavrica in zvezde«
Kot smo že poročali, se je v petek zvečer začela na kotalkališču na Opčinah kotalkarska revija, ki so ji organizatorji dali naslov »Mavrica in zvezde«. Lep in primeren naslov za revijo, ki so jo z uspehom ponovili tudi sinoči in ki predstavlja, zaradi izvrstnih nastopov posameznikov in skupin, zaradi posrečene koreografije, lepih svetlobnih efektov in predvsem zaradi bogatih in prekrasnih kostumov, pravo pašo za oči, za vse gledalce pa resnično doživetje.
Danes popoldne ob 16. uri bo na kotalkališču še zaključna prireditev, ki bo še obogatena z nastopom kotalkarjev Hockey duba - Venezia Lido. Torej lepa priložnost za vse, ki si tokratnega kotalkarskega kabareta niso še ogledali, da to storijo danes.
Oba večera je prireditev napovedovala Loredana Gec, ki je najprej navedla imena nastopajočih, nato podala kratek prikaz posameznih točk programa, povedala pa je tudi nekaj besed o delovanju kotalkarske sekcije v sklopu ŠD Polet.
S kotalkanjem so pri omenjenem športnem društvu začeli, je povedala, pred 15 leti. člani te sekcije so v tem času sodelovali na številnih tekmovanjih, ekshibi-
cijah in revijah. Uveljavili so se na vseh ravneh: na tekmovanjih v pokrajini, na deželni in državni ravni, v zadnjem času pa tudi v evropskem merilu. Nič čudnega torej, je dejala, če je naš Polet danes v samem vrhu italijanskega kotalkarskega športa, za kar gre seveda najprej zasluga našim kotalkarjem, ki vseskozi vestno trenirajo, pa tudi njihovim vaditeljem: Petru Brlecu, Cristini Degrassi, Morani Simonettig in Zdenki Hrovatin in nenazadnje tudi staršem, ki sledijo temu delovanju in so vedno in povsod v pomoč in oporo.
V zvezi z njimi naj še posebej poudarimo, je dejala Loredana Gec, da so vse obleke in kostume za to revijo pripravile prav pridne mamice, za kar jim gre posebno priznanje.
Priložnost izrabljamo, je na koncu še pristavila, da se zahvalimo vsem, ki so naše delovanje podprli tako s finančnimi prispevki, kot z delom za sekcijo.
Na prvem večeru so se udeleženci z enominutnim molkom oddolžili tudi spominu štirih, tako tragično preminulih Opencev, ki so bili tudi prijatelji Poleta in katerih smrt je zato globoko pretresla tudi športno življenje na Opčinah.
ki ga je, kot pripravnik opravljal nekaj časa v pisarni tržaškega političnega delavca dr. Josipa Vilfana in nato v pisarni dr. Karla Ferluge. Leta 1924 je odprl svojo pisarno v Ilirski Bistrici, nato pa se pred grožnjo, da ga pošljejo v konfinacijo, umaknil globlje v Slovenijo, in sicer v Celje. Med drugo svetovno vojno so ga italijanske oblasti konfinirale v Abru-ee, kjer je ostal do kapitulacije septembra 1943.
Po koncu vojne je resno zbolel, prestal hudo operacijo ter je šele leta 1949 začel ponovno opravljati svoj odvetniški poklic v Trstu, pa tudi v Kopru, kjer je pri takratnem Okrajnem ljudskem odboru prevzel urejanje italijanske izdaje Uradnega vestnika. Kasneje se je tudi za stalno preselil v Koper.
Največ svojih spominov, veliko še-gavih in veselih je Mikuletič, ali kakor se je sam podpisoval Mikula Letič, namenil tržaškemu akademskemu društvu »Balkan«, ki je bilo ustanovljeno leta 1907 ter je delovalo do leta 1927. Zaradi svojega prirojenega humorja in šegavosti, je bil odličen animator številnih društvenih prireditev in srečanj. Ob 50. obletnici ustanovitve »Balkana« je uredil, izdal in večinoma tudi sam napisal spominsko brošuro, Id jo človek še danes z užitkom bere in se od srca nasmeje šalam in duhovitostim, ki so tedaj spremljale delovanje tega društva. Nekaj časa je sodeloval tudi pri tržaški »Edinosti«, medtem ko je bil v Celju član društva, v katerem so delovali tudi kriški slikar Albert Sirk in škedenjska glasbenika Mirca in Karel Sancin.
Po končani vojni je bil nekaj časa predsednik Glasbene matice in podpredsednik tedanje Prosvetne zveze.
Pod psevdonimom, ki smo ga že navedli, je napisal vrsto črtic, novel, pesmi in parodij za znane pesmi. Pisal je v humorističnem listu »Biks«, ki ga je izdajalo društvo »Balkan«. Številni časopisi tu in v matični domovini so objavili te njegove literarne prispevke, med temi tudi naš dnevnik. Napisal je tudi knjigo »Inter-natitis«, v kateri je, z njemu lastnim humorjem in duhovitostjo, opisal svoje doživljaje v zaporih in internacij.
Literarno delo odv. Mikuletiča odraža izreden smisel za veder humor, kot tudi velik dar za opazovanje življenja človeka in njegovih dobrih in slabih lastnosti. Kot takega ga prav lahko uvrščamo med plodovite pisce, brez dvoma pa med redke slovenske in še bolj redke tržaške humoriste.
Nam, ki smo ga poznali ostaja Mikula Letič v lepem spominu, prav bi bilo, da bi se z njegovim delom spoznali tudi mladi.
N. L.
Okrogla miza o Trstu in deželi
V Časnikarskem; krožku bo jutri ob 18. uri okrogla miza na temo »Trst in dežela: vzroki neke postopne e-marginacije«, ki jo prireja socialistični klub Rosselli. Sodelovali bodo Ugo Poli (KPI), Gianni Giuridicin (LpT). Raoul Pupo (KD) in Augusto Seghette (PSI), razpravo pa bo vodil Gianfranco Carbone.
Na petkovi skupščini sekcije Enrico Berlinguer
KPI se je dokončno odpovedala županskemu mestu v Nabrežini
Devinsko - nabrežinski komunisti trdno verjamejo v možnost potrditve domače napredne uprave s socialisti in s Slovensko skupnostjo in se za dosego tega cilja tudi uradno odpovedujejo županskemu mestu. To je pomembna novost, ki je prišla do izraza na petkovi skupščini članov partijske sekcije E. Berlinguer, ki je soglasno osvojila stališča tajništva, da se pogajanja pospešijo z novim predlogom. »čeprav je stranka relativne večine,« piše v sklepnem dokumentu skupščine, »KPI ne zahteva zase vodstva občinske uprave in je danes pri-pravljem» glasovati za župana devinsko - nabrežinske občine kandidata, ki ni komunist, ki je deležen soglasja vseh treh strank ter ustreza kriteriju, da mora predstavljati celotno prebivalstvo občine, o čemer je bil že govor med pogajanji.« Skupščina KPI, piše še nadalje v dokumentu, pozitivno ceni pobudo komunističnih upraviteljev, da se čimprej določijo roki sklicanja občinskega sveta, kakor tudi sklep tajništva, da skliče javne shode in na njih seznanil prebivalstvo s krajevnim političnim položajem. Skupščina daje dokončno mandat delegaciji na pogajanjih, da o-riše nove predloge KPI socialistom in SSk na srečanju, do katerega bo prišlo že jutri ali pojutrišnjem.
Komunisti so se torej po desetih letih odpovedali županu v Devinu -
Nabrežini z namenom, da rešijo napredno upravo, kar pomeni, da bi bilo župansko mesto v primeru potrditve levičarskega odbora sedaj izključna domena SSk in PSI. Tako eni kot drugi so med pogajanji kot znano že postavili svoji kandidaturi (SSk Brezigarja, PSI Caldija), čeprav zadnji predlog KPI sedaj »postavlja v igro« tudi Igorja Tuto.
O devinsko - nabrežinski situaciji je v petek zvečer razpravljal tudi izvršni odbor tržaške federacije PSI, ki se je po dolgi razpravi neformalno izrekel za potrditev sedanje koalicije v tej občini, postavil pa je odločno kandidaturo PSI za župansko mesto. Ne gre še sicer za dokončno politično
odločitev, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal tajnik Seghe-ne, ki hkrati ni izključil možnosti tudi koalicije brez KPI. V primeru potrditve napredne koalicije, je dejal Seghene, bo PSI zahtevala zase župansko mesto, »tudi zato, ker socialisti niso še nikoli imeli župana, kot sta ga medtem že imeli KPI in SSk.« Tudi glede župana so socialisti pripravljeni na soočenje z ostalimi strankami, čeprav je Seghene včeraj odkrito povedal, da ob tem obstajajo še velike razlike v gledanjim med socialisti in med Slovensko skupnostjo, zlasti kar zadeva sožitje in narodnostno vprašanje v devinsko - nabrežinski občini, (st)
Okrogla miza o odnosih med Trstom in Deželo
Krožek Rosselli prireja prihodnji ponedeljek v tržaškem Časnikarskem krožku okroglo mizo, na kateri bo govor o odnosih med Trstom in ostalo deželno stvarnostjo. Na okrogli mizi bodo sodelovali Gianni Giuri-ein, Ugo Poli, Raul Pupo in Avgusto Seghene. Vodil jo bo Gianfranco Carbone. Osrednja tema bo seveda vezana na sedanji trenutek, ki sledi nedavnemu sporazumu na Deželi.
Natečaji KZE
Tržaška krajevna zdravstvena enota obvešča, da se lahko do 14. oktobra vložijo prošnje za sledeče javne natečaje: sanitarni sodelavec (2 mesti), tehnični vodja za žarke (1 mesto), tehnični vodja za laboratorij (1 mesto), sanitarna asistentka (11 mest), administrativni sodelavec (4 mesta), elektrotehnični sodelavec (5 mest).
• Z današnjim dnem se zaključuje manifestacija »škedenjsko poletje 1985«, na kateri bodo še popoldne in zvečer različne prireditve, med njimi ob 19. uri nastop pevskega zbora Ivan Grbec, ki mu bo sledil velik srečolov.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 29. t.m., tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel. 767304) ob uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
Il Piccolo spet izšel
Tržaški dnevnik II Piccolo je danes znova izšel po včerajšnjem premoru zaradi 24-ume stavke tiskarskih delavcev. Včeraj ob 19. uri so se le ti zbrali na sindikalni skupščini, kjer so se dogovorili, da bodo stavko prekinili, čeprav vsa vprašdnja, ki so zanetila spor med tiskarji in upravo časopisa, ostajajo nerešena. Pač pa so na sindikalni skupščini sklenili, da bo tovarniški svet tiskarjev nadaljeval pogajanja z upravo, dokler ne pride do dokončne rešitve spornih vprašanj.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in nemo
Rudolf Hrovatič
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče na Repentabor.
Žalujoči: hčeri Anica in Dragica, zeta Antonio in Romano, vnuka Roberto in Stefano, brata in sestri ter drugo sorodstvo.
Repentabor, 15. septembra 1985
ZAHVALA
V Križu pripravljajo festival KPI
Konec tedna bo v kriškem Ljudskem domu praznik komunističnega tiska, ki ga prireja domača sekcija KPI J. Verginella. Kriški komunisti so v sodelovanju z domačim mladinskim krožkom pripravili vsebinsko bogat in raznolik program, ki bo nedvomno naletel na zanimanje vaščanov in tudi obiskovalcev iz mesta in iz okoliških vasi. V petek ob 20. uri bodo tako predvajali televizijsko oddajo o urbanistiki in arhitekturi na Krasu, ki jo je za agencijo Alpe - Adria realiziral režiser Marko Sosič, zatem pa bosta nastopili glasbah skupini iz Slovenije Martin Krpan in Agropop. V soboto bo gost festivala KPI dekliški zbor Doma pionirjev iz Prage »Julius Fucik«, ki je pravkar na' turneji p» Italiji. V kulturnem programu bo nastopil tudi dekliški zbor Vesna. Zvečer bo diskoteka za mlade. Praznik se bo zaključil v nedeljo z govoroma posl. Cuffara in deželnega svetovalca B. Iskre, zvečer pa bo ples s skupino »I reali«.
Odmevi na dogovore med Craxijem in Sinoivatzom
SPORAZUMI V KORIST MESTA IN NJEGOVEGA PRISTANIŠČA
Tehnični sporazumi, ki sta jih pred dnevi v Rimu podpisala predsednik vlade Craxi in avstrijski kancler Si-nowatz in v katerih je posebno vlogo dobilo tržaško pristanišče, so naleteli na veliko odobravanje v Trstu.
Župan Richetti je v pwsebnem tiskovnem sporočilu izrazil globoko zadovoljstvo, ker za Trst pxwnenijo p>o-tnemben korak naprej na mednarodni favni. Predsednik pokrajine Gianni Marchio pa poudarja, da sporazum o tarifnih olajšavah za avstrijske gospodarstvenike, ki uporabljajo tržaško pristanišče, pomeni za slednje veliko priložnost za razvoj, za mesto samo pia jamstvo o ovrednotenju njegove vloge v Srednji Evropi. Za Marchia je to nov dokaz o pozornostih rimske vlade do Trsta, ki se končno začenja konkretno izražati, k temu Pa je treba prišteti tudi korak k odprtju pristanišča za avstrijski turistični promet
»Pomemben po vsebini in bogat po konkretnih pierspiektivah,« je sporazum med predsednikoma italijanske in avstrijske vlade označil predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tom-besi. Sporazum bo sedaj moral v o-dobritev obeh vlad, nakar ga bodo uradno podpisali, s čimer bo stopil v veljavo tudi spiecifični protokol o Uporabi tržaškega pristanišča za avstrijske gospodarske potrebe. Po Tom-besijevem mnenju bo to pomenilo trajno navezavo avstrijskih transportnih lokov na naše pristanišče, p»a tudi druge gospodarske pobude s finančno Udeležbo avstrijskih partnerjev. »I-lalijanska vlada je naredila svoje,«
Uiaika knjiga bua
Ul. sv. Frančiška 20
obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta jutri, 16. septembra po običajnem urniku.
