<0k K9
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ouraja Novo mesto
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-2-24
Štev. 51 (405) LETO VIII.
NOVO MESTO, 18. DECEMBRA 1957
UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
PRED 22. DECEMBROM — DNEVOM JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
DanJLA-praznik vseh naših ljudi
Pred izidom današnje Številke smo obiskali v Novem mestu tovariša polkovnika Sima Livado in mu v imenu vseh naročnikov in bralcev Dolenjskega lista čestitali za 22. december — Dan jugoslovanske ljudske armade. Hkrati smo ga naprosili, da
delovanju morda dosegli Še nekaj več kot smo. Vzajemno sodelovanje nam prinaša obojestranske koristi. Lahko bi organizirali še več medsebojnih srečanj, zlasti na področju
nam je odgovoril na nekaj vprašanj, ki nas zanimajo  telesne vzgoje.« ob proslavljanju 16. obletnice ustanovitve naše ljudske y organ{h družbenega
vojske.
Kako sodite, tovariš polkovnik, o sedanji povezavi med ljudstvom in njegovo armado in kako ste konkretno s tako povezavo zadovoljni v Novem mestu?
»Stiki med armado in ljudsko oblastjo ter organizacijami so precej dobri. V letošnjem Jubilejnem letu naše vojske smo imeli vrsto skupnih proslav in prireditev, tako n. pr. za 1. maj, Dan mladosti, 40. obletnico oktobrske revolucije in ob različnih drugih slovesnostih. Nekatere organizacije in mladina so priredili več proslav za borce JLA, pa tudi mi smo med letom pogosto nastopali. Bilo je tudi več fizkul-turnih srečanj in tekmovanj.
Menim, da smo imeli letos zares jubilejno leto — pomislite samo na prvič množično proslavljeni Dan mladosti, na 15-letnico ustanovitve JLA in veliko 40-letnico Oktobra. Prav zato bi lahko v skurmem so-
V soboto slavnostna akademija v čast
Dneva JLA
V dvorani Doma ljudske pro-Bvete bo v soboto, 21. decembra, ob 20. uri slavnostna akademija v počastitev dneva JLA. Umetniški spored na akademiji bodo izvajali člani zagrebške opere, hrvatskega narodnega gledališča, člani baleta, plesni ansambel Lado, vojaška godba in člani PI) Dušan Jereb.
upravljanja,  v odborih
28. decembra bo v Dolenjskih Toplicah okrajna skupščina Svobod in prosvetnih društev
V soboto, 28. decembra, se bo ob 10. uri dopoldne žarela v Dolenjskih Toplicah redna letna skupščina Okrajnega sveta Svobod In prosvetnih društev. Po poročilih in rarpravi bodo delegati društev izvolili nov okrajni plenum, sekretariat, nadzorni odbor in delegate »a republiški kongres. Delegati in gostje naj pridejo v Toplice (t vlaki in avtobusi) pravočasno, ker se bo skupščina začela točno ob d«setih dopoldne. Trajala bo ves dan, za prenočišča in pirehramo bo poskrbljeno.
VRHOVNI KOMANDANT JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE MARŠAL JOSIP BROZ TITO JE PRED KRATKIM SPREJEL ČESTITKE VSEH ČLANOV CKZKJ. MINILO JE NAMREČ ZE 20 LET, ODKAR JE TOVARIŠ TITO POSTAL GENERALNI SEKRETAR KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. — »DOSEŽENO JE BILO TISTO, KAR JE OSNOVNO — ENOTNOST, IN TO V CENTRALNEM KOMITEJU IN V VRSTAH ČLANSTVA NASE PARTIJE ...« JE OB TEJ PRILOŽNOSTI MED DRUGIM DEJAL TOVARIŠ TITO.
raznih društev in organizacij v Novem mestu že dela ve* Vaših sodelavcev; aH so bile tu oblike sodelovanja primerne?
»Mislim, da je to sodelovanje dobro. Naši oficirji in uslužbenci so prebivalci mesta in prav tako kot vsak drugi meščan poznajo in občutijo napredek, pa seveda tudi pomanjkljivosti v življenju mesta. Naši tovariši« radi sodelujejo v organizacijah, društvih in drugje, zlasti Se na zborih volivcev. Čudim se pa, da novomeški volivci vedno čakajo, da jim take zbore skliče šele občinski odbor. Prarcej je perečih vprašanj, ki bi jih morali ljudje bolj kazati odbornikom in jim pri tem seveda tudi več pomagati. — Sem sodi tudi boleče stanovanjsko vprašanje, ki je hudo za nas in za občino. Nasploh pa so naši sliki z oblastjo kot rečeno dobri.«
Morda Se besedo o kulturno - prosvetni dejavnosti v mestu in o sodelovanju na tem področju?
»To je zelo važno vprašanje. Vrsta prireditev, zabav in najrazličnejših predavanj v Domu JLA — vse to ie lahko samp sestavni del kulturnega življenja Novega mesta. Saj veste, da smo organizirali več zelo kvalitetnih (jjfefc Kulturne prireditve v nnčr domu bj morale biti stvar'mesta. Snet smo pri vprašanju stalnega, neprekinjenega povezovanja skozi vse leto. Menim pa na primer, da oba kinematografa ne delata načrtno in skupno. Novo mesto ne more biti brez dveh kinematografov, to smo že spoznali.
Sicer pa ne bi smeli pozabiti: smo del ljudstva, le da v uniformah. Novo mesto je tesno povezano z revolucijo in Z* vso Tastjo in izgradnjo naše
(Nadaljevanje na 3. strani)
MANIFEST MIRU
Socializem - bodočnost sveta
v
Delavci in kmetje! Delavci na področju znanosti in kulture! Ljudje dobrt volje vseh dežel!
Na vas, na vaš razum, na vaša srca se obračamo predstavniki komunističnih in delavskih partij raznih dežel, ki smo se zbrali v Moskui na proslavi 40-letnice velike oktobrske socialistične revolucije.
vojna — če bi narodi dopustili, da bi prišlo do nje — prekosila vse, kar je doslej človeštvo pretrpelo. Prebivalci Evrope in Amerike, Azije, Afrike in Avstralije vedo, da je človek sprostil tako ogromne naravne sile in ukrotil tako močna sredstva, da lahko zadene njihov rušilni učinek sleherni kotiček zemeljske oble. V novi vojni ne bo kraja, kjer bi se lahko človek mirno in varno skril. Plamen atomske, vodikove in raketne vojne bi zajel vse narode in zagrozil mnogim človeškim rodovom z neizčrpnimi tegobami.
Preprosti ljudje vsega sveta, ne glede na njihovo narodnost ln politične nazore, vero in barvo kože, hočejo živeti v miru. Preprosti ljudje vsega sveta se vprašujejo:
»Mar človek, katerega zmagoviti razum odvzema naravi vse njene skrivnosti in ji čedalje bolj vlada, mar človek, ki bo lahko spričo izstrelkov umetnih satelitov kmalu dosegel zvezde — mar se človek ne bo mogel ogniti vojni in preprečiti uničenje samega sebe.«
Mi, predstavniki komunističnih in delavskih partij, ki se docela zavedamo svoje odgovornosti za usodo narodov, izjavljamo:
Zbrali smo se v glavnem mestu dežele, ki je pred 40 leti ssačela novo dobo v zgodovini človeštva. Leta 1917 je na ruskih tleh prvikrat v zgodovini zmagala socialistična revolucija. Oblast so prevzeli delovni ljudje in njihov cilj je bil uničiti vse oblike zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku. Delavci in kmetje Rusije so pod vodstvom Leninove partije zapisali na svoje zastave geslo miru in mu zmerom ostali zvesti. V 40 letih svojega obstoja je dežela Sovje-tov utirala svojim narodom pot k miru in telila kljub oviram, ki so jih postavljali imperialisti, k mirnemu sodelovanju z drugimi deželami, no glede na njihovo družbeno ureditev.
V imenu svojih življenjskih koristi so delavci kapitalističnih dežel aktivno sodelovali v tem boju za mir. To plemenito stvar so podprli napredni ljudje po vsem svetu. Vendar pa se silam iftirir-ni posrečilo obvarovati človeštvo pred novo katastrofo, pred drugo svetovno vojno. Preveč maloštevilne so bile te sile. Sovjetska (Nadaljevanje na 2. strani)
sem so še živo v spominu tegobe, surovosti in krutosti druge svetovne vojne. Njeni krvavi sledovi še niso povsem zabrisani in že visi nad domovi mirnih mest in vasi senca strašne pošasti nove, stokrat bolj rušilne vojne. Zdaj ni na svetu nobene dežele, v kateri nevarnost nove vojne ne bi nenehoma visela nad domačimi ognjišči, kjer ne bi kalila radosti življenja, kjer ne bi zastavljala vznemirjenja polnih vprašanj. Kaj bo jutri, čez mesec dni, čez leto dni? Ali bodo znova v ognju vojne goreli naši domovi, vtem ko bodo atom-slte in vodikove bombe, ki uničujejo vse, prinesle nenadno smrt nam in našim otrokom?
