—.   210   >—
Jurčkov kos.
Spisal Jože.
I/^      urček je imel veliko veselje s svojun ptičera. Kadarkoli C^^^a^    je prišel k njemu sosedov TonČek, vedno ga je dobil
fi^    I             Bil je \o črni kos, ki mu ga je prinesel  striček še
>c^^L      negodnega iz gnezda.
l^^^^iill^k           ^ veliko vnemo se je poprijel Jurček pitanja ptiča.
Nabiral mu je marljivo mravljinčjih jajec, časih, ko teh ni imel, pa rau je dajal tudi z vodo zamesene koruzne moke.
Veselo se je smehljal in plesal okolo gajbice, ki je v nji čepel njegov Črni jetnik. Polem je odprl vratca, vzel tri ali štiri jajčeca v roko in jih vsul ptiču v kljun, ki jih je slastno pogoltnil. To je ponovil kake štirikrat. Potem je pomočil še prst v skudelico vode in mu jo kanil v kljunček.
In zopet je vesel poskočil, ko je videl kosa, kako nestrpljivo prhuta s perutnicami, kakor bi ga še prosil.  Pa mii ni hotel več dati,  ker mu je' stric naročil, da ne sme.
Tako je zaprl zopet vratca in obesil gajbico nazaj na steno, nato pa odšel nabirat jajčec.
Vendar ptič ni bil vedno tako pri volji. Debelo ga je gledal, ko mu je časih ponujal jajčec, in kljuna kar ni hotel odpreti. Takrat pa se ga je naš Jurček skoraj bal. Zdelo se mu je, kakor da mu ptič očita, ker mu krati ljubo svobodo in ga zapira v tesno ptičnico. Skoro se mu je že zasmilil ubožec in kmalu bi mu odprl kletko. Tu se pa spomni, kako bi mu bilo ¦ dolgčas po črnem tovarišu, ki se ga je tako privadil! In zopet se je premislil pa hitro zbežal, da bi ne videl teh črnih, očitajočih oči . . .
Ko se je vrnil, je bil tudi ptič navadno že drugačne volje. Prijazno ga je gledal kot kdaj prej in hvaležno začrčal, ko mu je vsul drobnih jajčec v voščeni kljunček ...
Pred kratkim pa mu je poginil ljubljeni ptiček.   Zvila ga je podagra.
Vesel je prisopel Jurček zjutraj po stopnicah navzgor, da bi ga zopet nakrmil. Pa mislite si njegov strah, ko ga je zagledal, vijočega se na tleh kletke!
Naglas je zajokal, potem pa se spustil k očetu, če bi mu vedel kaj pomoči. Ko se pa vrne, je bil kos Že mrtev.
Ves dan ga niso mogli potolažiti, tako mu je bilo hudo za ubogim ptičkom. Skoro ničesar ni jedel, zaprl se je v svojo sobico k mrtvecu pa jokal . . . Pomiril se je šele, ko mu je stric obljubil, da mu prinese drugega . . .
Danes pa ima Jurček Že zopet tovariša — brata prejsnjega, ki ga je stric izpital. Popolnoma je podoben prejšnjemu, in Jurček je že skoro po-zabil, da je to drugi, ne pa oni, ki ga je sam pital.   Skrbno pazi nanj in
—•   211    «—
sedeva zopet cele dneve pri njem ter se pogovarja z njim. In zdi se mu, da ga ptič razume, ker časih zacvrči kakor bi mu odgovarjal. Nežno pogladi krotko živalco po mali, črni glavici, si jo rahlo pritisne na mehka, rdeča in polna usteca in jo hvaležno poljublja.
Tako minevajo dnevi obema prijateljema ...                  _.       ' /:    ;