OBUTEV
IGOR

RAZPRODAJA VSEH ARTIKLOV LETNE SEZONE
opozarja Tombesi, »sedaj pa je na nas, da konkretno in s solidarnostjo med gospodarstveniki. Pristaniško dru žbo in sindikati, izberemo najprimernejše rešitve za uresničitev politične volje, izražene s sporazumi. V tem okviru je Trgovinska zbornica že začela s pripravami na okrogle mize, ki bodo na Dunaju in v .drugih večjih avstrijskih središčih in na katerih bo govor o vlaganjih in o finančnih ter davčnih spodbudah za tuje vlagatelje v deželi in. še posebno v tržaškem pristanišču in industrijski coni. Na ta način naj bi zbrali prvo serijo predlogov in projektov, ki bi lahko izšli s področja avstrijske velike industrije z javno udeležbo, kot tudi zasebne. »Potrebno bo torej,« zaključuje Tombesi, »analizirati vse ponujene možnosti — kot so paket za Trst, družba Friulia, Tržaški sklad in deželne finančne spodbude — in si skupno prizadevati tako na pohtični, kot na gospodarski ravni, za čimboljše izkoriščenje ugodnega ozračja, ki ga je podpns sporazumov ustvaril v pristojnih avstrijskih krogih.«
• Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel gen. Grossa, ki zapušča mesto komandanta brigade V. Veneto.
Mednarodno srečanje godb
Škedenjska folklorna skupina in godba na piihala Refolo je včeraj, v okviru proslavljanja 10-letnice delovanja, skupaj z godbo na pihala iz Celovca na mejnem prehodu pri škofijah slavnostno sprejela piranski pihalni orkester. Srečanje godbenih skupin je bilo najpomembnejša točka slavnostnega sporeda. V jutranjih u-rah so godbene skupine nastopile na krajšem koncertu, ki je na Trg Unità privabil precejšnje število ljudi. Kmalu za tem je goste z onstran meje sprejel tržaški žup>an Richetti. Danes ob 10.30 bo v mali dvorani občinske-
Fernetiči 14
Mladinci Slovenske skupnosti protestirali pri Richettiju
Številno predstavništvo Mladinske sekcije SSk je včeraj v spremstvu odbornika Lokarja obiskalo tržaškega župana Richettija. Predstavniki SSk so županu izrazili odločno obsodbo prepovedi slovenščine v občinski Palači Co-stanzi. Poudarili so, da je tako zadržanje tržaškega župana povsem nesprejemljivo tako iz moralnih kot iz pravnih razlogov, zato se mladi — in sploh vsa slovenska javnost — nikakor ne morejo sprijazniti z njim.
Richetti je ponovil že znano, za nas nesprejemljivo stališče o domnevni izzivalnosti uporabe slovenščine v mestnem centru. Svojo trditev je utemeljeval s prepričanjem, da bi bil to predrzen korak naprej in bi povzročil reakcijo, ki bi se za sožitje negativno obrestovala. Povedal je tudi, da je uporaba prostorov Palače Costanzi namenjena samo prireditvam javnih ustanov. Vemo pa, da je bila pokrovitelj razstave letoviščarska ustanova, ki ni privatno združenje ampak prav javna ustanova.
Mladincem SSk je župan zagotovil, da je že izdal ukaz pristojnemu uradu, da poskrbi za nastavitev dvojezičnih tabel na Krasu. Mladinska sekcija SSk je opozorila na nesprejemljivost novih razlaščanj za potrebe raziskovalnega področja in sinhrotrona na Padričah.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
Hikj
"kinoUlgi
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Na pobudo CGIL-CISL-UIL
V torek manifestacija proti rasizmu
Sindikalna federacija CGIL - CI SL - UIL je za torek, 17. 9. proglasila dan boja proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Protestna manifestacija bo tudi v Trstu in sicer ob 18.15 na Goldonijevem trgu, od koder bodo udeleženci shoda šli do konzulata Južnoafriške republike v Ul. Cassa di Risparmio 6. Sindikati pozivajo na množično udeležbo vseh delavcev in demokratov.
ga gledališča G. Verdi slavnostni koncert. Poleg škedenjske godbe Refolo bodo nastopile še godba na pihala občinskih rekreatorijev in godba na pihala iz Celovca. Končni dobiček bodo člani skupine Refolo prispevali skladu za zdravljenje srčnih obolenj (Associazione Amici del Cuore).
Na sliki: na levi godba iz Celovca, na sredi mladinska godba iz Pirana, na desni pa godbeniki skupine Refolo.
Zaključen kongres pokrajinske CCdL/UIL
Po poglobljeni razpravi na najaktualnejše teme s področja dela, ki jih je v uvodnem poročilu obravnaval tajnik Gianfranco Trebbi, se je včeraj zaključil XI. kongres {»krajinske delavske zbornice CCdL/UIL. Zaključni poseg je pripadel vsedržavnemu tajniku UIL Giuseppeju Picci-niniju, ki je obnovil zadnje etape sindikalnega gibanja, od referenduma o draginjski dokladi, do hude zaostritve problema brezposelnosti in ponovnega dialoga z ostalima dvema konfederacijama na nekaterih področjih soočanja z vlado. Kongresisti so v zaključnem dokumentu med drugim soglasno podčrtali trajajočo hudo proizvodno in zaposlitveno krizo v pokrajini, ki ji ni videti nobenih konkretnih rešitev.
Kam po bencin?
Objavljamo seznam bencinskih črpalk, ki bodo odprte danes ves dan. V mastnem tisku so črpalke, ki razpolagajo tudi s plinskim oljem.
AGIP: Drevored D’Annunzio 44; Miramarski drevored 49; Istrska u-lica 50; Ul. Svevo 21; Trg Sonnino 10.
TOTAL: Ul. Severo 2/2; Trg A. Canal 1/1; Devin 129; Ul. D Alviano 14; Nabrežje Grumula 12; Furlanska cesta 7; Ul. Revoltella 110/2.
ESSO: Nabrežje N. Sauro 8; državna cesta 14 v Sesljanu; Trg Valmau-ra; Ul. Severo 8/10; Miramarski drevored 261.
IP: Ul. Giulia 58; Ul. Carducci 12.
API: Sprehajališče pri Sv. Andreju.
NEODVISNI: Siat - Trg Cagni 6.
Ob izgubi naših dragih
Ivana Sosiča
(LAUFERJA)
Venceta Miliča Rudija Vremca Radija Dolenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njihov spomin.
Posebna zahvala gre duhovnikom, pevskim zborom, govornikom, vaškim organizacijam in vsem pogrebcem.
SVOJCI
Opčine, 15. septembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage
Justine Guštin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Barkovlje, 15. septembra 1985
ZAHVALA
Svojci ■
Franca Guliča
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam in pevcem KD Slavec.
Ricmanje, 15. septembra 1985
14. 9. 1975	14. 9. 1985
Karlo Leban
Nikjer, nikjer tolažbe ni, kjer dragega med nami ni.
SVOJCI
Lonjer, 15. septembra 1985
KD SKALA iz Gropade
prireja danes, 15. in jutri, 16. t. m., proslavo ob 100-letnici ustanovitve KD Skala
Program: ob 16. uri otvoritev z nastopom pevskih zborov Slovan iz Padrič, Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin, Skala iz Gropade ter osnovnošolcev KD Kajuh in godbe na pihala V. Parma iz Trebč.
Danes in jutri, ob 19. uri ples z ansamblom TAIMS.
gledališča		razna obvestila				mali oglasi
ŠD POLET
MAVRICA IN ZVEZDE
kotalkarski kabaret
Kotalkarska revija
DANES, 15. septembra, ob 16. uri na kotalkališču v Repentabr-ski ulici.
kino
SINDIKAT STANOVANJSKIH
UPRAVIČENCEV — SUNIA
Odpustek gradbenih prekrškov (zakon 47/85)
Sindikat stanovanjskih upravičencev - SUNIA obvešča, da deluje na sedežu v Ulici S. Lazzaro 9 urad, ki nudi vsa pojasnila v zvezi z zakonom o odpustku gradbenih prekrškov (zakon 47/ 85). Gradbeni izvedenci bodo na razpolago najemnikom ljudskih stanovanj in zasebnim lastnikom.
Umik: vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 15. in jutri, 16 t. m. : Interpretacija Bachovih orgelskih ' del in Scarlattijevih del za čembalo.
Mala dvorana
Jutri, 16. t. m., ob 20. uri: Kralj Lear, Sergej Jutkevič.
V	torek, 17. t. m., ob 20. uri: Otello, Sergej Jutkevič. Glasba: A. Hačatur-jan.
V	četrtek, 19. t. m., ob 10, uri: Hamlet, Grigorij Kozincev.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti.
I. preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Hala Tivoli
Jutri, 16. t. m., ob 20. uri: Koncert Hazel 0’Connor.
Eden 15.30—21.00 »Inside Marilyn« in »Le hostess dell’amore«. Oba prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00—22.15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 16.00—22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1. 16.30—22.00 »L’occhio del gatto«.
Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Night mare«.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Sensazioni da ninfomane«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.15 »Impariamo ad a-marci«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Cavaliere pallido«. Nastopa: Glint Eastwood.
Jutri isti film ob 18.00.
Capitol 16.00—22.00 »Innamorarsi«. R. De Niro, M. Streep.
Vittorio Veneto 15.30—22.00 »Compleanno in casa Farrow«. S. Strasberg, J. Fer-rer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 15.00—22.00 »La bella addormentata nel bosco«. W. Disneyjeva risanka
Alcione 16.00—22.00 »007: Dalla Russia con amore«. S. Connery.
Ariston 16.00—20.00—22.00 »La donna delle meraviglie«. Režija Alberto Bevilacqua. Ben Gazzara, Lina Sastri, Claudia Cardinale.
Radio 15.30—22.00 »I giochi erotici di una moglie svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednja potovanja:
Od 29. 9. do 11. 10. v CARIGRAD, KAPADOKIJO in EGEJSKO MORJE. Cena 972.000 lir;
Od 29. 9. do 7.10.
potovanje po »klasični GRČIJI«. Cena 840.000 lir;
Od 3.10. do 8.10. z ladjo in avtobusom po DALMACIJI in ČRNI GORI. Cena 345.000 lir;
12. in 13.10.
izlet na otok RAB. Cena 73.000 lir;
Na razpolago je še nekaj prostorov za koncert WASHINGTON-SKE FILHARMONIJE v Cankarjevem domu v Ljubljani dne 20. t. m.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« Ul. Milano 20., tel. 60261.
PD Kolonkovec se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so pomagali in sodelovali pri dobrem uspehu našega tradicionalnega praznika solate, ki ga naše društvo prireja vsako leto in ki slavi delo naših vrtnarjev. Posebna zahvala gre naslednjim podjetjem in državnim ustanovam:	Tržaški kreditni banki,
Hranilnici in posojilnici ' na Opčinah, Kmečki zvezi, tvrdki Ter-pin, tvrdki Marinaz, tvrdki Koršič, Kmečki zadrugi, železnini Mario Sluga, železnini pri Sv. Jakobu, agrariji Stokovac, agra-riji Furlan, trgovini Avto Sprint Strajn, trgovini s sadjem in zelenjavo Zeriali, jestvini Mario Hotes, kmetiji Vittorio Kerso-vani, Kmetijski zadrugi, tržaški Trgovinski zbornici in Tržaški pokrajini.
Najlepša zahvala tudi fotografu Primorskega dnevnika Mariu Magajni.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra t. 1., tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
Sekcija KPI J. Verginella prireja v petek, 20., v soboto, 21. ter v nedeljo, 22.9. praznik komunističnega tiska v Križu.
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje za podružnico v Miljah jutri, 16. septembra od 16. do 17.30 v slovenskem šolskem centru v Miljah - Ul. D’Annunzio 62.
Glasbena matica obvešča, da bo pevska vaja mladinskega pevskega zbora v torek, 17. septembra, ob 17. uri v Kulturnem domu.
Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ali 220125.
razstave
SKD Vigred iz šempolaja obvešča, da bo razstava domačih ustvarjalcev (Bogomila Doljak, Zora Koren-škrk, Lara Lupine in Vilko Rebula) odprta še danes od 10. do 12. ure v prostorih bivšega vrtca.
Do 22. septembra bo v občinski galeriji na Trgu Unità razstavljal svoja dela slikar Dimini.
čestitke
Te dni bosta odprla v Trstu v Ul. R. Manna 21/A novo avtomobilsko delavnico SERGIO UMEK in SERGIO GRASSI, čestitata jima in želita polne roke dela sestra Neva z družino in oče.
Danes praznujeta prvo obletnico poroke SERGIJ in LAURA. Obilo sreče, veselja in zdravja jima želijo mama, oče, nono in nona ter Laurini starši.
V	torek je privekala SARA. Nevi in Niku Manoli iz srca čestitata Anja in Inka.
Draga MAMICA! Ob tvoji današnji 23. pomladi ti iz srca voščim vse naj, naj... Tvoja mala Sonja in vsi, ki te imajo radi.
V	petek sta praznovala svojo 5. obletnico poroke naša KATJA in JOŽKO REBULA, še na mnoga srečna in ljubezenska zakonska leta vama kličemo vsi, ki vaju imamo radi, še posebno vajina mala Sonja.
Danes praznuje v Podlonjerju 3 rojstni dan MICOL. Vse najboljše ji želijo Gracijela, nona Marija, nono Angelo, stric Frenki in vsi, ki jo imajo radi.
N ine s in Gianniju se je pridružila prvorojenka
IVANA
Iskreno jima čestita, mali pa želi vso srečo v življenju
Sekcija KPI Repentabor
MAJDI KOŠUTI in
MARKU OBLAKU
Želi obilo sreče na skupni življenjski poti
Profesorski zbor oddelka »Ž. Zois« v Gorici
J CENTRO
J	HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
#	ladijski podi
*	razni furnirji
• iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki
TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823 553
(Industr. cona pri Itacementiju)
M/N DIONEA
POZNA TURISTIČNA SEZONA
Lloyd Triestino sporoča cenjenim potnikom, da se dne 16. septembra 1985 prične pozna turistična sezona in traja do 30. oktobra 1985.
Posebej sporočamo interesentom, da bo ladja plula ob sobotah in nedeljah s sledečim voznim redom:
Trst: odh. 8.00 — Piran: prih. 9.00 . odh. 9.30 — Poreč: prih: 11.20 - odh. 11.25 — Rovinj: prih. 12.25 - odh. 16.30 — Poreč: prih. 17.30 - odh. 17.35-— Piran: prih.19.25 - odh. 19.40 — Trst: prih. 20.40.
Nadalje obveščamo, da bo M/N Dionea dne 17. septembra 1985 plula s sledečim voznim redom: Trst: odh. 8.00 — Rovinj: prih. 11.30 - odh. 14.30 — Piran: prih. 16.50 - odh. 17.05 — Trst: prih: 18.00.
EDIL-PORFIDI
TRENTINA
PORFIRNE KOCKI IN
PLOŠČE ZA TALNO IN STENSKO OBLOGO
Trst-ul boveto 13 - 41 66 35 Prosek-skladišče- 2510 44
TeL 775-275
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. Alpe - Adria 794-672.
TEČAJE SRBSKEGA JEZIKA organizira srbska pravoslavna skupnost. Vpisovanje vsak dan od 20. do 30. septembra od 17. do 19. ure, v UL Genova 12 - tel. 631328, 60456. Začetek tečaja prve dni oktobra.