Narodi so si že v dveh svetovnih vojnah pridobili bridke izkušnje. Preprosti ljudje, ki morajo prispevati v vojni vihri največje žrtve, vedo, da prinaša vsaka naslednja vojna čedalje hujše trpljenje, da uniči čedalje več dežel, ubije čedalje več ljudi, zapusti čedalje strašnejše in trajnejše posledice.
Prva svetovna vojna, ki so Jo Izzvale velike Imperialistične države, začel pa nemški militarizem, je terjala življenje milijonov ljudi. Milijonom je uničila zdravje in napravila iz njih invalide. Vojna je prisilila cele narode, da so trpeli lakoto in pomanjkanje.
Druga svetovna vojna, katere glavni pobudnik je bil nemški fašizem, je privedla do tega, da so bile v vojno vihro potegnjene ne samo velike armade, ne samo oborožene fronte. Letalske bombe so rušile odprta mesta, ubijale na tisoče in sto tisoče mirnih civilnih prebivalcev, v senci hltlerjevskih taborišč, v plinskih celicah pa je umrlo na milijone moških, žensk in otrok. Velikanska gmotna sredstva, s katerimi bi lahko zgradili na tisoče cvetočih mest, nahranili in oblekli cele narode, so služila uničevanju, smrti. Nad 30 milijonov človeških življenj, če ne računamo milijonov ranjenih ln pohabljenih, je pn/rla druga svetovna vojna in zadnje dni sta padli na odprti japonski mesti prvi atomski bombi, ta otipljivi nevarnost maožl*njga ubijanja ljudi v prihodnje.
NI potrebno ne znanje znanstvenikov ne domišljija pesnikov, da rečemo, da bi prihodnja
Najboljša pri prvem cepljenju: KOSTANJEVICA - P0DB0ČJE!
Ko so zdravniške ek*pe, ki cepijo v okraju proti otroški ohromelosti, pretekli teden zaključile  tudi cepljenje zamud-
Občinam z nalogami tudi sredstva!
Pristojnost občin je čedalje večja. Mnoge naloge, ki so jih prej reševali republiški in okrajni organi, morajo sedaj reševati občine. Te pristojnosti in naloge pa se bodo še povečale, saj je utrjevanje ara razširjanje komunalnega sistema v našem družbenem upravljanju osnovna naloga. O tem in o prenosu nadaljnjih nalog' na komune je razpravljala tudi Zvezna ljudska skup-
ščina na decembrskem zasedanju.
Res je, da so se zadnja leta večali tudi proračuni občin, vendar ne v sorazmerju s povečanima nalogami. Povečali so se predvsem za administrativni del piroračuna, ne pa tudi za sklade za gospodarske in negospodarske investicije. To otežkoča delo občin nn mnogi načrta ostanejo samo na papirja. Težave so zlasti v pa-
eiivnejših občinah, ki so glede dohodkov navezane v glavnem na dohodke od prebivalstva. !
Primer občane Črnomelj kaže, da ima občana zdaj manj sredstev za razna komunalna dela kot so jih imele občine pred združitvijo. Tako so imele prej občine Ćrnomelđ, Adle-šiči, Vinica, Dragatuš an Stari trg, ki so zdaj združene v eno, okoli 30,000.000 din za komu-
Notranjepolitični  te'densHj  pregle'd
Se več za potrošnika
V četrtek se bo zadnjič sestala Zvezna ljudska skupščina tega sklica. Ker je potekla štiriletna mandatna doba, bodo razpisane tudi nove volitve. Toda o delu skupščine v preteklih štirih letih kdaj drugič. Na zadnjem zasedanju bo Ljudska skupščina sprejela še nekaj pomembnih zakonov. Med drugim zakon o združevanju podjetij, zakon o družbenem upravljanju zbornic in zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Skupščina bo razpravljala mimo tega tudi o družbenem planu za leto 1958. Zvezni izvršni svet je že sprejel predlog in o njem te dni razpravljajo gospodarski odbori.
V skladu s perspektivnim načrtom posveča plan za prihodnje leto posebno pozornost izboljšanju življenjske ravni. Tako se bo med drugimi povečal uvoz blaga za široko potrošnjo za nadaljnjih 25 odstotkov. Lani smo uvozili za 12 milijard in 470 milijonov tega blaga, prihodnje leto pa ga bomo uvozili za 15 milijard in 400 milijonov dinarjev. Uvažali bomo predvsem blago, ki ga na domaČem tržišču ni dovolj, istočasno pa zmanjšali uvoz blaga, ki ga naša industrija lahko izdeluje sama. Predvideno je, da bomo uvozili x>eliko več avtomatiziranega orodja za vaška gospodinj-$tva, predvsem manjše stroje za vrtnarstvo, vinogradništvo, živinorejo in naprave, ki jih upodabljajo čebelarji.
Si<frr smo že letos uvozili precej tekstila, toda potrebe so tako velike, da bomo tekstil morali uvažati v večjih količinah tudi prihodnje leto, čeprav je domača proizvodnja vsako leto večja. Omenili bi še uvoz pribora za razne športe n. pr. ribolov, proizvode iz plastičnih mas in najrazličnejše galanterijsko blago. Uvozili bomo tudi precej fotoaparatov, glasbenih instrumentov, koles, motorjev pa tudi nekaj osebnih avtomobilov, ki bodo namenjeni potrošnikom, in bodo imeli zato nižjo ceno. Zmanjšal pa se bo uvoz porcelana ; i nekaterih električnih aparatov za gospodinjstvo, ker predvidevamo, da bo teh naprav izdelala precej več domača industrija. Vendar pa tudi tega uvoza ne bomo ukinili že zato, da ne bi skušale tovarne zaradi pomanjkanja blaga navijali cene. Iz por^edanega sledi, da bo trg prihodnje leto še bolje založen s potrošnim blagom, večji uvoz pa bo zagotovil stabilne cene, kar je od vsega najbolj važno. Treba je namreč računati, da se bodo plače v prihodnjem letu povečale za najmanj 10 odstotkov v povprečju in bi vsako poviševanje cen prav nič ne prispevalo k dvigu življenjske ravni.
Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, ki smo ga omenili v uvodu, urejuje razdeljevanje tistega dela sredstev, ki bo po novih predpisih ostalo
podjetju. Z odločbami tega načrta je gospodarskim organizacijam omogočeno, da lahko minimalne-dohodke povečajo za največ 50 odstotkov pred sprejetjem zaključnega računa. To pomeni, da gospodarske organizacije lahko med letom do zaključnega računa lahko razdeli med zaposlene delavce po dve in pol plači v skladu z dosedanjimi tarifnimi postavkami. Menimo, da to v bistvu ni omejitev, ki bi kršila pravice samoupravnih organov, saj je treba upoštevati, da bi sicer lahko nekatera podjetja pretiravala in razdelila tudi po 12 ali celo 24 dodatnih plač, kot se je to zgodilo v nekem podjetju. Po odo-britvi zaključnega računa pa bo čisti dohodek delila gospodarska organizacija, kakor bo hotela. Predvidene niso nobene omejitve. Podjetje bo lahko uporabilo čisti dohodek za povečanje plač, ali pa ga porazdelilo v sklade kakor v rezervni sklad, sklad obratnih sredstev itd. Na sklad za skupno potrošnjo je uveden 20-odstotni davek, ki ga bo podjetje dolžno plačati v proračune politično-teritorialnih enot. S tem naj bi dosegli usmerjanje investicij, ki bodo uporabljene za povečevanje proizvodnje ali razširjeno reprodukcijo, kot pravimo z drugo besedo. Če bi namreč že v prvem letu svobodne razdelitve sredstev šlo preveč denarja za prekomerno povečevanje družbene ravni, bi nedvomno prišli v nasprotje z našimi materialnimi možnostmi. Tako nasprotje pa bi lahko prineslo med drugim tudi povečevanje cen in s tem posledice, ki smo jih že omenili. Potem ko bo skupščina sprejela omenjene zakone bo razpuščena, volitve pa bodo razpisane za prihodnjo pomlad.
nailne zadeve. Iz okrajnega proračuna so bili plačani prosvetni delavci, prav tako stroški zdravljenja, večja popravila šol in pod. Sedaj dima občina za komunalne potrebe res okoli 70 milijonov, mora pa iz tega plačevati stroške zdravljenja, za kar je šlo letos že nad 12 milijonov din. Prav tako mora kriti vse izdatke za presveto in šolstvo, ki poberejo kakih 20 milijonov na leto, pa še štipendije in drugo, tako da za komunal-(Nadaljevanje na 2. strani)
nilkov, so ugotovile, da je bila najboljša udeležba v občini KOSTANJEVICA - PODBOCJE:
k cepljenju so prinesli vse otiroke v vseh vaseh te občine I Zadnii dan cepljenja zamudnikov (in tistih otrok, ki so bili prej bolni) je prinesel neki oče v Podbočje iz 2 uri oddaljenega Gradaca v naročju 2 otroka, ki sta dviignila odstotek na številko 100. Največ zaslug za tako odlično udeležbo imajo občinski in krajevni aktivisti Rdečega kriiža, zlasti pa tudi tovariši ea Marija Vintar, referentka za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru.