PRODAM teren - vinograd, 4719 kv. m, področje Cerovlje, nezazidljiv, 36 milijonov lir, možnost dogovora. TeL 299-457.
RENAULT 5, odlično ohranjen, z raznimi dodatki, 3 leta star, prevoženih 45.000 km prodam zaradi zamenjave avta. Interesenti naj se oglasijo po telefonu na št. 212753 od 15.30 do 17.30 od ponedeljka do sobote.
PRODAM BMW 1602 v odličnem stanju. TeL 212-980 ob uri kosila.
ZARADI nujne potrebe denarja prodam fiat 500 L v dobrem stanju. Cena po dogovoru. TeL 227-359.
PRODAM petero notranjih vrat. Telefonirati na telefonsko številko 226383 od 14. ure dalje.
PRODAJAMO domač krompir. Telefonirati na št. 228-597 ob uri kosila.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
MLAD PAR išče v najem za dobo 4 do 5 let ministandvanje, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta (po možnosti na Krasu), TeL 225-946.
PRODAM čistilnico na zahodnem Krasu. TeL 912741 ob uradnih urah.
NA OPČINAH potrebujemo učno pomoč za osnovnošolskega otroka. Zainteresirani naj se telefonsko oglasijo na št. 60717 od 13. do 15. ure ob delavnikih.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT z dobrim znanjem angleščine bi se zaposlil part-time. Tel. 416-150.
PRODAM avto znamke horizon GL letnik ’79, v dobrem stanju, po ugodni ceni. TeL 213-445 zvečer.
PRODAM majhno hišo (55 kv. m) in ob hiši zazidljiv teren (900 kv. m), okolica Doline. TeL 228-390.
PRODAM moto-frezo vigneto. Telefon 227-240.
PRODAM gorilnik riello v dobrem stanju, avtomatski vžig, za 50.000 lir. TeL 413-848.
PRODAM dvojna vhodna železna vrata po 240 cm X 97 cm ter druga 240 X 180 cm. TeL 226192.
MIZARSKI VAJENEC (z dobro voljo) dobi zaposlitev. Tel. 575-145.
PRODAM 8 let staro in 72 kv. m veliko stanovanje z garažo na Opčinah. Telefonirati na štev. 211-256 od 19. do 21. ure.
HILDEGARD BAYER — dnevni in večerni tačaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - TeL 730-037
ZLATO, zlate kovance kupi ali- ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul 44 - Opčine, Trst
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
včeraj - danes
GOSTILNA
RINETA
Paola Orel
Specialitete: divjačina - meso in ribe na žaru - žabe - polži OPČINE
Repentabrska ulica 913 - Tel. 211-408
Danes, NEDELJA, 15. septembra NIKODEM .
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.17 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 7.11 in zatone ob 19.52.
Jutri, PONEDELJEK, 16. septembra LJUDMILA
Vreme včeraj: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1018 mb narašča, veter vzhodnik 15 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
RODILI SO SE: Matija Sirk, Ivan Zupan, Dennis Gerdol, Lorenzo Baci-nello, Andrea Buia.
UMRLI SO: 83-letna Erminia Colombai, 82-letna Ines Ressetta, 72-letna Zora Mauri, 40-letni Franco Nordio, 72-letna Francesca Ucin, 79-letni Rodolfo Hrovatič, 48-letni Umberto Cink, 79-letna Laura Pavani.
IRSI Ul Mo.,,n, 5/
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Sant’Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Longomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 299-197.
LOTERIJA
BARI	50	87	30	5
CAGLIARI	38	15	23	5
FIRENCE	29	41	23	66
GENOVA	2	89	72	30
MILAN	18	65	34	83
NEAPELJ	38	40	13	9
PALERMO	62	31	13	4
RIM	82	76	35	89
TURIN	33	66	30	22
BENETKE	•7	53	42	24
64
22
37
73
61
28
25
29
83
19
ENALOTTO
XXI 11X	2 2 X 1X2
12 — 16.471.000 lir 11 —	665.000	lir
10 —	64.000	lir
TRŽAŠKA POKRAJINA
PRISPEVKI ZA OTROKE IZSELJENCEV
Tržaška pokrajinska uprava je pooblaščena, da dodeli prispevke, ki jih predvideva čl. 5, odstavka a) in b), deželnega zakona št. 51 z dne 27.10.1980 za akademsko ali redno šolsko leto 1985/86.
Pravico do teh prispevkov imajo otroci izseljencev, ki bivajo v tujini (ali pa so se vrnili po 1. januarju 1984, potem ko so v zadnjem petletju bili v tujini najmanj dve leti). Pomoč dobijo za šolanje na rednih šolah, univerzah, za podiplomski študij, za poklicne tečaje in za tečaje za poklicno prekvalifikacijo na deželnem teritoriju. Otroci izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine dobijo podporo tudi za obiskovanje tistih šoi in tečajev, ki jih v deželi ni.
Rok za vložitev prošenj v tajništvo predsedstva pokrajinske uprave v Trstu zapade 30. septembra ob 13. uri..
Zainteresirani lahko dignejo okrožnico z vsemi pojasnili v vratarnici Tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 vsak dan — vključno v soboto — od 8. do 14. ure.
GOSTILNA	V E V O
OPČINE
Proseška ulica 35 - tel. 211-629
Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe.
S.A.CA.T.
IMPORT - EXPORT nadomestni dell za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 • 772002
ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
E. DESCO
Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi)
DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 15. septembra
italijanska
Prvi kanal
Ponedeljek, 16. septembra
italijanska
Prvi kanal
10.00	Risanka
10.25	Richie Rich - risanka
10.45	Risanka
11.00	Maša
11.55	Praznični dan - nabožna oddaja
12.15 Kmetijska oddaja
13.00	TG 1’una - nedeljska rubrika
13.30	Dnevnik 1 vesti
14.00	I gangster - film Nastopata Burt Lancaster in Ava Gardner
15.45.16.45	in 17.45 Športne vesti
15.50	Ugani, kdo pride v mesto TV film
16.50	Dokumentarec
17.45	Športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20 90. minuta
18.40	Italia mia - oddajo vodi Jocelyn Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Due prigionieri - 4. nadaljevanje
21.40	Športna nedelja
22.55	Storie di uomini e di moto - 2. oddaja
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
23.50	Treviso: Košarka - ženske
Drugi kanal
8.45 'Rim: Atletika
10.10 Oddaja o zdravju in estetiki
10.40	Rim: Maraton - evropski pokal
11.25	Nedeljska matineja Amore e chiacchiere - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
L|ubl|ana
8.40 Poročila
8.45 živžav - risanka
9.35 Obiskovalci - TV nadaljevanka
10.05	Derrick - TV nanizanka
11.05	Poljski ljudski plesi in pesmi -klasbena oddaja ■
11.35	625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Ljudje in zemlja
12.40	Poročila
15.20 Plavanje dojenčkov - kratki film
15.50	Zgodbe iz delavnice - TV nadaljevanka
16.35	Poročila
16.40	Formula 1 - zabavnoglasbena oddaja
17.30	Dežela faraonov - film
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Jaguarjev skok - TV nadaljevanka
20.50	Pavle Šivic - Emotions Figurati ves
21.10	Gari Kasparov - kratki film
21.25	Športni pregled
CANALE 5
9.30	Fio - TV film
10.30	Mama Malone - TV film
11.00	Le meraviglioce avventure di Marco Polo - film
13.00	Superclassifica show - glasbena oddaja
14.00	Donna in cerca d’amore - film
16.00	In amore e in guerra - film
18.00	Gavilan - TV film
19.00	Condo - TV film
19.30	Lottery - TV film
20.30	Le vedove - film
22.30	Missisipi - IV film
23.30	I contrabbandieri degli anni ruggenti - film
RETEQUATTRO
8.30	Lotta di potere - film 10.20 Duello di spie - film
12.00	California - TV film
13.00	The Muppet Show - lutkovna predstava
13.30	Jumbo Jumbo - dokumentarec
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Lo sparvieno del. mare - film
17.00	II ragazzo e il leopardo - film
18.30	Attenti a quei due - TV film
19.30	New York, New York - TV film
20.30	California - TV film
21.30	Mai dire si - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Appuntamento fra le nuvole -film
01.30	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn - otroška oddaja Simpatiche canaglie - risanka L’uccellino azzurro - risanka Bun Bun - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino-risanka
10.30	L’albero degli impiccati - film
12.00	Hardcastle and McCortnick -TV film
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Dee Jay Television - glasbena oddaja
16.15 La prima delusione di Toby -film
televizija
13.15	II brivido dell’imprevisto - TV film
13.45	Dnevnik 2 - neposredni športni prenosi
Avtomobilizem : VN Belgije Viterbo: Motociklizem
17.15	Supercolpo dei 5 dobermann d’oro - film
Igrajo: Fred Astaire, James Franciscus, Barbara Eden
18.40	Dnevnik 2 - Gol flash
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenste napovedi
19.50	Dnevnik 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - Domenica sprint
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
21.40	Tempi d’oro - 2. nadaljevanje
22.55	Dnevnik 2 - Trentatrè Tednik o medicini
23.25 Šola in vzgoja: dokumentarec o živalih
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.45	Enzo đ’Auria: glas v cirkusu
13.05	Cantamare: glasbena oddaja
14.30	Dnevnik 3 - Neposredni športni preposi
17.30	Asti: Palio
19.00	Dnevnik 3 19.10 Deželna poročila 19.20 Deželni šport
19.40	Una notte a Cuba - 1. nađalj.
20.30	Domenica gol
21.30	Siciljski pisatelji in filmi
22.05	Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo A-lige
23.15	Concortone: Warren Zevon
Koper
12.15	Primomercato tržnica, predstavitev, prodaje
17.00	Sherlock Holmes -, film
18.10	Dokumentarna oddaja
19.00	Film
20.25	Košarka - finale evropskega prvenstva
22.10	Formula 1 - glasbena oddaja
23.00	Dama Monsorja - TV film
24.00	Film
Zagreb
10.55	Vukov Sabor
12.30	Kmetijska oddaja
13.30	Jugoslavija dober dan
14.30	Hazarder - serijski film
15.30	Nedeljsko popoldne
17.20 Njegovo velikanstvo O’Keefe -film
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	TV dnevnik
20.00	Jaguarjev skok - TV nadaljevanka
20.50 Slika iz ravnine: Stare čenej-ske pristave
21.25	Športni pregled
22.15	TV dnevnik
18.00	Masquerade - TV film
19.00	La banda dei sette - TV film
20.00	Occhi di gatto - risanka
20.30	Quo vađiz - variete
21.30	I predatori dell’idolo d’oro
23.30	Camera oscura - TV film 00.30 Alla ricerca della felicità -
film
TELEPADOVA
12.00	n ritorno del Santo - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Sam e Sally - TV film
15.00	Petrocelli - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	TV film
18.00	Vultus 5 - risanka
20.30	Canzone pagana - film
22.30	Spazio 1999 - TV film
24.00	Bamaby Jones - TV film
TRIVENETA
6.00 Zorro contro i banditi della miniera - film
7.30	Pacos un bandito riconoscente-film
9.30	Dokumentarec
10.00	TV film
10.30	Un vero patriota - film 12.15 Filmske novosti
12.30	TV film
13.00	Horoskop
13.05 Razstava starih izdelkov in dragocenosti
16.30	Missione riuscita - film
18.00	TV film
19.00	'Razstava preprog
22.00	Seven Art - razstava slik
TELEFRIULI
12.30	Victoria Hospital - TV roman
13.00	Crociera di lusso per nu matto -film
14.30	Gli eroi di Telemark - film
16.00	Risanke
17.30	Film
19.00	športna oddaja
20.00	Ispettore Dante - TV film
20.30	La grande guerra - film
22.30	Amore vuol dire gelosia - film
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Čudovita zgodovina Italije
15.05	L’orso Smokey - risanka
15.30	šola in vzgoja: Bolnišnice
16.00	Tre nipoti e un maggiordomo -TV film
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Professione: pericolo - TV film
17.55	I Trollkins - risanka
18.20	Sette spose per sette fratelli
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Io sono la legge - film
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti
22.20	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.15	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem, aktualnosti in igre