Izmed ostalih občin so dosegli najlepše rezultate v Črnomlju (95 odst.), na Mirni (93 odst.) in v Žužemberku (91 odst.).
VREME
za ča-s od 20. do 30. dec. Padavine   pričakujemo okoli 12., 26. in okoli 30. decembra,
druge dni b« suho vreme. Temperatura bo padla okoli 22. in
OBVESTILO NAROČNIKOM!
Prihodnja (nOVOletna) Šte- zlasti   okoli '20.   decembra, ko
Vilka našega tednika bO IZ- hkrati pričakujemo močno bur-
SlO V petek, 27. decembra. *V ™eS se bo temperatura po-
. stopoma dvignila.
. v).- -_Uredništvo v. m.
AH vas mikajo šmarješke Toplice?
Nova presenečenja nagradnega žrebanja!
Na številna vprašanja naših naročnikov sporočamo, da smo dobili doslej od dolenjskih podjetij naslednje dragocene nagrade za veliko novoletno nagradno žrebanje:
Tovarno šivalnih stroje" »MIRNA«
prispeva
ŠIVALNI STROJ
Prav verjetno, saj so vabljive, ugodno vplivajo na človekov organizem, imajo prekrasno okolico, prihodnje leto pa jih bodo tudi povečali in modernizirali. Eden izmed naših naročnikov bo prihodnje leto užil tam 10 dni brezplačnega dopusta! To darilo je prispeval kolektiv tega manega zdravilišča za novoletno nagradno žrebanje Dolenjskega lista.
Tovarna trikotaže »BETI« Metlika:
GARNITURO ŽENSKEGA PERILA
Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto:
5 METROV BUKOVIH DRV
Industrija obutve Novo mesto:
1 PAR ČEVLJEV
Vinarska zadruga Kostanjevica:
SODČEK NAJBOLJŠEGA CVIČKA
Kmetijsko gospodarstvo Šentjernej:
2IVEGA PRAŠIČKA
O ostalih nagradah bomo poročali 27. decembra v novoletni številki DOLENJSKEGA LISTA!
Naročite Se danes naš tednik, če ga še nimatel Opoioiite na pokrajinski časnik Dolenjske vaše znance, prijatelje In sorodnike! V VSAKO HI-SO:   DOLENJSKI LIST!
32
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
r stal
—iIITI?'      i ,
Socializem - bodočnost sveta
(Prenos s 1. strani)
zveza pa je bila takrat edina dežela, ki se Je dosledno borila za ohranitev miru.
Toda nobena komunistična partija, nobena socialistična dežela nima razlogov, ki bi vzpodbudili vojno in vojaški napad na druge dežele sa osvajanje tujih ozemelj. Sovjetska zveza in Ljudska Kitajska imata ogromna prostranstva zemlje in nešteto naravnih bogastev. V nobeni socialistični deželi ni razreda ne socialnega sloja prebivalstva, ki bi d želel vojno. Tam so na krmilu delavci in kmetje, ki so v vseh vojnah prispevali največje žrtve. Mar morejo zdaj želeti novo vojno. Cilj komunistov je, da ustvarijo družbo, v kateri bo zagotovljena splošna blaginja, razcvet vseh narodov, večni mir med narodi. Socialističnim deželam je potreben za ustvaritev takšne družbe trden mir. Zato so komunisti najdoslednejš! nasprotniki vojne, naj-odloonejši borci za mir.
Socialistične dežele nočejo nobenemu narodu vsilili svojega družbenega ln političnega reda. Socialistične dežele so trdno prepričane o neogibni zmagi socializma, vedo pa tudi, da socializma ni moč u postaviti od zunaj, da mora biti predvsem sad notranjega boja delavskega razreda in vseh naprednih sil v vsaki deželi. Zato so socialistične dežele daleč od tega, da bi so vmešavale v notranje zadeve drugih dežel, ne dopuščajo pa tudi, da bi se drugi vmešavali v njihove notranje zadeve. Zato trditve, da socialistične dežele ogrožajo mir s tem, da hočejo baje vsiliti drugim svoj red, niso nič drugega kakor poskus, da bi preslepili miroljubne ljudi.
Mir lahko ohranimo samo s pogojem, če vsi, ki ljubijo mir, združijo svoje napore, povečajo budnost nasproti poskusom vojnih hujskačev, če vsi do kraja doumejo, da je njihova sveta dolžnost krepiti boj za zaščito miru, ki mu grozi nevarnost.
Ml komunisti pravimo zdaj, da Je moč vojno preprečiti, ohraniti mir. Mi govorimo to v trdnem prepričanju, ker Je položaj na svetu zdaj drugačen, razmerje med silami drugačno.
Dežela Sovjetov, porojena v veliki oktobrski revoluciji, ni več osamljena ln izločena. Po zmagi nad fašizmom Je bil ustvarjen ogromen svet socializma, ki šteje blizu milijardo ljudi. V težnji po miru ln mednarodnem sodelovanju, po mirni koeksistenci raznih družbenih redov, z rsrno ob rami s Sovjetsko zvezo gre druga velika socialistična sila Ljudska Kitajska, za Iste miroljubne cilje se bore evropske ln azijske dežele ljudskih demokracij.
Neslutenl razvoj Industrije, znanosti in tehnike v Sovjetski zvezi In drugih socialističnih deželah služI miru, Je močna ovira v netenju vojne.
Na svetovnem področju je zrasla Se druga nova sila. Oktobrska revolucija Je vzdrarnila kolonialne narode, ki so se že otresli ali pa se otresajo jarma stoletne odvisnosti in ki hočejo Živeti v miru, ki ne dopuščajo vmešavanja imperialističnih sil v svoje notranje zadeve. Da bi se rešili zaostalosti In bede, uveljavljajo politiko miru in nevtralnosti, politiko znanih »petih načel« — medsebojnega spoštovanja, nedotakljivosti in suverenosti ozemlja, nenapadanja, ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih, enakopravnosti ln medsebojne koristi, mirne koeksi-stence.
Ne samo narodi socialističnih dežel, ne samo narodi Vzhoda nočejo vojne. Vojno sovražijo tudi narodi kapitalističnih dežel na Zahodu, ki so jo dvakrat sami okusili.
Sile miru so ogromne. Te sile lahko ne dopuste vojne, lahko ohranijo mir. Toda ml komunisti vidimo svojo dolžnost v tem, da opozorimo vse ljudi na svetu, da nevarnost pošastne, mor line vojne še nI minila.
Od kod izvira nevarnost za mir, za varnost narodov? Na vojni so zainteresirani, o Vojni sanjarijo kapitalistični monopoli, ki so v obeh svetovnih vojnah in v sodobnem tekmovanju v oboroževanju sila obogateli. Tekmovanje v oboroževanju, ki prinaša monopolom velikanske dobičke, je čedalje težje breme na ramenih delovnih ljudi In zelo slabi gospodarski položaj dežele. Pod pritiskom kapitalističnih monopolov, zlasti ameriških, vladajoči krogi nekih kapitalističnih držav odklanjajo predloge o razorožitvi,
o prepovedi atomskega orožja ln o drugih ukrepih, usmerjenih na to, da bi preprečili novo vojno. V Organizaciji združenih narodov so miroljubne dežele sprožile mnogo dobrih predlogov, katerih izglasovanje bi okrepilo mir, zmanjšalo nevarnost nove vojne. Nihče ne more zanikati, da predlogi, predloženi v proučevanje OZN o vprašanjih o opustitvi tekmovanja v oboroževanju in o vrnitvi nevarnosti atomske vojne, o mirni koeksistenci držav, o razvoju gospodarskega sodelovanja med njimi, ki Je odločilen Činitelj za nujno potrebno zaupanje v stikih med državami, ustrezajo življenjskim koristim vseh narodov. Od ureditve teh vprašanj je v veliki meri odvisna usoda miru, usoda bodočih rodov. Ti predlogi zadevajo na aktiven odpor tistih, ki so zainteresirani na ohranitvi mednarodne napetosti.