16.00	Šola in vzgoja: didaktični material
16.30	L’estate azzurra - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
8.50 TV v šoli: TV koledar. Pomoč pri utaplanju, Slovenski muzeji in galerije. Po sledi rokopisne dediščine
10.35	TV v šoli
12.30	Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.30	Poročila
17.35	Poletavček, zadnji del nanizanke
18.05	Na počitnice!
18.25	Podravski obzornik
18.45	Zdravo, mladi
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	B. Schroder: Železna cesta, 4. del
21.10	Aktualno
22.10	Dnevnik
22.25	N. Rimski - Korsakov: Španski Capriccio, glasbena oddaja
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Mirna, Bane in lutke
18.00	Zmajeva ulica v Novem Sadu
18.15	Pokaži mi kako, izobraževalna serija
18.45	Zdravo, mladi
19.30 Dnevnik
20.00	J. Pavlovski: S. Hrbta, drama
21.35	Partalele, zunanjepolitičnla oddaja
22.05	Izbrani trenutek
CANALE S
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - TV film
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Divja narava - dokumentarec
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Le vedove - film
22.30	Dokumentarec
23.00	Športna oddaja
24.00	Horror Express - film
RETEQUATTRO
10.15	Poveri ma belli - film
12.15	Bravo Dick - TV film
12.45	Ciao Ciao - oddaja za mladino
13.30	Evelin e la magia di un sognò d’amore - risanka
14.15	Destini - TV film
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.45	Pane, amore e fantasia - film
17.30	Mi benedica padre - TV film
18.00	Ai confini della notte - TV film
18.30	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV film
20.30	Una donna e una canaglia
22.40	Serpico - TV film
23.40	Ultime grida dalla Savana
01.30	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Dee Jay Television
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
televizija
17.35 Pelle di tigre - Un prezioso violino - risanke
17.55 II mistero del Morca - TV film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Incontri ravvicinati - intervjuji
21.25	Philip Marlowe investigatore privato - TV film
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Rubrika o judovskem življenju in kulturi
22.50 Neapelj '.odbojka - moški
23.30	Šola in Vzgoja: Alicina biblio teka
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	Palermo:	podelitev literarne
nagrade »Mondello«
15.00	Italijansko prvenstvo v kartingu
15.30	Borgo Valsugana: 18. kolesarska nagrada italijanskih športnih organizatorjev
16.00	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.25	Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.10 Deželna poročila
19.30	Ponedeljkov deželni šport
20.05 šola in vzgoja: Živinorejski sistem
20.30	Discoestate ’85
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja: Salomonov dom
23.15	Dnevnik 3
Koper
'1.15 TV novice
14.20 Detektiv v copatah - TV film
15.00	Film
17.30 Na meji verjetnega - Nenavadni podvig, dok oddaja 16.40 Risanke
18.00	Zdravnik in otrok 18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Deželna kriza in stališča str*<injc
TRST — CGIL o globalni zaščiti Slovencev
GROPADA — 100-letnica KD Skala
BOLJUNEC — Zaključili so se kmetijski dnevi
RONKE — Vzpostavljen nov zračni koridor
TRST — Mednarodno odbojkarsko srečanje
OPČINE — Kotalkarska revija Polet
PROSEK — Memorial Race
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Kuhanje - moj konjiček
20.30	Športni pregled
21.00	Film
21.50	TVD - Vse danes
22.00	Film
22.30	Nečmimost - varjete
18.00	Quella casa nella prateria
19.00	Fantasilanđia - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	Riptide - TV film
22'.30 Be Bop a Lula - glasbena oddaja
23.30	Premiere - rubrika
23.50 L’uomo dai mille volti - film
TELEPADOVA
14.00	Innamorarsi - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	West Side Medicai - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Risanke
17.30	Voltus 5 - risanke
18.00	II ritorno dell’uomo tigre
19.30	Carmin - TV film
20.30	L’alibi - film
22.30	II ritorno del Santo - TV film
23.30	Bamaby^ Jones - TV film
TRIVENETA
10.00	II giudice vuole giustizia - film 1.30 TV film
12.00	Un angelo di ragazza - film
13.30	TV film
14.30	Caroline - film Filmske novosti
17.30	Ricchezza mia - film
19.00	TV film
19.30	Dokumentarec 20.15 Filmske novosti
20.30	La terra amata - film
22.00	'Razstava preprog
TELEFRIULI
12.30	Victoria Hospital - TV film
13.00	Nogomet: Campobasso - Triestina
15.00	Disperatamente tua - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Nogomet: Roma - Udinese 22.45 Scacco matto - TV film
radio
Nedelja, 15. septembra
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Rdeča kapica«, radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasbeni magazin; 15.00 Na počitnice (ponovitev); 16.00 V svetu valčka;
16.45	Beležka; 17.00 Šport.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 Drugi prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30-
16.00	Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na. športnih igriščih; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30,	15.30, 19.30 'Radijski
dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Gulp; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.30 Kaj je novega? 15.15 Open;
16.00	Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; 19.35 Športna nedelja; 20.00 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši. ..; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.05	Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.Ì0 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 - 18.40 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 -
22.00	V nedeljo zvečer; 22.05 Iz naših sporedov.
Ponedeljek, 16. septembra
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Fabianovi iz Kobdi-Ija: (12) »O Terezini«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Jadra na robu sveta«; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka (ponovitev) 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Četrtkova srečanja (ponovitev) 14.40 Včeraj, danes, jutri;
16.00	Nacionalno vprašanje v zadnjih desetletjih cesarsko-kraljevega Trsta;
16.30	Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objavé; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper;
14.00	Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna;
15.30	Dogodld in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 8.30 Vremenske razmere; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevke tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Gulp; 17.45 Tenis.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Prijateljstvo med Medejo in Vrtojbo
S svečanostjo pobratenja poudarjeno sodelovanje ob meji
Na Jesenskem prazniku
V Štandrežu danes zvečer latinsko ameriški plesi
»Današnje srečanje - pobratenje j® le uraden pečat našemu petletnemu sodelovanju, ki nas istočasno obvezu-je k še bolj intenzivnim stikom. Hkrati pa pomeni to pobratenje nov kamen v stavbi miru, ki jo že dolga leta gradimo ob naši meji, na stičišču dveh držav, dveh narodov, dveh političnih sistemov.« Tako je govoril na včerajšnji slovesnosti pobratenja med Vrtojbo in Medejo, ki je bila v tem furlanskem kraju, predsednik krajevne skupnosti Vrtojba, Miloš Nemec. Poudaril je tudi, da si sosedna naroda in državi prizadevata za vsak dan bolj čvrste prijateljske odnose, predvsem ob meji, da se razvijejo demokratični odnosi, da se obe državi zavedata mednarodnih obveznosti, ki sledijo tato iz helsinške listine kot osimskih sporazumov. Naglasil je tudi, da so Slovenci vedno živeli v prijateljskem vzdušju s Furlani in da manjšinski narod v deželi, to velja za Slovence v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji, pomeni bogatitev večinskega naroda.
Medejski župan Franco Stacul pa se je v svojem govoru spomnil dosedanjih stikoV, tako z Vrtojbo kot tudi z drugimi kraji v Jugoslaviji. Začelo se je pred petimi leti, ko je v Medeji pel vrtojbenski zbor. Koncert so prebivalci Medeje sprejeli z velikim navdušenjem, zaradi tega so si stiki sledili, zato je prišlo tudi do pobratenja. Sicer pa stiki med prebivalci obeh krajev segajo nazaj v pre-
Na prihodnji seji občinskega sveta v Gorici, ki bo v torek, 24. septembra, (župan je svetovalcem že odposlal vabila) se bodo svetovalci spo-prijeli z zajetnim dnevnim redom. Odobriti morajo namreč, točneje povedano potrditi, kar 261 sklepov, ki jih je ožji občinski odbor sprejel v imenu občinskega sveta v časovnem razdobju od 2. aprila do 30. avgusta letos. Gre torej za čas ko je prejšnji občinski svet prenehal z delom pa do zadnje seje tik pred umestitvijo novega občinskega sveta. Gre za sklepe najrazličnejše vsebine. V glavnem so to stroški za javna dela. Odborniki so jih morali sprejeti sicer bi bilo v tem petmesečnem obdobju delo občinske uprave blokirano.
Med sklepi jih je cela vrsta takih, ki odobravajo plačilo odškodnine za zemljišča v avtoportu pri štandrežu. Te je občina razlastila ter odkupila od prejšnjih lastnikov. O podobnih izplačilih je tekla beseda že na več prejšnjih sejah občinskega sveta. Sedaj gre za izplačila zemljišč, ki so zapopadena v šesto tranšo obmejnega postajališča — tovornega avto-porta. Sklepi so bili javnosti na vpogled, objavljeni na razglasni deski županstva, v občinskem svetu bo razpirava o njih javna. Dostopni so torej javnosti, saj jih bodo še enkrat, potem ko jih bo občinski svet potrdil, objavljeni na razglasni deski na županstvu.
Tokrat so bdi na seznamu razlaščencev: Rozalija Plesničar vd. Nanut (2.272.840); Franc Zingherli
teklost, saj so ljudje iz Medeje pred prvo svetovno vojno iskali in našli delo v vrtojbenski opekami.
Spregovorili so tudi senator Nereo Battello, predsednik deželne zveze pokrajin UPI in odbornik goriške pokrajine Edoardo Bressan, predsednik novogoriške občinske komisije za stike z zamejstvom Rajko Korenč ter konzul SFRJ v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. Svečanosti so prisostvovali tildi goriški prefekt Pierangeli, karabinjerski polkovnik Russo, župana Sovodenj Primožič in Doberdoba Lavrenčič ter števerjanski odbornik Cibini, kot še drugi pokrajinski in občinski zastopniki. Telegrame so poslali podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret, krminski župan Nunin in novogoriški župan Bašin.
V kulturnem programu so sodelovali domači pevski zbor, folklorni skupim iz Medeje in Vrtojbe ter godba iz Tržiča. Pred svečanostjo je zastopstvo obeh krajev poneslo venec na domače pokopališče. Večer prej pa so v stavbi starega županstva odprli razstavo desetih slikarjev iz sosednjih krajev.
Slavnost v Medeji se vključuje v širše zasnovan program manifestacij za mir. Danes zjutraj bo namreč na medejskem griču slovesnost v počastitev padlih vseh celin v vseh vojnah. Slavnost bo pred tamkajšnjim spomenikom, ob prisotnosti predstavnikov italijanske vlade.
(4.378.685); Paola Pavio vd. Marega (6.731.945); Almira Paoletti por. Bevilacqua in Norma Paoletti (29 milijonov 770.585); Dorotea De Saur-ma - Hoym por. de Levetzow Lantie-ri (10.447.880) ; Bogomir Nanut in Josipina Nanut por. Vidic (6.988.200); Rudolf Zavadlav (42.474.755); Ljudmila Peterin por. Brisco (30.795.565); Emil in Alojz Braini (2.955.590) ; Rina Zavadlav por. Puja (1.562.925); Daniela Mucci por. Mosetti in Milan Mucci (32.299.985); Daniela Plesničar por. Bortoli (1.802.405); Ivanka Nanut por. Brumat in Marcello Glessi (6.624.340); Marchilo Glessi (12.963.615); Josipina Brisco vd. Braini (4.142.270); Jožef Zavadlav (10.218.075); Župnija v Štandrežu (244.447.495); Marija Tabaj por. Brescia (15.926.840); Maks, Stanislava in Severina Lutman (183.806.490); Ferruccio Cingerli in Ivanko Cingerli (9.697.420); Elvira Cerne por. Nanut (10.103.715) ; Stanislav in Martin Paulin (71.060.010); Valerija Volčič (52.342.570); Milan Marvin (13 milijonov 765.965) ; Silvana Cerne por. Kodrič (10.157.750); Ema Braini por. Klavcic (14.796.750) ; Miloš Murovec (2.438.375); Sonja Blasizza por. Pavio in Antonietta Blasizza por. Sclau-zero (1.516.505); Andrej Mucci (20 milijonov 469.790); Danica Rijavec vd. Gulin (30.309.195); Danica Rijavec vd. Gulin in Vida Rijavec vd. Čuk (24.409.245); Pavla Pavio vd. Marega (6.666.470); Ivanka Zavadlav (10.514.61210); obrtno podjetja Perissutti (35.112.000).
Na dvorišču Doma Andrej Budal v Štandrežu se danes nadaljuje Jesenski praznik, ki ga prireja domače kulturno društvo Oton Župančič. Začetek bo že dopoldne, ko se bodo srečali krvodajalci. Njim na čast bo nekaj pesmi zapel domači pevski zbor.
Višek praznovanja bo seveda zvečer ob 20. uri, ko bodo nastopili člani plesne skupine iz Nove Gorice z latinskoameriškimi plebi. Prikazali nam bodo vso lepoto teh živahnih plesov, ki smo jih sicer videli tudi v nastopu brazilske skupine na nedavnem folklornèm festivalu.
Prizadevni člani kulturnega društva bodo seveda skrbeli za dobro založen bife z domačimi specialitetami.
Praznovanje se bo nadaljevalo konec tedna, tako v soboto kot v ne-
V priredbi goriške pokrajinske u prave bo v dvorani pokrajinskega sveta v petek, 20. septembra, posvet o didaktični uporabi avdiovizualnih sredstev v šoli, upoštevajoč že obstoječe vzgojne metode. Pobuda, ki jo prireja odborništvo za šolstvo, ima namen seznaniti vse šolnike z avdiovizualnimi sredstvi, ki lahko pridejo v poštev za šolsko vzgojo.
Poročali bodo odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan, prof. Bianca Grassilli s tržaške univerze, dr. Pao-
kino
Gorica
VITTORIA 16.00—22.00 »Mondo cane oggi — l’orrore continua«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.00 »La casa in Heell Street«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Aora Gorica
SOČA 10.30 »Smrbci in čarobna piščal«. 16.30—20.30 »Legenda o zelenem vitezu«.
SVOBODA 16.30 »Smrkci in čarobna piščal«. 18.30—20.30 »Osamljena dama«.
DESKLE 17.00 »Jaz in nilski konj«. 19.30 »Fanny in Alexander«.
del jo. V soboto bo tekma v briškoli, v nedeljo pa ex tempore ter spet večerni nastop, tokrat z ritmičnimi plesi in telovadbo.
V
Sirjenje
industrijske cone
V upravnem svetu konzorcija za industrijsko cono v Gorici so sprejeli načrt inženirjev Gelserina Oraziana in Emilia Comollija o urbanizaciji območij B in D na drugem področju goriške industrijske cone. V najkrajšem času bodo razpisali dražbo za oddajo del. Tako bodo lahko pričeli s širjenjem industrijske cone. S pomočjo deželnega denarja bodo lahko odkupili zemljišča.
la Robuschi z univerze v Padovi. Sledila bo razprava. Posvet bo trajal ves dan.
• Na finančni intendenci v Gorici (Korzo Verdi 52) brezplačno delijo vsem, ki jih to zanima, zvezek z naslovom »Guida del contribuente 1985«, ki ga je izdalo ministrstvo za finance. Na 224 straneh so zanimivi podatki o davčnih obveznostih državljanov.
razna obvestila
Upravni svet Kulturnega doma vabi športna društva, ki so zaprosila za uporabo telovadnice Kulturnega doma v tej sezoni, da pridejo na sestanek, ki bo jutri v ponedeljek 16. septembra, v mali telovadnici KD ob 20. uri. Pogovorili se bodo o porazdelitvi ur za uporabo telovadnice.
Urad za imenovanja osebja na šolskem skrbništvu bo sprejemal stranke ob delavnikih le od 10.30 do 13.30.
Goriško društvo prostovoljnih krvodajalcev je preselilo svoj sedež v splošno bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto. Na razpolago imajo prostore bivšega vratarja v bivšem sanatoriju.
A	:
Danes praznuje 80. rojstni dan DARKO ŠULIGOJ
Iz srca mu čestitajo in voščijo če na mnoga leta otroci z družinami.
V	Doberdobu pogreb Jožefa Lavrenčiča
V	torek {»poldne je v Doberdobu nepregledna množica pospremila k zadnjemu počitku komaj 57-letnega Jožefa Lavrenčičarže-Idičevega. Že kot o-trok si je pokojni služil skromen denar s pobiranjem železa po Dober-
dobski gmajni. S štirinajstim letom se je zaposbl v tržiški ladjedelnici kjer je s svojo poštenostjo in vernostjo vedno izstopal, tako da se je po službeni obveznosti dalj časa mudil tudi na Švedskem in v ZDA. V letih fašističnega terorja je okusil grenkobo zapora, ko je bil zaprt zaradi razdeljevanja lepakov. Od leta 1951, ko si je kupil prvo puško, je bil strasten lovec, s streli v zrak pa so se v torek od njega poslovili tudi domači lovci. Leta 1953 je stopil v zakon z Albino Černič z Vrha, s tega zakona pa sta zrastla Kozana in Klavdij, tudi onadva delovna in zavedna Slovenca, kot je pokojni Lavrenčič Jožef vedno bil. Z zadovoljstvom je pričakoval trgatev, saj so letos trte pred njegovo hišo obilo obrodile, ko ga je kruta smrt neusmiljeno iztrgala vsem, ki so ga imeli radi.