Na tisoče časnikov ln radijskih postaj dan za dnem trdi narodom ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije ln drugih kapitalističnih dežel, da »svetovni komunizem« baje ogroža njilovo svobodo, njihov način življenja, njihov mirni obstoj.
Misleč na blaginjo ljudskih množic vsega sveta, težeč za napredkom in svetlo prihodnostjo vseh narodov, se obračamo na:
moške in ženske,
delavce in kmete,
delavce na področju znanosti ln umetnosti,
učitelje in uslužbence,
mladino in obrtnike, trgovce In Industrijce,
socialiste, demokrate, liberalce,
vse ljudi, ne glede na njihovo politično In versko prepričanje,
na vse, ki ljubijo svojo domovino,
na vse, ki nočejo vojne,
na vse ljudi dobre volje po vsem svetu,
na vse vas se obračamo s pozivom:
Zahtevajte konec tekmovanja v oboroževanju, ki vsak dan veča vojno nevarnost in ki Je za vas ljudi dela najhujša!
Zahtevajte prepoved proizvodnje In uporabe atomskega in vodikovega orožja, kot prvi ukrep pa takojšnjo opustitev poskusov s tem orožjem!
Zahtevajte konec politike vojaških blokov In graditve oporišč v drugih deželah!
Zahtevajte, da v samem srcu Evrope ne obo-rožujejo ponovno nemških milltaristov, glavnih krivcev zadnje vojne!
Zahtevajte opustitev poskusov ln vojaških provokacij imperialistov na Bližnjem in Srednjem vzhodu!
Podpirajte politiko kolektivne varnosti, politiko mirne koeksistence različnih družbenih redov, politiko širokega gospodarskega in kulturnega sodelovanja narodov!
Obračamo se na vas s pozivom:
Zahtevajte od svojih vlad, da v Organizaciji združenih narodov uveljavljajo politiko miru ln da nastopajo proti politiki hladne vojne!
Obračamo se na vse ljudi dobre volje po vsem svetu:
Organizirajte se ln borite:
1. za takojšnjo opustitev poskusov % atomskim In vodikovim orožjem;
2. za brzpogojno čimprejšnjo prepoved proizvodnje ln uporabe tega orožja.
MI, komunisti, smo posvetili svoje življenje stvari komunizma. MI, komunisti, neomajno verujemo v zmago te velike stvari. Prav zato, ker ' verujemo v zmago naših idej, idej Marxa in Lenina, idej proletarskega internacionalizma, hočemo mir ln se borimo za mir.
Vojna je naS sovražnik.
Naj dežele z različnimi socialnimi ureditvami odslej tekmujejo med seboj v razvoju miroljubne znanosti, miroljubne tehnike! Naj dokažejo svoje prednosti ne na bojišču, marveč v tekmovanju za napredek za zboljšanje življenj- ! ske ravni narodov!
Ponujamo roko vsem ljudem dobre volje. Z ; združenimi silami vrzimo raz sebe breme oboro- I zevanja, ki teži narode. Rešili bomo svet ne- : varnosti vojne, smrti ln uničenja. Pred nami je : svetla In srečna prihodnost človeštva, ki stopa j po poti napredka.
Mir svetuj j (Slede podpisi predstavnikov 64 ko- \ munističnih in delavskih strank % j vsega sveta)
»Kocka Je padla!« bi dejal nekdo, ki Ima rad dramatične vzklike in zaplet«, in se podvizal povedati, da gre za sestanek predsednikov vlad držav, ki so članice sevemoatlantskega pakta. Težava je le v tem, ker ne bi vedel povedati, na katero stran je padla kocka, zakaj, ko to pišemo, se jc konferenca šele začela, uradnega sporočila še ni in glavni govorniki se tudi še niso zvrstili.
Kljub temu, da sestanki ne delajo zgodovine, ampak so samo njeni mejniki, bi vendar za ta Pariški sestanek lahko rekli, da je morda najvažnejši ne samo v zgodovini organizacije NATO (atlantskega pakta), ampak tudi eden najvažnejših sestankov po vojni. Kakšen pomen mu pripisujejo Američani, je razvidno iz dejstva, da se je sam predsednik ZDA Eisenho-wer odločil priti v Pariz, čeprav ga Je pred kratkim zadela kap. Mimogrede povedano. Je Elsenhower prvi ameriški predsednik po Wilsonu, ki Be stopil na pariška tla.
V Parizu so se dalje med drugimi zbrali Adenauer, Macmillan, Zoli, Ka-ramanlis in drugI. Zdaj bodo razpravljali o tem, kako bi strnili svoje vrste, poglobi1! vojaško in znanstveno sodelovanje in zgladil] nesoglasja, ki obstajajo med njimi.
Po ameriškem mnenju M se bilo treba »odločno postaviti po robu sovjetskemu gospodarskemu ln vojaškemu tazflvanju«. Toda hkralf.i bi bilo potrebno rešiti nekaj »praktičnih problemov«. Eden izmed teh problemov
Je vzpostavitev raketnih oporišč na ozemlju članic NATO. Američani namreč ie nimajo medcelinske rakete, s katero bi v vojni lahko kar s svojega ozemlja obstreljevali sovjetsko ozemlje. Pač pa imajo ali bodo v kratkem ime1! rakete srednjega dometa — do 2500 kilometrov —. Te rakete z ameriškega ozemlja seveda ne bj dosegle sovjetskih tal. Dosegle pa bi jih, če bi jih izstreljevali z ozemlja Danske, NorveSke ali Zahodne Nem-
USODNO RAZPOTJE
čije, Američani pravijo, da je to samo začasno — dokler ne bodo imeli medcelinskih raket. Toda ne glede na to bi ta ukrep močno zaostril odnose med Vzhodom in Zahodom, pospešil oboroževalno tekmo na obeh straneh in onemogočil razgovore za razorožitev za delj časa. V primeru spopada pa b{ bile države, na katerih ozemlju bi sta'a raketna oporišča, izpostavljene neuffi.mil jen^m povračilnim Napadom s sovjetske strani.
Zato Je razumljivo, da se evropske države, članice NATO, ne navdušujejo za taka oporišča. V skrajnem primeru h; bila ta ali ona pripravljena ta oporišča sprejeti, toda za ceno kakih ameriških koncesij. Francija bi na primer rada ostala velesi'a. Na sestanku v Parizu bo prav gotovo za-
htevala od ZDA in Velike Britanije, da se z njo posvetujejo vnaprej, kadar bodo sklepale o kakem važnem vprašanju, ki zadeva tudi Francijo. Skratka, Francija se boji, da je ne bi izrinili iz kroga velesil.
Velika Britanija je precej istih misli kot ZDA. Strinja se s potrebo po vzpostav|itvii raketnih oporišč, le da daje več poudarka političnim vprašanjem. Zahodna Nemčija je načelno sicer privolila na vzpostavitev oporišč na svojem ozemlju, toda pred odhodom v Pariz je zastopnik vlade previdno Izjavil, da bo vlada prej počakata na glasovanje v zveznem parlamentu o tem vprašanju, preden se bo dokončno odločila.
Tudj italijanska vlada se je menda odločila, da bo privolila na postavitev oporišč izstrelkov na svojem ozemlju »ob določenih pogojih«.
Malo je znanega o stališču malih držav v NATO, kot so Grčija, Danska, Norveška in druge. Vse te države imajo tudi svoje posebne interese in, čeprav so v paktu, nikakor hj ne želijo preveč dražiti ruskega medveda.
V Parizu seveda ne bodo govorili samo o oporiščih. Toda ob tem vprašanju, bolj kot ob katerem koli drugem, se bo odločala usoda — česa? Najbrž miru v Evropi in na svetu.
Morda bo položaj čez teden dni jasnejši, morda pa bo še bolj nejasen kot danes. Eno pa je gotovo: Zahod stoji danes na usodnem razpotju. Svet Pričakuje od nJega, da bo ubral zmerno in razumno pot.