V	Števerjanu pogreb Antona Vogriča
V	števerjanu so pred dnevi pokopali Antona Vogriča. Imel je 76 let. Vse življenje je trdo delal na briški zemlji. Delal je kot kolon na cerkveni zemlji. Ob koncu leta 1943, po zlomu kraljeve Italije, se je vključil v slovensko partizansko vojsko. Bil je borec brigade Simona Gregorčiča in kot tak se je boril v Brdih, v Benečiji ter tudi v drugih krajih na Primorskem. Prišel je do čina komandirja in podoficirja.
Po vojni je spet trdo delal na domači zemlji. Od ustanovitve sekcije bivših partizanov je bil v njej aktiven odbornik.
Na pogrebu so se mu domačini oddolžili v velikem številu. Člani kulturnega društva Briški grič in sekcije ANPI so položili venec, pevci zbora Sedej pa so mu zapeli v slovo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Jožefa Lavrenčiča
se iskreno zahvaljujemo župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, sekciji VZPI - ANPI, lovcem, vrstnikom, darovalcem cvetja, in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena, hči, sin z družino, mama, sestre, bratje in sorodniki.
Doberdob, 15. septembra 1985.
POGREBI
V ponedeljek: 12.00 Luigia Pugliese iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
fJHWSfffl ‘javi	i
PRIZNANO MEDNARODNO ?£#
AVTOPPFVnZNIAKO	1~ -
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
Lst Goriziana
________________________________________ gt
GORICA - VIA D- D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Odplačilo razlaščene zemlje za avtoport pri Štandrežu
Posvet o avdiovizualnih sredstvih ki pridejo v poštev v šolah
Prihajajo z lirami, markami, dolarji, bolj malo z dinarji
Jugoslovanski kupci bolj umirjeno v goriških trgovinah
Sredi avgusta je marsikoga presenetila vest, da je v goriških in tržaških trgovinah padla kupna moč dinarja. Prve reakcije, predvsem trgovcev, so bile dokaj negativne in napovedovali so popolno ohromitev trgovskega poslovanja z jugoslovanskimi kupci.
Po nekaj tednih, potem ko so se prve katastrojalne napovedi nekoliko ublažile, nas' je zanimalo, kakšno je stanje v Gorici, predvsem v tistem trgovskem predelu mesta, kjer običajno poslujejo z jugoslovansko kli-entelo. Če na grobo strnemo misli, ki so jih naši sogovorniki izrekli, potem lahko rečemo, da je glavna novost po zadnjem padcu trdnosti dinarja ta, da se jugoslovanski državljani za nakupe poslužujejo predvsem drugih valut. Seveda velja tudi ugotovitev, da se je v tem času znižalo število kupcev. Mnenja pa so deljena, kar zadeva vzrokov tega padca.
V trgovini tekstilnega blaga bratov BAVCON so nam povedali, da so manjše število kupcev beležili le takoj po padcu vrednosti dinarja.
ko so ti v trgovino prihajali le zaradi informacij o menjavi, kupili pa niso skoraj ničesar. V zadnjih dneh pa se je poslovanje izboljšalo, čeprav so odjemalci posigli bolj varčni in kupujejo najnujnejše blago. Še največ gre ženskih nogavic, so nam povedali pri Bavconovih, ki poslujejo predvsem s klientelo iz Slovenije (največ iz Ljubljane).
Tudi v trgovini kmetijskih strojev SERGIJA JAKINA se jugoslovanski kupci za plačilo poslužujejo tuje valute. Poleg mark največ imajo lir, ki so v večji meri vir italijanskih penzij, ki so jih deležni številni jugoslovanski državljani z obmejnega pasu. Sicer je Jakin prepričan, da bo negativni psihološki trenutek kmalu mimo in da si bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bo valuta sosednje države beležila še nadaljnjo razvrednotenje. Več kot petdesetodstotni padec je v tem času beležil KAREL NANUT, ki ima v bivši Gospodski ulici trgovino z železnino. Padec se nanaša predvsem na klientelo iz notranjosti Slovenije; iz bližnjih krajev, pravi, še
vedno »skočijo« po kakšno malenkost za hišna popravila. Kar zadeva plačilne valute, se tudi v tej trgovini poslužujejo največ Ur. Sicer Nanut ugotavlja, da bi odprava davka IVA za tuje kupce prispevala k boljšemu trgovskemu poslovanju.
Medtem ko smo se pogovarjali z BORISOM FABBROM (trgovino kmetijskih strojev ima na Komu), je že četrti Goričan razočaran zapustil trgovino, ker lastnik ni imel dinarjev v blagajni. Fabbro je povedal, da je število kupcev ostalo na istem, le da so postali bolj zbirčni in ceno posameznega dela dodobra preverjajo v drugih trgovinah, preden se odločijo za nakup.
Poslovanje s kupci z onstran meje je dokaj problematično za JURIJA TOMAŽIČA, ki ima delavnico in tr-kovino s kolesi. Prodaja vozil je popolnoma zamrla, jugoslovanske odjemalce zanima le najnujnejše za popravilo koles in mopedov.
FLORIJAN ŠULIGOJ, ki ima trgovino z jestvinami na vogalu Križne ulice z Ulico Favelli, zna povedati, da je jugoslovanskih kupcev
manj, čeprav ne toliko, kot so nekateri napovedovali. Največje zanimanje pri nakupih gre kavi in raznim pralnim praškom, ostalo blago pa kupujejo v manjših količinah in so zelo pazljivi pri izbiri.
SERGIO ROVIS, ki ima lepo urejeno drogerijo na Travniku, je prepričan, da je padec vrednosti dinarja povzročila bančna igra, bolje kot posledica inflacije. Kar zadeva kupcev, ocenjujejo, da se položaj počasi umirja in najbolj vidni znaki so se pojavili prav v zadnjih dneh, ko je trgovino obiskalo več Jugoslovanov, ki predstavljajo skoraj 60 odstotno Rovisovo poslovanje. Najnujnejši artikli za osebno higieno ter za higieno hiše: to so predmeti dnevnega povpraševanja, čeprav se dobijo nekateri, ki sežejo po znanem in dragem dezodorantu ali parfumu.
»Trenutno smo v prehodni fazi, ki je značilna ob koncu poletne sezone. Predvsem zaradi tega je težko dati prve ocene,« pravi trgovec ANDREJ KOŠIČ. »Potrebno bo počakati še nekaj tednov, da bomo začeli s prodajo zimskega blaga. To bo
pravi pokazatelj, koliko je ha jugoslovanske kupce vplivalo razvrednotenje dinarja. Osebno mislim, da bomo beležili rahel padec v prodaji, oziroma znižala se bo moč nakupa. ‘Tako, denimo, bodo kupili manj drage škornje, to pa ne pomeni, da se bodo škornjem odrekli.« ALOJZ TOMŠIČ, ki ima trgovino jestvin v Raštelu, pravi, da je psihološki trenutek odločilno negativno vplival na prihod kupcev z onstran meje. K temu je treba dodati še začetek šolskega leta, zaključek dopustov, kar je seveda precej izpraznilo družinske blagajne. Kar zadeva specifičnosti njegove trgovine, velja povedati, da je kava med najbolj prodanimi artikli. Tomšič pa nam je povedal, da marsikateri Jugoslovan seže globlje v denarnico za nakup določenih specialitet (posebno olivno olje, sir parmezan), ki se jim Goričani zaradi previsoke cene odrekajo. Ob koncu naj povemo, da v šestih od devetih trgovin, ki smo jih obiskali, so v petek zjutraj dinar menjali po 5,5 lire, v dveh po 5, v eni pa po 6 lir.
V beneškem muzeju Correr na Trgu sv. Marka
Mušičeva slikarska pota na bogati razstavi
V Benetkah, ki so v teh septembrskih dneh preplone turistov, smo si ogledali veliko razstavo Zorana Mušiča. Razstava je absolutno prestižna, saj so jo postavili v Neapeljskem krilu muzeja Correr, ki je ob Trgu sv. Marka. Razstavo je priredila Beneška občina v polni sezoni. V številnih sobanah muzeja Correr si lahko tako ogledamo nenavadno obširen izbor Mušičevih del, ki si sledijo od leta 1946 do danes. Gre torej za antološko razstavo, ki jo spremlja zajeten katalog, ki prinaša uvodno besedilo odbornika za kulturo Beneške občine Domenica Crivellarija, predgovor Giuseppeja Mazzariola in študijo Jeana Ley-maria.
Najprej kratek opis razstave: prva sobana daje nekakšno sintezo tega, kar bomo gledali v ostalih prostorih. Sledijo si prikazi različnih Mušičevih obdobij. Tu so povojne slike dalmatinskih motivov, nato u-mbrijski paisaži z značilnimi griči, kraški motivi, sledi Mušičeva abstraktna faza, nato si lahko ogledamo ciklus »Mi ne bomo zadnji«. Od tod preidemo k beneškim motivom, kjer se slikar ponovno obrača k podobi. Vsi ti cikli so predstavljeni z velikim številom posameznih olj, in rizb, to pa pomeni, da razstava ni le nekak povzetek »najboljšega«, ampak predlaga gledalcu najrazličnejše variante istih ali podobnih motivov. Pristop h gledanju je
torej »študijski« in poglobljen. Ne gre skratka, za razstavo, ki želi napraviti na gledalca čimbolj močan vtis, ampak za širok vpogled v Mušičev ustvarjalni opus.
Brez pretenzij, da bi odkrili kako bistveno novost, se nam zdi le potrebno podati nekaj misli in vtis ob posameznih delih, oziroma obdobjih.
Celoten mojstrov opus je usodno zavezan na neko trajno bistvo — na barve. Ko se je Musič na Krasu ali v Dalmaciji zagledal v svet kot slikar, je v tem svetu videl temač-
ne obrise stvari, ki jih osvetljuje rahla luč. Na tem dnu, v tej luči se zarišejo stilizirane postave konj, ljudi, klobukov, gričev. Vsakdo je sredi samote le nekaj več kot madež barve, ki pa se vseskozi ujema s celoto pokrajine.
Sedaj so konji in jahači razvrščeni v strogo geometrično igro, sedaj se prikažejo črede konj, ki kot sanja preletijo samotno pokrajino. Resnica in sanje pa so usodno ujete v bit mraka in svetlobe, ki se prelivata e-den v drugo. Bistvo sveta se ne
odkriva kot sunkovita drama kontrastov, ampak kot sekvenca vizij, ki jih preveva večno svetljenje odmaknjenega in samotnega. Barva je o-snoven jezik nekega zapuščenega sveta, tihega trpljenja, v katerem ,se utapljajo živa bitja in mrtvi griči. Nad njimi sije 'rahlo sonce, luč, ki za trenutek zaustavi vse. Za trenutek, ki pa na platnu zadiha v večnost. Naslednji gib potrebuje novo sekvenco in tu so konji komaj rahlo premaknjeni.
Sanjska čreda, je kot da v svojem begu miruje. Samota, otožna žalost, stiska bivanja se odkrijejo kot mirovanje, ki je mirovanje tudi takrat, ko se konji napravijo v gibanje. Slednje je iluzija, mirovanje je osnovni ton življenja in v tem mirovanju zavladajo barve. Kajti zvok klavirja pride in se izgubi, prebrana beseda zbeži pred očmi, barva ostane. Barva je, gosta, temačna, ujame trenutek in ga zabeleži za vedno. Samo obrise stvari, in vendar U obrisi ostanejo odtisnjeni v skalnato pokrajino, ki ne mine.
Mušič je povsem dosleden, ko iz obrisov preide v igro temnih in svetlih madežev, ki jih združuje rjava ploskev. Tu ne gre za nek »teoretičen« prehod v abstrakcijo. Trenutek sekvenc je tako kratek, da je le še madež brez obrisov neke postave ali kamna, je barva in v tej barvi večen. Občutek samote in odmaknjenosti je premagal obliko in postal
le še umetnikovo čustvo: narava se je polastila umetnikove notranjosti in čopič lahko riše le notranja stanja. Konji so tu spomin.
Iz tega spomina se v sedemdesetih letih vrnejo pošastne vizije. Ni več otožne in onkraj vsega odmaknjene Dalmacije. Spomin, ki se iz barve ponovno priliva v figure, se imenuje smrt. To je spomin na koncentracijsko taborišče, na Dachau, kamor je bil Mušič deportiran leta 1944. Slikar se sreča z dramo, s krikom, z grozljivo bitjo smrti. Iz sivine ban lezejo ljudje - pošasti: izmaličilo jih je trpljenje. Te slike niso ^dopadljive«, na gledalca delujejo skoraj odbijajoče. Končno postanejo opomin. Tisti grozljivi opomin iz la-gerja, ki nam pravi, v kakšno pošast se lahko spremeni človek, ko se um zmrači in ko v svetu zavlada ubijalska strast nadvlade in gole moči.
Potem se Mušič polagoma umiri. Zagleda se v kraške kamne, v tisto kamnito samoto, ki je v nasprotju krikov smrti skorajda tolažilna. Sledi beneški ciklus. Slikar se vrača k obrisom, iz barv se izluščijo figure, stavbe, pročelja. Luč rahlo ožarja notranjost katedral in premaguje temo. Kot da se nam po dolgi poti samote in bolečine nekje zasvetlita upanje in ljubezen. Luč za svet, ali luč za večnost?
ACE MERMOLJA
Začetek slovenske gledališke sezone v PDG
Krvave sodobne vizije idealistovih poti med družbenim kladivom in nakovalom
Tudi letos se je Primorsko drmsko gledališče iz Nove Gorice kot prvo vključilo v slovensko »novosezonsko« gledališko leto in to z dokaj ambicioznim- in prvovrstnim projektom, ki pa zna vzbujati mnogostrane pomisleke in izzvati marsikatero pripombo. Cankarjev Martin Kačur v dramatizaciji romanopisca Fulvia Tomizze, ki je svojemu prevajalskemu delu dal naslov Idealist, je nam-feč doživel atipično usodo. Najprej je bil preveden oziroma dramatiziran v italijanščino, sedaj pa še iz italijanščine nazaj v slovenščino (če izpustimo še nemško inačico), kar je Po svoje smešno ali pa vsaj bizarno. Literarno najbrž nedopusten proces, gledališko pa mogoče malo manj, če sodimo po premieri, ki jo je Idealist doživel v četrtek v Novi Gorici. Nas pa v prvi vrsti zanima predvsem odrska postavitev.
Zato se na tem mestu ne bomo ubadali v trnjeve vence prevoda Jolke Miličeve (v gledališkem listu je natančno popisala svoj odnos do te »blasfemije« in »popolnoma nareda projekta«), ki je naprtila vso odgovornost prav Tomizzi s tem, da je verodostojno prevedla njegovo dramatizacijo in se ni vdala slasti Cankarjevega jezika; niti ne bomo nasedli literarnozgodovinskim opisom Martina Kačurja, s katerimi se začenja vsaka »poštena« slovenska gledališka kritika; niti ne bomo zapadali v primerjave z Macedoniovo i-načico v tržaškem Teatru Stabile s Gorradom Ranijem v glavni vlogi; niti s prežečo skušnjavo o dilemah učitelja in poteh narodnega napredka se ne bomo poskusili. . . Vse te niti pa bomo vendarle skušali povezati v niti avtohtone gledališke Predstave, ki so ji tempo narekovali Babičevi režijski oprijemi, dramaturška obdelava Alje Predanove, scenografija Svete Jovanoviča, kostumi Anje Dolenčeve, glasba Ivana Mi-gnozzija itd. ter nenazadnje dramatizacija istrsko - tržaškega pisatelja m igra nastopajočih.
„ Ideaolist, kot se kaže v novogoriški postavitvi, ne trka na trpeča čustva in individualno propadanje glavnega junaka, temveč skuša razkrivati popolnoma sodobne dileme, k} v sozvočju s tradicionalnimi (idea-Bst je bil namreč v vseh časih nič k^j posebno čislan človek in nad nlcgovo glavo so se razbohotili najrazličnejši vzdevki od revolucionar-la do malo čez les obrnjene pameti) ^upirajo vprašanja tučasnega idealizma oziroma uporništva, postavlja vprašanje o umetnosti »naprednega« življenja v oportunistično in razumarsko obarvanjem svetu ter, sploh, načenja opisano problematiko 2 univerzalnega, nadnarodnega zor-nega kota. Odgovor na ves ta niz Pprašdlnic je seveda takoj pri roki, ?e Pa s te fasade malce odrgnemo a-ruo, vidimo, da se ta enostavno
popisana pola močno zakomplicira in moramo prvinsko pisavo šele razbirati, kar pa zahteva velik napor. Skratka, vprašanje o idealizmu ni tako irelevantno, kot ni neznatno vprašanje o namenskosti, vlogi, utelešenju in kar je še takega — poezije. Kajti novogoriška predstava odstira prah (čeprav samo verbalno) tudi te večne muze in kar sili v miselni labirint o njeni vlogi, u-sodi, uporabnosti. . .
Vse se dogaja v začaranem krogu, pravi Babič v svoji viziji Idealista, kjer je »junak« že na začetku stolčen in poražen, do njega pa ne čutimo človeškega sočutja, ampak kvečjemu osuplo gledamo idealistove prebliske upornosti in padanja. Usoda idealista je enaka usodi okrvavljene vizije, zato se mora z njo spojiti o-ziroma jo ta odpelje s sabo v nemo trpljenje in v nadzgodovinski čas, medtem ko ostajajo oportunisti in prilagodljivci, ki žanjejo sadove revolucionarne ideje, ostaja skratka tista ideja, ki ji ni mar za posameznike, a so jo vendarle prav oni, Kačurji, privedli do zmage in družbene biti.
In tako se Kačurjeva pot v objem okrvavljene vizije — revolucionarja začenja na svetlobni in konvencionalni sceni Svete Jovanoviča, ki pa čedalje bolj temni, kot temni Kačurjeva življenjska pot, da bi se nazadnje spet osvetlila v belini odhoda. To pa ni ožarj.ena bela belina, prej je zavita v nekakšne rumene madeže. . . Martin Kačur v interpretaciji Bineta Matoha neizbežno tone, kajti sadil je spomladi, da bi žel jeseni, vendar nikoli ni potunkan do tistega dna, iz katerega ni izhoda. še je nadaljevanje te trpke zgodbe, v kateri pogrešamo močno Cankarjevo besedo, predvsem v dolgih dialogih, ki v bistvu karakterizi-rajo celotno predstavo. A kljub temu je nedvoumna dramatičnost sporočila vedno v ospredju, čeprav mu manjka cankarjansko obarvan melos. In ta
dramatičnost, ponavljamo, je tudi po zaslugi glavnega protagonista: Matoh je podal svojevrstno videnje Martina Kačurja, kjer se je igralčeva notranja izrazna moč kazala predvsem v uporniških prebliskih in v zazrtosti v skrivnosti poezije, ne da bi pri tem zanemarjala tragiko fizičnega in idejnega propadanja. Slednjega pa nikoli ne pripelje do konca. Zaradi povedanega je bila Kačurjeva figura sodobno sešita in dosledno izpeljana, veliko bolj človeška in vpeta v dogajalno tkivo, kot si sicer predstavljamo, skladna z nameni in povednostjo postavitve, njeno utelešenje, miselno in fizično. Ker pa ni igral na strune retorike, je bil Matohov Kačur nadvse naraven in današnji, zdajski.
Zato pa ne moremo mimo še vsaj dveh figur: Ferjana Milana Vodopivca in Tončke Nevenke Vrančiče-ve. Prvi je pokazal dovoljšno mero veseljaškega oportunizma, ki pa je vendarle imel za bregom drugačne, čisto konkretne cilje, poznal je tudi
človečnost, ki pa ni šla dlje od pomilovalnega sočutja. Vrančičeva pa je po mojem mnenju odigrala svojo vlogo izredno učinkovito, z velikim občutkom do »družbenih preobratov«, tako da je bil njen prehod od vaške lahkoživke do mestne povsem naraven. A to ni bila samo površinska figura, temveč dovolj močna, da je znala izbruhati na koncu tudi dramatične in krvave sentence v zvezi s svojim odnosom do Kačurja.
V Idealistu je nastopilo še morje drugih oseb, pri čemer bi posebej omenili Sandija Krošla, Staneta Lebana, Iva Barišiča, Miro Lampe, Dušanko Ristič in Toneta Šolarja, kot tudi Joška Lukeša v vlogi Tončkinega strica. Tudi kostumi Anje Dolenčeve (čeprav brez vsakršne fantazije) so opravili svoje in so se vpeli v strune Idealista, ki kljub o-drski nedinamičnosti in marsikje preočitni razvlečenosti in dolgočasnosti pomeni spodbuden uvod v jubilejno sezono PDG.
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Sidney Sheldon:
KRVNA ZVEZA (Založba Obzorja)
2.	Edvard Kocbek:
STRAH IN POGUM (Mladinska knjiga)
3.	Nejc Zaplotnik:
POT
(Cankarjeva založba)
4.	Razni avtorji:
SLOVENSKA MISEL (Cankarjeva založba)
5.	Janez Vajkard Valvazor:
SLAVA VOJVODINE KRANJSKE
(Mladinska knjiga)
MARIJ ČUK
Antiche Distillerie Triestine
Nudijo veliko izbiro aperitivov, penečih se vin, vin, amarov in brezalkoholnih pijač CIBA Izbira domačih in uvoženih likerjev
TRST
Ul. Pietraferrata IS - Ul. Follatoio 9 - Tel. 815-214
angleškega jezika
se naučiš v
BRITISH SCHOOL
v ulici torrebianca 18 trst
POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE
Pravilna angleščina za vaše otroke — Angleški učitelji, specializirani za poučevanje angleščine kot tujega jezika — Jamstvo — Dopolnilni pouk, brezplačno utrjevanje snovi — Ugoden urnik »po šoli« — Da ti Bt* življenje odgovarjalo z »yes«, zaupaj Britishu
Košarka: po sinočnji zmagi nad Olimpijo
Segafredo v finalu
Odbojka: sinoči v prijateljski tekmi v Trstu
Gladka zmaga Italijanov
Italija — Jugoslavija 3:0 (15:5, 15:9, 15:8)
ITALUA: Vullo, Erichiello, Luc-chetta, Babini, Bertoli, De Luigi, Rebaudengo, Vecchi, Milocco, Da-metto, Squeo in Lanfranco.
JUGOSLAVIJA: Malević, Čauševič, Glinac, Kasič, Jonoševič, Jelič, Lo-zančič, Jovič, Djurič, Trifunovič, V. in D. Bašič.
GLAVNI SODNIK: Secchi, stranski: Paulini, zapisnikar: Pipan. Gledalcev: 1000. Trajanje setov: 35’, 30’ in 21’. Zgrešeni servisi: Italija 9 (Erichiello 3, Lanfranco 2, Babini 2, Bertoli I, Dametto 1), Jugoslavija 8 (Trifunovič 3, Lozančič 3, Glinac 2).
TRST — Italijanska članska odbojkarska reprezentanca je tudi v drugem prijateljskem srečanju premagala Jugoslavijo. Tako kot pred dvema dnevoma v Rovigu, se je tudi srečanje v tržaški športni palači kon-
čalo s 3:0. Res, da je bilo prijateljsko srečanje, a sama tekma gledalcev ni ogrela, saj se je le tu pa tam videlo kakšno lepo akcijo. Varovancem trenerja Prandija ne gre prav nič očitati, saj so zaigrali dobro in bili daleč boljši nasprotnik, da se jim ni bilo potrebno posebej truditi, kar najbolje pričajo izidi v posameznih nizih. Tokrat so razočarali Jugoslovani, ki so razen v izenačenem začetku ter delnem vodstvu v drugem nizu za-
igrali dokaj medlo, lahko bi rekli brez vsake motivacije in zagrizenosti. Po nekaj menjavah so — Vullo, Erichiello, Lanfranco, Babini, Bertoli in Dametto — prevzeli vajeti igre v svoje roke in nizali točko za točko ter pustili nasprotnike pri skromni petici. Jugoslovani so imeli vse do konca precej težav s sprejemom, naleteli na skoraj vedno dobro postavljen blok in za nameček napravili še veliko več napak. (G. Furlanič)
Segafredo — Smelt Olimpija 105:89 (46:43)
SEGAFREDO GORICA: Biaggi 16, Marušič 11, Sfiligoi 12, Lorenzi 8, Jackson 25, Borsi 4, Stramaglia, Bul-lara 14, Catchings 15, Zulini, Grego-rich.
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Mičunovič, Vujakovič 2, Bratnič 5, Zdovc 7, Polanec 8, Subotič 20, Hauptman 7, Todorovič, Tovornik 20, Dju-rišič 5, Kotnik 16.
GORICA — Goriški Segafredo si je zagotovil mesto v današnjem finalnem srečanju, prvega košarkarskega turnirja, ki ga je priredila goriška pokrajinska uprava. Končna razlika v koših vsekakor ne pomeni, da so Ljubljančani odigrali podrejeno vlogo, nasprotno, bili so enakovredni domačinom in to še posebno v prvem polčasu. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je Segafredo nastopil brez kapetana Ardessija, obenem je temnopolti center Catchings igral dcF kaj slabo.
Od vsega začetka sta si bili postavi enakovredni in po desetih minutah igre je bilo stanje 20:20. V tem delu srečanja se je pri Olimpiji posebno izkazal Subotič, ki je dosegel osem košev, pri Goričanih pa Marušič, ki je vse koše dosegel prav v tem delu tekme. Do odločilnega trenutka srečanja je prišlo okoli 15. minute, ko so domačini prevzeli prednost po štirih zaporednih koših Bullare in Jacksona. Le proti izteku polčasa so gostje delno nadoknadili zaostanek in se približali goriški peterki.
Po treh zaporednih koših mladega in obetajočega Lorenzija, je Segafredo postal pazljivejši v obrambi in o zmagi Goričanov ni bilo več dvoma.
Ob koncu naj povemo še, da so bili po našem mnenju med Goričani najboljši Marušič (prvi polčas), Jackson in Lorenzi, pri Olimpiji pa Subotič, Tovornik in Kotnik.
Izid druge tekme:
Cantine Riunite - Chesterfield 107:102
Sah: Anatolij Karpov pred drugo zmago?
MOSKVA — Vse kaže, da je Karpov pred svojo drugo zmago na šahovskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka. Karpov je namreč v včerajšnji peti partiji, ki je bila prekinjena v 40. potezi, v boljšem položaju od Garryja Kasparova, ki je očitno, po dobrem začetku na tem dvoboju, zašel v krizo.
Včerajšnja prekinjena partija se bo nadaljevala danes. Naj omenimo, da ima Kasparov bele figure. Trenutni izid je 2:2.
Avtomobilizem: danes V N Belgije v formuli 1
Prost bo startal kot prvi Dirka za VN Južne Afrike bo
Danes v 1. in 2. italijanski nogometni ligi
Udinese v Rimu, Triestina v Campobassu
SPA FRANCORCHAMPS (Belgija) — Francoz Alain Prost na melarmi je ohranil prvo mesto tudi po drugem dnevu poskusnih voženj za današnjo VN Belgije v formuh Ij in bo tako startal v prvi vrsti, skupno z Brazilcem Senno (lotus), ki je zabeležil drugi najboljši čas. Tretji je bil Pi-quet, svojo uvrstitev pa je izboljšal Ferrari jev pilot Albereto (četrti), medtem ko je Johansson zdrknil z drugega na peto mesto.
Sicer pa je bila glavna vest včerajšnjega dneva ta, da je mednarodna avtomobilska zveza dokončno sporočila, da se bo VN Južne Afrike (19. 10.) regularno odvijala. Ogromni interesi »avtomobilskega cirkusa« so torej prevladah...
Tako danes na startu po drugem dnevu poskusnih voženj.
PRVA VRSTA: 1. Prost (Fr.) mc
laren 1’55”306 ; 2. Senna (Braz.) lotus 1’55”403. DRUGA VRSTA: 3. Pi-quet (Braz.) brabham 1’55”648 ; 4. Albereto (It.) ferrari 1’56”021. TRETJA VRSTA: 5. Johansson (šve.) ferrari 1’56”585; 6. Boutsen (Bel.) arrows 1’56”697. TRETJA VRSTA: 7. Mansell (VB) Williams 1’56”727 ; 8. Berger (Av.) arrows 1’56”770. PETA VRSTA: 9. De Angelis (It.) lotus 1’57”322; 10. Rosberg (Fin.) Williams 1’57”465.
Današnjo VN Belgije bo neposredno prenašala itahjanska TV (2. spored) s pričetkom ob 13.45.
Tudi Kanada na SP v Mehiko
TORONTO — Z zmago z 2:1 (1:0) proti Hondurasu (cona Concacaf) se je Kanada uvrstila na nogometno SP v Mehiki. Lestvica te skupine; Kanada 6; Honduras in Kostarika 3.
Nedelja, 15. septembra, drugo kolo v prvi italijanski nogometni ligi. Konec je ugibanj in razprav, ki so sledile uradnemu odprtju nove nogometne sezone. Izbistril se je položaj v okviru tekmovanja, izhodiščna mesta za ugodno končno uvrstitev so bržkone že določena. Vsekakor bodo v tem kolu manj renomirane enajsterice Atalante, Avellina, Coma ter Pise skušale prekrižati štrene pravcatim mogotcem, premožnemu in premočnemu Interju, še neprodorni Veroni, prenovljenemu, a vendar z vrhunskimi posamezniki navdanemu Juventusu in slavohlepnemu Napoli-ju. Gre za štiri dvoboje, ki napovedujejo oster in brezobziren obračun do poslednje minute. Udinese pa bo v dokaj pomlajeni postavi gostoval v Rimu.