Občinam z nalogami tudi sredstva!
(Prenos s 1. strani)
ne izboljšave ostane bore malo, skoraj nič. Vsekakor precej manj, kot so imele občine pred združitvijo. To pomeni, da so občine dobile več nalog, ne pa tudi več sredstev za njihovo reševanje.
Dovolj je dokazov, da so občinski ljudski odbori s skromnimi sredstvi, ki so jih dali
za razne komunalne izboljšave, dosegla izredno lepe uspehe, ker so ta sredstva pomnožili z deležem prebivalcev in dobro organizacijo dela. Občinski ljudski odbori imajo vse možnosti — praksa kaže, da tudi sposobnosti —, da prek krajevnih odborov in zborov volivcev mobilizirajo res vsa lokalna sredstva za določeno nalogo v korist skupnosti.
Ploden obračun
Z občinske konference LMS v Novem mestu
Po nori vožnji - v Ljubljanico in v smrt...
Preko 70 mladinskih delegatov in povabljenih gostov Je preteklo nedeljo skoraj popolnoma napolnilo dvorano novomefikega sodišča. Občinski konferenci mladinske organizacije so prisostvovali mladinci m mladinke iz različnih krajev novomeške občine, novomeških delovnih kolektivov ln terenskih organizacij. Seveda tudi zastopnikov novomeške dijaške mladine..^ ln vajencev ni manjkalo. 9e cžflo Je telo razveseljivo; konferenci so prisostvovali *n tudi sodelovali v zelo izčrpni in plodni razpravi Številnih predstavniki ramičnlh organizacij. Ui vključujejo mladino, med njiroi Je bil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora MakB Vale, predsednik okrajnega komiteja mladine Jože Hartman ln zastopnik CK LMS. Pokornost Je Je bila zelo plodna in bo gotovo rodila bogate sadove.
Iz obširnega poročila predsednika občinskega komiteja LMS Sergoja Thorževskega naj povzamemo najvažnejfie:
Mladina »e vedno boltj vključuje v politično življenje. Največji uspeh je mladinska organizacija na področju novomeške občine dosegla z izvolitvijo Številnih Članov v občinski ljudski odbor |n občinske svoje. Po tej
Preteklo sredo se Je hitro raznesla po vsej Dolenjski žalostna vest, da je bila »črna vožnja« osebnega avtomobila »Chevrolet« 8-3256. last Zdravilišča v Dol. Toplicah, usodna za skupino štirih ljudi In seveda tudi za avtomobil. V torek ponoči so se odpeljali na »poskusno vožnjo« iz straže, kjer Je bil topliski avtomobil na popravilu v garažah Avtobusnega prometa »GORJANCI«, Ladislav Grad, Stane Derganc, Viktor Hočevar ln Alojz Strajner. Mem potjo so se večkrat ustavili, nato pa 20 minut čez polnoč prispeli v LJubljano. Priče izjavljajo, da se Je prlpodll na most čez Ljubljanico na Dolenjski cesti topliski avtomobil t naglico kakih 100 km, polomil ograjo na mostu ln zdrknil čez rob v Ljubljanico. K sreči so bili reševalci In gasilci kmalu na mestu, vendar so hitro ugotoviti izredno težke poškodbo In nezavest   nekaterih poškodovan-
cev. Alojza Strajnerja Je pripeljal reševalni avtomobil ie mrtvega na kirurgko kliniko, Viktor Hočevar pa Je umrl naslednje jutro. Zlomljeni je imel obe roki ln hude poškodbe na glavi. Grad ima zlomljeno ključnico in hude poškodbe, Derganc pa lažje poškodbe na nogi. 9koda na avtomobilu znaia nad milijon dinarjev ln prav verjetno topliski »Chevrolet« S-3528 ne bo nikoli več vozil — ne pijanih in ne zdravih ljudi...
POPRAVEK
Popravljamo tiskarsko napako lz članka »Mizarjem naj bi se Be kdo pridružil« (3. stran so. številke Dol. lista), kjer stoji v 5. vrsti napačno zapisano, da ima Mizarstvo v Gradacu zaposlenih ioo ljudi, pisati bi pa moralo le 10.
Uredništvo
strani Je novomeška občina med najboljšimi v Sloveniji. Mladinska organizacija Ima sedaj svoje predstavnike tudi v šolskih odborih. Število mladincev v delavskih svetih novomeških delovnih kolektivov pa se Je od lani povečalo za 50 odstotkov. Vse to so uspehi, ki Jih ne kaže podcenjevati. Sestanek je še vedno najosnovnejša obiltka deia mladinske organizacije, nt pa edina. Tir bo treba n«Jtl *e nove ablike ki bodo mladino pritegnile. Najbolj pereča so vprašanja prostorov in finančnih sredstev. V Novem mestu so že skoraj splahnele iluzije o mladinskem klubu, ponekod na podeželju pa je Se slabše. Na vasi so oblike dela v aktivih mladih zadružnikov. Po-Šolska Izobrazba Je nujna. Kmetijsko gospodarske šole so imele lani lep uspeh, lefos pa ni pravega zanimanja. Velik problem Je če vedno vajenska mladina. Med uspehe mladinske organizacije moramo šteti tudi ustanovitev sedmih novih aktivov, ki so se priključili dosedanjim tridesetim, kolikor jih je prej bilo na področju občine Novo mesto. Tudi organizacijo prireditev v proslavo dneva mladosti je mladinska organizacija dobro Izpeljala. Našteli bi lahko še dosti problemov, ki so Jih Se ,podrobneje obdelali v razpravi, kl Je bila 70I0 pestra, Živahna jn plodna. Težko b| se takrat spuščali v podrobnosti, o tem bomo pa kaj več napisali prihodnjič. Bdio Je veliko različnih mnenj, tehtnih predlogov ln napotkov n ureditev najbolj pe-iroflih problemov. Tudi prisotni gostje so precej prispevali k zelo zanimivi jn plodni razpravi.
Ob zaključku naj še omenimo, da je bilo v nov], razširjeni občinski komite Izvoljenih 21 mladincev in mladink. Delegat: so izvolili tudi 30 predstavnikov mladine taovomeSke ohr.no, ki bodo v nedeljo 22, decembra sodelovali na okrajni konfernM LMS. jr
M-
Dolenjske »tovarne medu« so dale leto. obilen In sladak pridelek, saj so čebelarji natočili medu kot že dolgo ne. 29. novembra so čebele na Brezovi rebri še brenčale v zadnjem jesenskem soncu, že naslednji dan pa so zaplesale po zraku bele muhe... Na sliki: čebelnjak na Brezovi rebri.
Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča:
državljanov v sodstvu
d) Ni dvoma, da preti nevarnost odtujitve in nepravilnega eojenija, če se sodstvo izolira od splošnega Ljudskega pravnega Čuta in splošnih družbenih pojavov. Tej nevarnosti pa se ognemo, če pritegnemo k sojenju ljudi laike —, ki dmajo »misel ln pogoje za tako sodelovanje.
Nepotrebna pa je bojazen, ki i<o pogosto izražajo n« novo Izvoljen; sodniki porotniki pred dostikrat res zapletenimi zakonitimi določili, saj ni njihova dolžnost, da se učijo zakonitih predpisov, ampak, da s svojimi življenjskimi izkušnjami, poznavanjem krajevnih razmer, ljudskih običajev in značajev, produkcije trt družbenega uatro-J}a po svoj« pripomorejo k pravilnemu sojenju. Iz določenih razlogov pa sodniki porotniki 1» sodelujejo pri v*eh sodnih epravilih. Zakonita določila iz-
recno predpisujejo, kdaj je sodelovanje obvezno. Tako določa zakon o kazenskem postopku, da o 'lažjih kaznivih „ dej ah jih kot so n. pr. najlažjo telesne poškodbe, obrekovanja, razžalitve ln druga, sodi sodnik posameznik okraijnega sodišča. Pri okrožnem sodišču pa sodi o kaznivih dejanjih vedno le senat, ki je sestavljen iz stalnega sodnika in sodnikov porotnikov-Izjema pa so vsa poizvedovalna in preiskovalna opravila, ki jih tudi opravlja le stalni sodnik. Zakon o pravdnem postopku pa tudi določa, da sodi sodnik posameznik pri okrajnih sodiščih spore o promoženjsko-pravneim zahtevku, če vrednost ne presega 50.000 din ln spore o motenju posesti. Sodnik porotnik tudi ne sodeluj« pri nepravdnih, Izvršilnih in zemljiškoknjižnih zadevah. Te izjemo, ki
pa nikakor ne kršijo temeljnega načela natšega ljudskega sodstva, so le posledica ekonomičnosti v postopku.