V B ligi se tržaški drugoligaš brez strelca De Falca podaja na težavno gostovanje v Campobasso, ki krvavo potrebuje točki, ki se mu sicer u-tegnejo maščevati.
DANAŠNJE 2. KOLO (16.00)
A LIGA: Atalanta - Inter; Avellino - Verona; Como - Juventus; Milan - Lecce; Pisa - Napoli; Roma - U-dinese; Sampdoria - Bari; Torino -Fiorentina.
B LIGA; Arezzo - Catania; Ascoli -Cagliari; Bologna - Lazio; Brescia -Pescara; Campobasso - Triestina; Catanzaro - Cesena; Cremonese -Sambenedettese; Empoli - Palermo; Monza - Perugia; Vicenza - Genoa,
V sredo Varese — Triestina
MILAN — Zaostalo srečanje itah-janskega nogometnega pokala v Va-reseju med domačo enajsterico in Triestino bo v sredo, 18 t.m. ob 16. uri.
Danes Gorizia — Opitergina
Gorizia bo v drugem delu italijanskega pokala za amaterje igrala proti Opitergini in Trivignanu. Prvo srečanje bodo Goričani opravili že danes proti Opitergini. V sredo, 25. sep-
tembra, pa bo Trivignano igral proti poražencu današnjega srečanja
1. in 2. jugoslovanska liga
Derbi Crveni zvezdi Koprčani v gosteh
BEOGRAD — V včerajšnjem anticipiranem srečanju 8. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je C. zvezda v Beogradu premagala zagrebški Dinamo z 2:0 (2:0). Strelca sta bila Mrkela (23) in M. Djurovski (40)..
Danes bodo odigrah ostale pare, ki so: Sarajevo - Partizan; Vardar -Rijeka; Budućnost - Dinamo (V); Beograd - Željezničar; Priština - Vojvodina; Sutjeska - Čelik; Velež - O-sijek; Hajduk - Sloboda.
V drugi jugoslovanski ligi pa bo Koper pred težkim gostovanjem. V Zrenjaninu bo namreč igral proti Pro-leterju, ki je s 6 točkami četrti na lestvici.
Atletika: na včerajšnjem memorialu V. Rauber v Trstu
Košarka: žensko EP v Trevisu
Kopica zelo dobrih rezultatov
TRST — Štirinajsto spominsko tekmovanje tržaškega atleta Vladimira Rauberja, ki je bilo včeraj popoldne na občinske mstadionu na Kolonii, je izredno dobro uspelo. Ob zelo lepem vremenu se je zbrala kakovostna, čeprav ne preštevilna konkurenca, kar je omogočilo organizatorjem, da so tekmovanje izpeljali po načrtu. Najboljši tehnični rezultat ,ie dosegel poljski metalec kopja Adamus, ki je orodje zagnal kar 82,96 m daleč in osvojil memorialno panogo, nagrado za katero je dala na razpolago družina Vladimira Rauberja. Za poljskim metalcem se je odlično odrezal tudi Tržačan Martini, ki se je popravil do 64,10 m. V ostalih panogah so večinoma blesteli Poljaki. Skakalec v višino Krauszik je dosegel 2,22 m, naskakoval pa je tudi 226 cm. Izredno razdaljo je v metu diska dosegel njegov rojak Majevski, ki je orodje zagnal do 60,14 m. Ta »trojka« rezultatov je pripomogla, da bo letošnje
tekmovanje za memorial Rauber dolgo ostalo v spominu.
V ženski konkurenci se je z najboljšim tehničnim rezultatom odrezala Beograjčanka Vesna Lukovič, ki je dosegla v skoku v višino 183 cm. Zaman je nato poskušala letvico premagati pri 186 cm. V ostahh panogah se je izkazala Maria Massarin, ki je 100 m čez ovire pretekla v času 13”7; met diska pa je dal zmago Poljakinji Majevski, ki je orodje zagnala 45,88 m. V tej panogi se je zelo dobro uvrstila Irena Tavčar, ki je dosegla svoj letošnji najboljši rezultat 44,74 m. Slovenska atletinja je bila nato druga tudi v metu krogle, vrgla je 12,30 m pred Loredano Kralj, ki je bila za meter slabša, uvrstila pa se je na tretje mesto. Od jugoslovanskih skakalk se je uvrstila na prvo mesto tudi Gorica Kostovič iz Kragujevca, ki je v daljino skočila 5,72 m. Tekmovanje so sklenili s tekom na 5000 m za moške. Boj se je bil med Tržačanom De Ponte jem.
Furlanom Dal Gobbom in Poljakom Zgodrom. V končnem sprintu je bil Poljak, ki je imel najboljši osebni rezultat, hitrejši in je zmagal v času 14’25”4 ah 4 desetinke bolje od Tržačana De Ponteja. V skupni ekipni lestvici moških in ženskih tekmovanj je bil prvi tržaški CUS pred dvema poljskima ekipama. (K.B.)
Lealiju dirka po Laciju
RIM — Italijanski kolesar Bruno Leah je v sprintu osvojil mednarodno dirko po Laciju (222 km). Leah je na ciljni ravnini premagal Danca Kima Andersena, Volpija in Amado-ria ter Šveda Prima. Svetovni prvak, Nizozemec Zoetemelk je bil 20., Giuseppe Saronni pa je odstopil.
Carl Lewis le drugi
SEUL — Na mednarodnem atletskem mitingu v Seulu je bil slavni ameriški atlet Carl Lewis le drugi na 100 m z 10”29. Premagal ga je rojak Darwin Cook z 10”28.
»Plavim« tekma razočaranih
TREVISO — Na evropskem prvenstvu za košarkarice, ki se bo končalo danes v Trevisu, se bo Jugoslavija borila za 5., Itahja pa za 7. mesto. V včerajšnjem srečanju so namreč Jugoslovanke (Dornikova 20 točk, Pe-razičeva 17) zasluženo premagale ita-lijansko vrsto (Pollini 17, Fullin 10) s 83:71. »Azzurre«, ki so si od tega EP mnogo obetale, so tako razočarale na vsej črti, sicer pa tudi Jugoslovanke, ki so nerodno izpadle iz boja za kolajne, niso izpolnile pričakovanj.
Za zlato kolajno pa se bosta danes potegovali SZ in Bolgarija. Sovjetinje so seveda nesporne favoritinje. V boju za bron pa bosta ČSSR in Madžarska.
VČERAJŠNJI IZIDI
OD 9. DO 12. MESTA: Španija - Nizozemska 56:44 (24:23); Romunija -Belgija 70:55 (48:28). OD 5. DO 8. MESTA; Jugoslavija - Itahja 83:71 (45:38); Poljska - Francija 59:57 (28:34) OD 1. DO 4. MESTA: SZ -ČSSR 111:43 (57:15); Bolgarija - Ma-
džarska 73:67 (30:29).
DANAŠNJI FINALNI BOJI
Za 11. mesto: Nizozemska - Belgija; za 9. mesto: Španija - Romunija; za 7. mesto; Itahja .- Francija; za 5. mesto: Jugoslavija - Poljska; za 3. mesto: ČSSR - Madžarska; za 1. mesto: SZ - Bolgarija.
KOLESARSTVO: dirka dvojic
Adria prva
TRŽIČ — KK Adria je na kolesarski dirki dvojic na kronometer zabeležil lep uspeh. V starejši kategoriji sta namreč zmagala Hafner - Cera-sari, ki sta progo Tržič - Gradež -Tržič prevozila v 42’20” s poprečno hitrostjo 43,800 km na uro. Marušič in Poropat pa sta bila enajsta.
V mlajši kategoriji sta Doljak in Zakotnik osvojila peto mesto. Adria pa se je s temi uvrstitvami priborila ekipno zmago. Dirka je bila za trofejo trgovine koles E. čuk iz Gorice.
CR. Pečar)
Odbojka: mladinsko SP v Italiji
Z nogometnega turnirja za Racetov memorial
»Azzurri« ugodno presenetili
Prvi del 3. svetovnega mladinskega odbojkarskega prvenstva se je končal. Mladi italijanski odbojkarji in odbojkarice so dosegli velik uspeh. Mladinci bodo nastopili v polfinalu, saj so v tretjem kvalifikacijskem nastopu v Bologni premagali še LR Kitajsko. Odbojkaricam pa ni uspel enak podvig, ker so jih mladinke Kitajske premagale s 3:1. Polfinalne skupine pa so naslednje.
MLADINCI — Bologna: Itahja, LR Kitajska, Argentina, Južna Koreja, Nizozemska in #ffe. Neapelj: SZ, Kuba, Francija, Japonska, Brazilija in Bolgarija.
MLADINKE — Ancona: LR Kitajska, Itahja, Peru, Japonska, Bolgarija in Mehika. Brescia: Južna Koreja, Kuba, ČSSR, SZ, Brazihja in Avstrahja.
V Bologni bodo igrale naslednje 4 reprezentance za končni vrstni red pri mladincih od 13. do 16. mesta: Egipt, Saudska Arabija, Tunizija in Mehika. V Anconi pa se bodo pomerile tri najslabše reprezentance (Kolumbija se je namreč odpovedala nastopu) za zadnja tri mesta (od 13. do 15.), in sicer: Finska, Nova Zelandija in Avstrija. (G.F.)
4-------------------------------
Danes se poročita
MAJDA KOŠUTA in
MARKO OBLAK
Obilo sreče na skupni poti jima želi
Košarkarski odsek ŠZ Bor
San Giovanni zasluženo prvi
Boris Race izroča kapetanu San Giovannija pokal za zasluženo prvo mesto na nogometnem turnirju za memorial žarka Raceta, ki se je končal v
petek na Proseku
NOGOMET: DEŽELNI POKAL
Kriška Vesna danes v gosteh proti Opicini
V okviru nogometnega turnirja za deželni pokal, ki je izločilnega sistema, bo danes Vesna tretjo nedeljo zaporedoma stopila na igrišče. Križani so namreč že izločili GMT, in sicer po podaljških ter S. Nazario po streljanju 11-metrovk.
Tokrat bo Vesna igrala ob 16.00 v gosteh proti Opicini, s katero ima odprte račune. Pozabiti namreč ne smemo, da je v lanski sezoni prav Opicina preprečila Križanom pot V prvo amatersko ligo. Zato se to srečanje obeta dokaj zanimivo in privlačno, za Križane pa bo to tudi dober izpit pred začetkom prvenstva 2. AL. »Plavi« bodo namreč imeli možnost, da preizkusijo moči proti ekipi, ki bo kot Vesna igrala v 2. AL. (B.R.)
Prihodnjo soboto in nedeljo v Gorici, Sovodnjah in Trstu
Odbojkarski Pokal prijateljstva
Ljubitelji odbojke bodo po poletnem premoru lahko prišli na svoj račun naslednjo soboto in nedeljo, ko bo v Gorici in Sovodnjah potekalo 19. finalno srečanje odbojkarskega Pokala prijateljstva, ki združuje najboljše šesterke z obeh strani meje. Tokratno izvedbo organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Po kvalifikacijskih srečanjih, ki so bila v lanski sezoni v raznih krajih zamejstva, Slovenije in Hrvaške, so se v sklepni del turnirja uvrstile šesterke tržaškega Bora, štandreštega Vala, Fužinarja iz Raven na Koroškem, Opatije, Reke in Bleda.
SPORTD TEKMOVANJ:
A skupina (sobota, 21.9., v telovadnici Kulturnega doma): 16.00: Bor -Fužinar; 17.00: Opatija - Bor;' 18.00: Fužinar - Opatija.
B skupina (sobota, v sovodenjski telovadnici): 16.00: Rijeka - Val; 17.00: Val - Bled; 18.00: Rijeka -Bled.
V nedeljo bodo finalna srečanja v telovadnici Kulturnega doma z na-
slednjim dnevnim redom: . 9.00: finale za 5. mesto; 10.00: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto.
Vse tekme bodo odigrali na dva zmagana seta, razen finala za 1. mesto, ki ga bodo odigrali na tri zmagane nize.
O O O
V soboto, 21., in v nedeljo, 22. septembra, bo v Trstu sklepni del ženskega odbojkarskega pokala prijateljstva. Tekmovanje bo tudi zadnja športna prireditev, s katero letos zamejski slovenski športniki proslavljajo 40-letnico konca vojne. Finala se bo udeležilo šest ekip in sicer Fužinar In Nova Gorica iz Slovenije, Rijeka in Marčana iz Hrvaške, iz zamejstva pa Meblo in Sloga. Drugi zamejski finalist bi sicer moral biti Friulex-port, ki je lani ob zaključku sezone premagal Breg in Slogo. Ker pa so igralke Friulexporta prestopile k Meblu in se je Breg tekmovanja odpovedal, bo nastopala Sloga. Tekme bodo igrali v Nabrežini, kjer bodo nastopili Meblo, Fužinar in Marčana in v
Dolini, kjer bodo Sloga, Rijeka in Nova Gorica. V soboto bodo tekme začele ob 16. uri, finalne tekme pa bodo v nedeljo v Dolini s pričetkom ob 9. uri. (INKA)
Danes v Repnu prijateljsko srečanje
Kras-Campi Elisi
Danes ob 9.30 se bodo Krasovi nogometaši v Repnu v prijateljskem srečanju pomerili s Campi Elisi. Bližamo se pričetku prvenstva 3. amaterske lige in Krasov trener Ellihi skuša med tem časom čimboljše pripraviti igralce na bližnjo preizkušnjo. Po odličnem vtisu, ki so ga rdeče-beli zapustili na pravkar zaključnem turnirju za memorial Žarka Raceta na Proseku, bodo tudi danes proti Campi Elisi skušali dati vse od sebe in po možnosti odnesti pozitiven rezultat kot pred štirinajstimi dnevi, ko so v Repnu v prijateljskem srečanju z 2:1 premagali Libertas v vrstah katerega je še do lanske sezone nastopal Ellini. (Z. S.)
Prihodnjo nedeljo dve manifestaciji ZSŠDI
90 let kolesarstva v Gorici
V	organizaciji TPK Sirena in ŠŠ - Ts
V	soboto regata za osnovnošolce
V	soboto, 21. septembra, se bo s pričetkom ob 9. uri pred sedežem TPK Sirena odvijala svoj čas napovedana regata v dveh preizkušnjah za otroke slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, !:i so vključene v Športno šolo. Regata bo potekala v sodelovanjuu TPK Sirene in Športne šole Trst.
Poleg šaha, plavanja, troboja, med dvema ognjema in risarskega natečaja, bo letos tudi jadranje pripomoglo k zbiranju točk za dokončni izid, ki nam bo povedal, katera šola si je zaslužila naziv »zmagovalca« na prihodnji osnovnošolski olimpiadi.