Sod n Lici porotntliki se volijo za dobo dveh let teir 'traja njihova delovna doba dokler niso razrešeni. Izvoljen sme biti državljan FLRJ, ki jo dopolnil 27 let starosti in ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, zairadl katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje sodniške dolžnosti, ki je zmožen opravljati sodniško dolžnost. Pred nastopom svoje službe poda pri predsedniku sodišča svečano izjavo, da bo pri svojem delu spoštovali ustavo in zakon, da bo' svojo dolžnost opravljal vestno dn nepristransko ter da
jim le ta daje Jamstvo pravičnih in objektivnih sodnikov.
Služba sodnika porotnika je torej prvenstveno častnega značaja. Pač pa predvideva posebna uredba, da imajo sodniiki po-ratnlki pravico do povračila stroškov, ki fjilh imajo zaradi opravljanja sodniške službe (potni stroški in stroški za prehrano in preno&l'šče) in do povračila za Izgubljeni zaslužek. Sklep o povračilu strošlkov in o povračilu za izgubljeni zaslužek izda predsednik sodišča ter se sme zopeT njega pritožiti sodnik porotnik na Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS.
Statistični podatki povedo, da so imela vsa slovenska sodišča konec lanskega leta skupaj 4.804 porotnike, od tega 4.002 moška in 602 ženski- Delež žensk je pri sodiščih različen ter se giblje med 8% tak 16°/o. Na področju novomeškega okrožnega sodišča pa je skupno število porotnikov 4.12, od tega moSkih  359  in  53   žensk. Po
bo varoval socialistični red ^družbeno popisnih skupinah je FLRJ. Talko vidimo, da morajo 71 delavcev, 50 kmetov, 229 sodniki porotniki uživati visok uslužbencev, 16 samostojnih moralni in polUtičoi ugled, ker   obrtnikov, 29 upokojencev, 11
Tokrat:
111!
gospodinj in 6 ostalih poklicev. Povprečna starost sodnika porotnika je 42 let. V letu 1956 je bilo v celotnem območju novomeškega okrožnega sodišča 665 obravnavnih dni, kjer so sodelovali sodniki pcurotniki. Tako odpade na sodnika porotnika približno štiri dni sojenja na leto. To prav gotovo ni taka omejitev, da bi se mogli sodniki po-rotnikl pritoževati, da jih sodišča preveč obremenjujejo.
Lenin je večkrat poudarjal, da so sodišča rahel in nb*utljiv organ oblasti vladajočega razreda. V naši socialistični družbi je sodišče organ za zaščito, krepitev ln razvijanje novih socialističnih odnosov, družbenih ureditev ln človeških vrednot novo nastaja joče družbe. Mnogokrat je že bilo poudarjeno na najvišjih mestih, da naša sodišča dobro izpolnjujejo to svojo nalogo. Prav gotovo pa je, da imajo pri teh zaslugah tudi nepoklicni sodniki — sodniki porotniki — časten in pomemben delež. To priznanje pa zaslužijo tudi vs[ porotniki, ki so sodelovali aH ki Se sodeluje j
o na
področju novomeškega okrožnega sodišča.
Vzemimo primer organizacije malih obrtnih podjetij, o katerih veliko razpravljamo in ugotavljamo, kako potrebna so Ln kolikšne koristi bi imela od njih skupnost. V veliko primerih je dovolj le nekaj sto-tisočakov investicij za začetek podjetja, vendar večina občin v našem okraju tudi toliko nima. Večja podjetja z izdelanim projektom in zadostno gospodarsko utemeljenostjo dobe sredstva na natečajih. Za mafta obrtna podjetja ne kaže delati obsiirnih elaboratov, ki precej stanejo, mimo tega pa se manjši krediti ne dodeluje-jo na natečajih.
Potrebno je torej, da občinski ljudski odbori dobijo več sredstev, da bodo kos obširnim in vedno večjim nalogam. V kolikor zaradi splošnih načel o delitvi narodnega dohodka ni mogoče povečati nekaterih skladov občin za pospeševanje gospodarstva, bi bilo treba vsaj omogočiti, da bi tudi občine lahko najele investicijski kredit za določeno gospodarsko nalogo, zlasti za ustanavljanje potrebnih in donosnih manjših obrtnih podjetij, za katere ne morejo dobiti kreditov na natečajih.
Odlikovana predsednika ObLO Novo mesto in Črnomelj
V nedeljo je bil v Ljubljani 5. občni zbor Turistične zveze Slovenije, na katerem so predvsem razpravljali o nalogah občin za nadaljnji razvoj turizma. S častnimi turističnimi znaki je bilo odlikovanih 50 najprizadevnejših turističnih delavcev Slovenije, med njimi s srebrnim znakom tudi predsednika ObLO Novo mesto in Črnomelj tovariša Maks Vale in Janez Zumč.
IZ RAZNIH STRANI
• Končalo se je 12. redno zasedanje generalne skupščine OZN, Na Koncu je bila brez nasprotnega glasu sprejeta skupna Indijsko - Švedsko -jugoslovanska resolucija o miroljubnem sožitju med narodi. Letošnje redno zasedanje Je predvsem obravnavalo razorožitev, turško - sirski spor, Zahodno Gvinejo, clpr-sko vprašanje in alžirski spor.
• V Djakartl. glavnem mestu Indonezije, so uradno sporočili, da bo Indonezija razložila svojo zahtevo po Nizozemski Zahodni Gvineji na konferenci solidarnosti azijsko -afriških držav, ki se bo začela 26. deecembra v Kairu. Predstavnik konference je izjavil, da bi utegnilo biti to vprašanje eno Izmed najvažnejših, o katerih bo konferenca razpravljala.
9 Predsednik ZDA Elsenho-wer Je odgovoril na Nehrujev poziv. V odgovoru je Eisen« hower izjavil, da bo ameriška armada uporabljala Jedrsko orožje samo za obrambo ZDA. Pripomnil Je, da bi bila Amerika pripravljena prekiniti poskuse /. vodikovimi bombami, te T>1 bil dosežen sporazum o prepovedi proizvodnje atomskega orožja.
• Sovjetska vlada je pred sestankom NATO v Parizu poslala vsem članicam tega pakta pisma, v katerih predlaga sestanek državnikov na »najvišji ravni«, pogajanja o razorožitvi in zagotovila, da pakt ne bo ustanavljal raketnih oporišč blizu sovjetske meje. Tudi Španija, ki sicer ni članica atlantskega pakta, je dobila podobno pismo. Na španskem ozemlju ' so namreč ameriška vojaška oporišča.
• Sekretar CK vzhodno-nemške enotne socialistične partije Gerhard Zlller je storil samomor. V kratkem sporočilu, ki ga Je ob tem dogodku objavilo glasilo CK »Neu-es Deutschland«, je samo rečeno, da Je Zlller storil samomor v trenutku depresije. V Zillerjevi pristojnosti so bile norme in proizvodnost dela. Vlada Je hotela v zadnjem času norme zvišati, Zlller pa J« bil hkrati vedno bolj potiskan vstran. Dogodek Je »prožil precej ugibanj.
"ROG„
trgovsko podjetje na veliko
NOVO MESTO obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bedo skladišča zaradi Inventure zaprta,
ln sicer: oddelek: Tekstil-galanterija, od 23. do vključno 31, decembra 19&7; oddelek: Osnovna in ostala prehrana (kolonialno ln Špecerijsko blago) 30. in 31. decembra 1957.
Ponedeljkov novomeški tir*,'
Verjetno Je v ponedeljek 18. decembra na novomeškem živilskem trgu zmanjkalo stojnic, kajti nekatere ženske so Imele košare kar na tleh. Trg je bil Izredno dobro založen. Prodajali so jajca po 21 din, (nekatere so zahtevale kar 23 din), solato v glavicah po 12 din, za venec čebule so zahtevale ženske najmanj 80 din, za flrkl suhih Jabolk 60 din, za merico radića 20 din, za kokoš 400—300 din, za zajklo z mladiči 900 din. za skodelico smetane 60 din, za liter mleka 32 din, za šopek peteršilja 10 din, za korenino hrena 10 ali 20 din, za kilogram Jaboik 70 aH 8o din, za merico motovilca 20 din, za krožnik kisle repe ali zelja 20 ali 25 din.
Na novomeško sejmišče prihaja
vedno več kupcev s Hrvaškega, zaradi česar cene naraščajo. Tokrat so pripeljali naprodaj 807 prašičev, prodanih pa je bilo 699 glav. Za male prašičke, stare od 6—10 tednov, so zahtevali od 4.000 do e.ooo din, za večje (od 3—7 mesecev) pa od 6.000—17.000 din.
TEHNIKA ZBLIŽUJE LJUDI
»Halo, centrala, prosim tovariša Petra!«
»Gospod Peter, klanjam se!«
(Po .TFZTJO
»DOLENJSKI CIST«
Stran 5 '
22. december - naš praznik
fPrenos s 1. strani)
domovine, tako da res ni nobenega vzroka za kakršnokoli razdvojenost. " Skupna korist terja večjo koordinacijo dela tudi na kulturnoprosvetnem področju. Moči, sredstva in možnosti za to imamo na obeh straneh.«
Kako ocenjujete pred-vojaško vzgojo in ostalo izvenarmadno vzgojo mladine v novomeškem okraju?
T
»Jugoslavija je zanimiva dežela. 2e po geografskem položaju smo tako »postavljeni«, da nas v zgodovini ni nič obšlo. Ob nas so se spotikali in nas napadali najrazličnejši narodi. Zato je za nas življenjsko važno: biti vedno pripravljen! Nikoli nismo bili okupatorji; vsa naša zgodovina je krvava povest večne obrambe. Bi bila za to samo armada dovolj? Ne, ves narod se mora za obrambo svobode vedno pripravljati! V tem delu je pa najvažnejši činitelj mladina. Mladina nosi nove ideje, veliko zdrži in ugaja ji, da brani svoje ideale. Ko ocenjujemo torej to delo, menim, da bi morda lahko naredili pred-vojaško vzgojo privlačnejšo z boljšo organizacijo. Tudi njena materialna podlaga bi bila lahko boljša. Večjo pomoč potrebujejo občinski sveti za kulturo in prosveto, moralno in materialno, da bodo stopili tudi s predvojaško vzgojo korak naprej. Pomen stalne pripravljenosti vsega ljudstva in njegove armade menda ni treba posebej poudarjati, saj nas o vsem tem nedavna preteklost in razgibana sedanjost dovolj živo prepričujeta. Vrednost predvojaške vzgoje je torej očitna, saj gre za mladino, pred katero je življenje, moč in bodočnost.«
TovarlS polkovnik, v našem okraju je precej rezervnih oficirjev; aH so organizacije UROJ našle pravilne oblike stalne in delovne povezave z aktivnim kadrom JLA? Se Vam dozdeva, da je bilo za nadaljnjo ■ vzgojo rezervnega oficirskega kadra v okraju dovolj narejenega?
»Dobro ste vprašali. V našem garnizonu smo zelo zain-
Za 22. DECEMBER — 1«. obletnico ustanovitve JLA. iskreno čestitajo delavci in uslužbenci naslednjih novomeških ustanov in in podjetij:
tereslrani, da Imamo dobro izvežban rezervni kader, ki mora biti vsestransko sposoben. Dolenjska je dala za svobodo največ, kar je mogla. Na to računamo, obračati se pa moramo seveda tudi na mlado generacijo, ki prihaja in ki mora imeti prav take kvalitete. Sodelovanje z UROJ je bilo
Tovariš polkovnik Simo Livada nam je v razgovoru ponovno poudaril: »praznik armade je praznik vsega našega ljudstva! Tega nikdar ne pozabimo!«
precej intenzivno In aktivno; med letom smo pomagali, kjer je le bilo mogoče. Z okrajnim odborom UROJ smo sestavili delovni načrt, ki je bil skoraj v celoti uresničen. Predavali so najsposobnejši aktivni oficirji, zagotovili smo potrebna učila in filme. Kot najboljšo organizacijo moram pohvaliti UROJ v Semiču. V nekaterih organizacijah manjka zanimanje za vzgojno-izobraževalno delo; tam je tudi udeležba na predavanjih slaba. Monim, da bi to uspeli popraviti, če bi take organizacije zlasti zdaj pozimi malo bolj delale.
Povezavo med aktivnimi in rezervnimi oficirji bi kazalo utrditi tudi z živahnejšo družabnostjo. V celoti smo tudi tu dosegli letos velik napredek, vseh možnosti pa še nismo izkoristili.«
Zveza borcev, taborniki in razne druge organizacije ter društva goje tradicijo NOB, često s pomočjo Vašili enot. Kaj menite, tovariš polkovnik, o takih oblikah vzgoje naših ljudi in kako bi armada tu še lahko pomagala, da bi ostale te velike tradicije kar najbolj žive?
»Zelo koristne so vse organizacije, ki na najrazličnejše načine krepijo patriotično zavest državljanov in s tem obrambno.moč domovine. Tradicije NOB so izredno dragocene. Srečen sem, kadarkoli lahko nudimo pomoč vsakomur, ki to dela in to po>:-dajemo jo v okviru naših možnosti, ko posodimo n. pr. radijske postaje, orodje, konje in druga naša sredstva. Tu bomo vedno radi pomagali moralno in organizacijsko.
Na tem področju so velike možnosti, da dosežemo še več kot se že dela. Ne pozabimo na Rog, na druge znane kraje, partizanske bolnišnice In tiskarne, na kraje, kjer so bile ustanovljene brigade in kjer so bile znamenite bitke! Tu imajo predvojaška vzgoja, taborniki, Partizan in drugi nešteto priložnosti, da na terenu mladina podoživlja, kako so se njihovi očetje in starejši bratje borili za svobodo. Vse to, kar smo ustvarili, nas zadolžuje — zdaj in v bodoče. Tu naj črpa mladina ljubezen do domovine, pridobiva vztrajnost, odpornost, veščine, goji tovarištvo in si pri vzgaja še
vse druge vrline, ki jI koristijo tudi v poklicu, družini in javnosti.«
In Vaše osebne želje ob prazniku armade?
»Dan JLA je tesno povezan z vsem našim delom za ustanovitev, utrditev in zgraditev socialistične domovine. Bolj ko se odmikamo od prvih dni njene ustanovitve, toliko jasnejši in razumljivejši so za nas vsi takratni daljnosežni sklepi tovariša Tita o ustanovitvi prve regularne enote naše ljudske armade. Vedel in videl je, da so pred nami ogromne naloge in cilj še daleč, da ga bomo lahko dosegli samo z močno, oboroženo silo vsega ljudstva. Partizanski odredi, načrtna rast ljudske vojske in vse naše ljudske oblasti — vse to so zgodovinski temelji nove Jugoslavije. Zato želim, da bi vsi občutili:
22. december ni samo praznik armade, temveč praznik vseh naših ljudi! Ne (moremo ga ločiti od naivečjih jdni naše revolucije, z njimi je zraščen v eno. Želim, da bi ga Iskreno praznovali; želim še, da bi poglobili osebne stike in združili vse naše sile, da bomo v bodoče dosegli še več kot smo doslej.«
Tone Gošnik
Za Dan JLA
pozdravljajo
Dolenjski fantje, ki bodo vojaški rok v Kragujevcu skoraj odslužili, lepo pozdravljajo vse svoje domače in znance ter jim želijo hkrati tudi srečno Novo Ic.tn:
Ježe Poglavec, Jože 2aJtk, Jože Zore, Jože Stražar, Slane Zagore, Ignac Tome, Ciril Ku-helj in Karel Pajk.
Pred šestnajstimi leti je bila z odlokom Centralnega komiteja KPJ in Vrhovnega štaba POJ formirana prva regularna enota narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije — Prva proletarska brigada.
Nagli Pritok borcev v obstoječe partizanske enote kakor tudi formiranje novih odredov in brigad Je omogočilo Vrhovnemu štabu, da je prešel na višjo stopnjo organizacije oboroženih sil, ki »o zrasle med ljudsko revolucjo. Porajala se Je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije, v kater] so se mimo partizanskih odredov pojavile tudi divizije in korpusi.