A. D.
Letos poteka 90 let, odkar so v Gorici ustanovili prvo kolesarsko društvo, ki je bilo istočasno eno prvih skupin v zgodovini kolesarstva na Slovenskem. Ob tem jubileju je goriški odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji pripravil dve manifestaciji, da bi dostojno proslavil tako važen mejnik v zgodovini slovenske telesne kulture. Šlo je za kolesarski poligon za mladino, ter kolesarjenje v Sovodnjah. Prvi del je bil uresničen, zaradi slabega vremena pa so 23. junija prenesli kolesarjenje v Sovodnjah. Pobudo bo ZSŠDI ponovilo v nedeljo, 22. septembra.
Naše bralce naj spomnimo, da bo sovodenjsko kolesarjenje razdeljeno v tri skupine: družinsko (proga bo me-
rila 9 km), rekreacijsko (18 km) in tekmovalno (55 km). Medtem ko bosta progi za prvi dve skupini speljani okoli Sovodenj, bo tretja vodila v Devetake, na Vrh, v Martinščino, ter skozi Petovlje v Sovodnje.
Start vseh treh skupin bo ob 10. uri pred sovodenjskim Kulturnim domom. Vpisovanje pa bo potekalo eno uro pred pričetkom prireditve. Naj omenimo še, da bodo udeleženci kolesarjenja dobili spominsko kolajno, od njihovega števila pa bo odvisno, koliko bo pobuda uspela. Zaradi važnosti dogodka in zanimivosti pobude pozivamo čimveč ljubiteljev kolesa, naj se pridružijo prireditvi ZSŠDI, ki jo prireja ob sodelovaju ŠD Sovodnje.
v-
Ivanu Savronu v spomin
V preteklem tednu se 'je po vseh vaseh Brega raznesla vest, da je v Španiji umrl Ivan Šavron.
Vsi, ki smo ga poznali, in še posebno njegovi vrstniki, nisvio mogli verjeli, da se je kaj takega moglo zgoditi. Fant je šel od doma zdrav in nasmejan, tragični usodi v objem.
Štirje Brežani, med njimi tudi Ivan, so se odločili za kratek oddih v Španiji. Ustavili so se v letovi-ščarskem kraju Tarragona. V brezskrbnem okolju, na plaži, se je Ivana lotil glavobol, ki se je iz dneva v dan spreminjal,- postajal vedno hujši, nihče ni vedel o krutem smrtnem zaključku.
Ivanova narava je bila tako čvrsta, da se ni bal slutiti tako žalosten konec, ki je imel izjemen odmev v Bregu, morda tudi pod morečim vtisom, ki ga je ustvarila prometna nesreča štirih openskih rojakov. Vsekakor je žalovanje po Ivanu povsod, kjer so ga poznali, globoko občuteno, zaradi njegove dobrote in vsestranskega udejstvovanja v slovenskih organizacijah.
Bil je preprost fant, ki se je izučil za mehanika, družaben in veselega značaja. Kjer se je kaj premikalo, tam je bil tudi on.
Z 12. letom je stopil v Bregova nogometno postavo začetnikov in postopoma prišel do članske ekipe. S 16. letom je stopil v pevski zbor F. Venturini, kjer je pred tremi leti
postal tudi odbornik. Še lani se je vključil v amatersko igralsko skupino KD F. Prešeren. Pomagal je na vaških praznikih in povsod, kjer je bilo potreba delovne sile. Verjetno ga je predvsem odlikovalo to, da si se nanj lahko popolnoma zanesel, ker je vsako nalogo vedno prevzel z globokim čutom odgovornosti. še nekaj dni pred potovanjem, ki bi mu moralo biti v razvedrilo in oddih, si je naložil skrb za pridobitev novih mladih pevcev za zbor F. Venturini, toda tega zadnjega plemenitega dejanja ne bo mogel več uresničiti. Njegova življenjska usoda se je zaključila na španski o-bali v večernih urah 8. septembra 1985.
Na zadnje domovanje ga bomo predvidoma pospremili v sredo, 18. t.m. Na boljunskem pokopališču se bomo še zadnjič zazrli v njegovo krsto. To bo njegovo poslednje, nemo srečanje z nogometaši in s pevci, z vsemi, ki so ga imeli radi. Vedno nam bo njegov spomin ostal v srcih. Potrti družini izrekamo globoko občuteno sožalje. (Ivo S.)
JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI
Začela se je prodaja Jadranovih a-bomnajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso. oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Nadja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GO-TOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019.
OD ŠZ BOR
obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok, ki bi radi gojili odbojko, in si-oer dečki (letnik 1970 in mlajši) ter deklice (letnik 1973, 1974 in 1975). Vpisovanje je v taništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7 — tel. 51377, vsako popoldne.
ŠD SOKOL
obvešča, da bodo treningi minibasketa Potekali v nabrežinski telovadnici ob Ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli 23. septembra.
,AD BOR INFONDATA o t ešča, da bo seja odbora 17. septem-oca ob 19.30 na stadionu 1. maj.
JK ČUPA
organizira jesensko društveno regato v uedeljo, 22. septembra, s startom ob ".30. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v
obvestila
četrtek, 19. septembra, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
KK BOR
obvešča, da bo odborova seja v torek, 17. t.m., na stadionu «1. maj«, ob 20.30. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠD MLADINA
obvešča atlete in simpatizerje, da se bodo redni treningi začeli jutri, 16. septembra, ob 19. uri v občinskem ri-kreatoriju v Križu.
ŠZ BOR
obvešča, da bo pričetek košarkarskih treningov letnika 1973 (propaganda) ju tri, 16. t: m., ob 15. uri na stadionu »1. maj«. Vse informacije pri Vanji Joganu (tel. 412680).
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki košarkarskih treningov naslednji: ob torkih, četrtkih in petkih od 16.00 do 17.30 propaganda; od 17.30 do 19.00 kadeti; od 19.00 do FC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo h društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku.
20.30 mladinci in od 20.30 do 22.00 člani.
MEBLO
obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 17. t.m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«.
ŠD POLET — KOTALKANJE prireja začetniški tečaj kotalkanja za otroke. Začetek bo 17. septembra. Vpisovanje v društvenem baru na kotalkališču vsak dan od 18. do 20. ure in med kotalkarsko revijo.
KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibasket. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377 vsako popoldne. Seja staršev otrok, ki se bodo vpisali za minibasket, bo jutri, 16. septembra, ob 15.30 na »1. maju«.
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi naraščajniške e-kipe (letnik 1971) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 16.30 na stadionu »1. maj«. Obenem sporoča, da bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri na »1. maju« seja za starše.
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7.1973 do 30. 6.1975, najmlajših od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6, 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo In četrtek od 18. do 20. ure.
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje
tečap PETER PAN za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
»LINEA«... LODEN
Originalni LODEN je topel, mehak, lahek, praktičen, nepremočljiv, trajen.
Vedno v modi!
LODEN najboljše nacionalne in tuje produkcije, v bogati izbiri in najnovejših barvah dobite pri:
»LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST
o
£LB
•dtituto scoi Asncc-
GALUFO fiPRARlR
NADOKNADENJE ŠOLSKIH LET
skrajšanje ali menjanje učnih tečajev
Začela so se vpisovanja za:
—	LICEJE
—	UČITELJIŠČA
—	GEOMETRE
—	VODJE SKUPNOSTI
ŠOLSKI ZAVOD »G- FERRARIS«
UL. SANTA CATERINA 7 — TRST — Tajništvo telefon: 62456 (umik 10.00 — 12.00 ter 16.30 — 19.30)
EnFap
ENTE NAZIONALE
FORMAZIONE ADDESTRAMENTO PROFESSIONALE DRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Ravnateljstvo in tajništvo:
ULICA ROMA 28 — TEL. 62766
Tečaji, šolske knjige in učni pripomočki so brezplačni, ker jih finansira DEŽELA.
Vpisovanje sprejema tajništvo ustanove v Ul. Roma 28, TRST (III. nad.), do zasedbe razpoložljivih mest.
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: C E AT — PIRELLI — M1CHELIN Predelava in tehnična pomoč
TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276
		
		
		
		
		
		
		
		
		
GOETHE-INSTITUT
Ulica Coroneo 15 — Tel. 040/732057 — TRST
NEMŠČINA
TEČAJI VSEH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ za odrasle in otroke v razredih z elektronskimi učnimi pripomočki.
POSEBNI TEČAJI (tečaj branja za začetnike, video tečaji, tečaji trgovskega dopisovanja, prevajanja, konverziranja)
VPISOVANJE: od 16. septembra dalje od 17. do 19.30, (razen sobote). Od 30. septembra dalje vpisovanja do razpoložljivosti mest od 10. do 12. ure.
ZAČETEK TEČAJEV 30. septembra 1985.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski'1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLlEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbt 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan italijanske
in tiska F- ^ Trst	INIifl *veze Časopisnih
f 1	l*sUX založnikov FIEG
15. septembra 1985
Ali bodo v ZDA še zaupali evropskim obveščevalnim službam?
Poletni valček špijonov
Če je »poletni valček špijonov«, ob katerem so si vohljači še prav posebno nabrusili pete, ščegetava vplival, na radovednost dopustniško razpoložene javnosti v zahodni Evropi (in Ameriki), je pa vlade in tajne službe spravil v hudo kašo.
Afera Tiedge je Zvezno republiko Nemčijo potisnila na rob vladne krize in notranjemu ministru Zimmermannu skoraj spodnesla stolček, kaj pa še bo, se ne ve.
Potopitev admiralske ladje mednarodnega mirovnega gibanja Greenpeace »Rainbow Warrior« (zdaj staro železo) z ubojem portugalskega fotografa v auckland-skem pristanišču na Novi Zelandiji je v Franciji sprožila političen vihar, oplazila Elizejsko palačo, osenčila Tri-cotov prestiž in omajala zaupanje ljudi v protiobveščevalno službo DGSE, ki jo imajo za krivo atentata.
V	Rimu je izginil, kot bi se udrl v zemljo, sovjetski diplomat. Po začetnem prahu je zadeva tonila v pozabo skupaj z domnevo o vpletenosti operativcev iz vrst ameriške CIA, medtem ko so italijanski jamesbondi trdili, da ničesar ne vedo.
V	Londonu je izbruhnil škandal okrog televizijske družbe BBC, ki ji je Thatcherjeva dala cenzurirati reportažo o Ulstru in o kateri se je razvedelo, da njeni uslužbenci nimajo le lastne sence, ampak tudi senco vsepričujoče notranje vohunske službe M15. Predvčerajšnjim pa je Howe ukazal izgon 25 sovjetskih diplomatov oz. časnikarjev, češ da vohunijo za SZ, kakor je prišepnil prebegli vodja RGB v Vel. Britaniji Oleg Gordievski.
Ravno tako v petek je vojaško sodišče v Vzhodnem Berlinu obsodilo na 8 let zapora zahodnonemšhega državljana Petra Flatha pod obtožbo špijonaie na račun ZRN. In tako naprej.
Čeprav vsi vemo, da si vohljači ne brusijo pet le s poletnimi valčki, ampak tudi z zimskimi polkami, pomlad-
nimi mazurkami in jesenskimi tip-tapi, nekateri posvečajo poletnemu valčku nenavadno pozornost zato, ker se je začel nekaj mesecev pred novembrskim sestankom med Reaganom in Gorbačovom v Ženevi. Ali je res mogoče, da bi vohunski škandali utegnili vplivati na odnose med Vzhodom in Zahodom, med Moskvo in Washingtonom?
Polkovnik Jonathan Alford, pomočnik direktorja Mednarodnega inštituta za strateške študije v Londonu: »Malo verjetno je, da bi Reagan in Gorbačov takšnim v bistvu nepomembnim, čeprav kočljivim incidentom, ki so v vohunstvu pravzaprav rutinski, dovolila zavreti obnovo dialoga. čeprav so ZDA in SZ v preteklosti izkoristile tudi mnogo blažje incidente za prekinitev določenih političnih
postopkov, dvomim, da bi kaj takega storile sedaj. Ra zen, če se ZDA ne odločijo drugače.«
»Sicer pa zahodnoevropska javnost preveč pričakuje od novembrskega vrhunskega srečanja,« dodaja Alford, «saj bosta državnika v Ženevi drug drugega šele oprezno potipala, kaj misli in kaj hoče in koliko je pri tem ali onem pripravljen popustiti za otoplitev mrzlega vzdušja.« Polkovnik meni, da danes ni stvarno govoriti o hladni vojni, kakršna je označevala odnose SZ-ZDA v petdesetih letih, pač pa lahko zdajšnje obdobje označimo kot. »hladen mir«, ki traja dobro desetletje.
Če zadnje vohunske afere ne bodo prizadele odnosov Zahod-Vzhod, so pa že načele solidarnost med zahodnimi zavezniki, ki se ne odraža le na izrazito politični liniji, ampak tudi v sodelovanju med njihovimi tajnimi službami kljub nacionalnim ljubosumjem. ZDA in Vel. Britanijo veže v tem smislu poseben dogovor, podobno velja za druge države, a glavni problem je sedaj v tem, če bodo Američani še naprej zaupali evropskim obveščevalnim uradom, do katerih sicer niso bili nikdar kdo ve kako širokogrudni pri razodevanju tajnosti, (dg)
Miguel De Cervantes	26.
DON KIHOT
EDOARDO FURIAMI spa
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Milano 25 — Tel- 040/62200 - 65383/4 Ind- cona III. tras. est — Tel. 040/820308
+ zastopnik HILARY’S PAGANI + zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom
AGRARIA FURLANI s n e
Ul. Milano 18 — Tel. 62229 - 62097 — TRST
Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije
RJIHfl. jcr.L
Ul. Valdirivo 30 — Trst Tel. 040/69244
VELIKA IZBIRA
VSEH NADOMESTNIH DELOV ZA VSE KMETIJSKE STROJE
enenkel enenkel enenkel enenkel
Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, . želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij:
TEČAJI TIPKANJA
—	OSNOVNI TEČAJ na elektronskih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedenska)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko)
TEČAJA STENOGRAFIJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
—	TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko)
TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure tedensko)
M
K
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
—	OSNOVNI TEČAJ na' strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko)
TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
—	TEČAJ INFORMATIKE (25 ur)
—	TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur)
—	INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur)
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — PLAČE
—	4-mesečni tečaj (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO
—	tečaj traja 1 mesec in pol (5 ur tedensko)
Poleg tega še:
KERAMIKA -
- ŽIVILSKA VZGOJA — FOTOGRAFIJA — JOGA
Urnik tajništva:
od 9. do 12. ure in
od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto)
enenkel enenkel enenkel enenkel I
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989