Ta prehod na kvalitetno novo organizacijo oboroženih sil, čeprav postopen, je bil odločilen za nadaljnji uspešni razvoj ljudske revolucije, kajti njeno gibanje bi bilo brez močnih oboroženih sil nemogoče. Prav v tem Je zgodovinski pomen odloka CK KPJ in V8 POJ za formiranje prve regularne enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije 22. decembra leta 1941.
za potrebe armade. Razen modeme oborožitve terja sodobna armada čedalje več in o tori za<'je in mehanizacije in zanjo so pri nas že ustvarjeni vsi pogoji. Vso našo skupnost čakajo novi napori za nadaljnji dvig proizvajalnih sil, napori, ki bodo močno vplivati, da bo naša armada opremljena z vso moderno oborožitvijo, tehniko in opremo-
, V skladu z napori, skupnosti in ljudstva, da se ustvarijo čim ugodnejši materialni pogoji za našo armado, si obetamo velike uspehe za notranji razvoj armade. Na hvalo svojemu starešinskemu kadru, od vrhovnega komandanta tovariša Tita Pa do najnižjega starešine in vojaka, je armada učvrstila svojo notranjo organizacijo, izpopolnila vežbanje, si osvojila nove pridobitve na področju vojne tehnike, dvignila svoje notranje odnose na višjo stopnjo, razvila zavestno disciplino ln moralno politično enotnost v skladu z ekonomskim in družbenim razvojem. ,
OB DNEVU JLA
Tudi letos, kakor ob slehernj proslavi dneva JTLA, se vračamo na ta trenutek rojstva naše prve regularne enote, na njeno pot ln zmajrc, kajti organiziranje armade, vzporedno z organiziranjem prvih odborov ljudske oblasti, je pomenilo začetek tega, kar danes imamo ln na čemer gradimo vse, kar je novo! pomenilo je preraščanje ljudske vstaje v revolucijo, uporniških enot pa v regularno armado.
Z letošnjim dnevom Jugoslovanske ljudske armade se zaključuje pomembno razdobje v razvoju oboroženih sil. Ta dan proslavljamo v znamenju velikih uspehov naše države na področju graditve in razvoja proizvajalnih sil in socialš-irtiene demokracije, v borbi za aktivno koeksl-stenco, za mir in napredek človeštva.
Za naše narode pa tudi «a armado je pomen teh uspehov v tem, da so oni dali perspektivo razvoja socializma, krepko učvrstili enotnost delavskega razreda in ljudstva, ga mobilizirali za nove napore v graditvi naše druSbe In s tem ustvarili vse pogoje za razvoj oboroženih sil.
V sedanjih mednarodnih odnosih predstavlja na-ša armada neogibno komponento socialističnega razvoja. Zato tudi njena krepitev do stopnje, ki jo odrejajo naše materialne možnosti, lahko samo pozitivno vpliva na socialistični razve.!. Zaradi tega so naši narodi v povojnem razvoju doprinesli velikanske žrtve, da bi si zgradi1 i materialne osnove naše družbe In tako so si ustvarili lastne sile za narodno obrambo.
Naiie gospodarstvo je doseglo raven, ki omogoča proizvodnjo različne opreme in oborožitve
Za ohranitev neodvisnosti ln napredek naše države je nujno, da imamo tudi v prihodnjo močno armado, neglede na to, da razvoj mednarodnih odnosov zmanjšuje napetost med narodi- Narodna obramba je predmet nenehne ln velike pozornosti našega državnega in partijskega vodstva. Modernizacija armade in njena organizacija v skladu s potrebami naše države je stalna skrb naše družbe.
Naša armada, sad naše ljudske revolucije ln socializma, ,ie po svojem značaju globoko ljudska in po svoji funkciji usmerjena v obrambo neodvisnosti naše države in v mirno graditev socialističnih družbenih odnosov-
V našj armadi odnos med vojaki In vodstvom n| kopija odnosov, kakor ao vladali v predvojni Jugoslaviji, ampak Je to odnos sodelovanja in vzajemne pomočj vojakov ln vodilnega kadra. To je tovariška skupnost zavednih borcev — graditeljev socializma. Zaradi tega tudi Imamo v naši armadi zavestno disciplino, ki izvira 1» moralne zavesti njenih pripadnikov.
Jasno je» da mora vsaka revolucionarna sprememba v socialističnih družbenih odnosih med ljudmi vplivati tudi na medsebojne odnose v armadi. To je tisto kvalitetno, novo, kar je ustvarjeno v naš} armadi, kar jo dela dovolj močno in sposobno, da brani neodvisnost naše države.
Danes, pred 22. decembrom — praznikom naše armade, lahko ugotovimo, da »o njeni pripadniki dosegtfi veMke vspehe in da so napori, žrtvovati zanjo, obrodili lepe in bogate sadove.
D. Bojanlč
.*..*..*. ,
V toplem objemu garnizona
OKRAJNI LJUESK1 ODBOR NOVO MESTO
SGP »PIONIR«
Kmefijsko-gozdarsko posestvo
»ŽELEZNIM«
»KOVINAR«
»ELEKTRO-NOVO MESTO«
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Do včeraj smo sedeli v šolski klopi, pridno delali za tovarniškimi stroji, obdelovali prostrana polija. razširjali nove ideje skozi vasi. Taka je mladost. Brez te odlike si naše mladosti ne bi bilo mogoče-zamisliti.
Slišali smo, brali ln občudovali dela naših slavnih prednikov. Ta deia,še vedno nedokončana, so nas vabila, da jih dogradimo. Da vnesemo vanje kar je novo, napredno, in da tako za vseiei pokopljemo vse staro in nazadno asko. In ko smo vse to ustvarjali, ao nam bila v mislih začeta dela nedavnih, toda slavnih prednikov, bogaita prostranstva domovine in vojak, ki budno, neomajno stoji n,a straži, Čuvajoč naša življenja, svobodo ln svetla dela pred nenasitnimi grabežljive!.
In tudi za nas je prišel čas, ko smo tesno na prsi prižeii puške, ko smo pogumno, ponosno, z visoko dviignjenib glavo
stopili na branik domovine. Da IzpOilnimo njeno stoletno želijo, zarad^ katere jo bila neštetokrait teptana, ponižana, zastrupi!)ena! Da mladim ŠSitimo žiivljenije, katero jim najbolje ustreza; da bodo brezmejno srečn- in svobodni! Svoboda je naša stara tradicija. Zaradi tega čutimo veličino in ponos v toplem objemii garnizona.
Sleherni dan v na':cm vsakodnevnem življenju je lep in nepozaben. Štirinajst mesecev je minilo od našega prvega srečanja. Nam pa e« zdi, da je to biLo šele nedavno, včeraj. Tople solze mater, sester, deklet; Te jolze ne pomenijo vseleu žalost. Te solze so le znanilke shovesa, toplega, milega in dragega. Pomenijo isto, kakor pesmi veselih, nasmejanih tovarišev. Te solze .so prošnja, roteinje matere, ki izraža veliko in svetlo misel: »Sin moj. bodj dober; hrabro in pošteno čuvaj demo v ino. Ne osramoti me na moje stare dnil«
Lepa je tudi zgodba o dveh
mladih učiteljih — Bakifcu in Nedeljkovskem. Ganljiv je bil trenutek, ko so nedavno na tečaju za nepismene tovariši opravili izpit. Ni bilo konca ne krsua veselju v depo urejenem
vojaškem klubu. Dio nedavna nepismeni fantje so prvič pisali domov pisma o svojem življenju in delu, o tovarištvu in o dveh mladih učitelj ih, ki sta žrtvovala svoj prosti čas za svoje nepismene tovariše.
Enote JLA zgradile novo cesto s Primorske na Gorenjsko
11. decembra so na Petrovem brdu slavnostno izročili v promet novo 14 kilometrov dolgo cesto, ki veže Primorsko z Gorenjsko.   Ta nova prometna
V pričakovanju praznika
žila je zdaj najkrajša pot, ki veže Srednjo Evropo z Jadranskim morjem. Največji delež za njeno zgraditev so prispevale enote JLA, razen njih pa tudi OLO Kranj, kranjska u-prava za gozdarstvo in Gozdno gospodarstvo Bled. Generalma-jor Radko Vujevič je ob otvoritvi ceste mod drugim dejal, kako zelo ljubo je enotam JLA, ^^.v^vv^-^vs^^ da so zgradile to cesto, ki zbli-
.      : /.vije Primorsko in Gorenjsko.
Tri zgodbe o tovarištvu
Pričakujoč d>» rojstva naše Armad« — 22. december — smo ponosnj na uspehe, ki smo jih dosegli na vseh področjih vojaškega življenja in dela. Tekmovanja po enotah so veliko pripomogla, da so naši uspehi
Iskreno čestitamo za 22. december vsem našim bralcem r vrstah JLA.
Uredništvo.
zasluga nas vseh — voOaikov in starešin. Vojaško strokovni in politični pouk je solidno obvladan. Veliko število vojakov v raznih kuilturnozabavnih in športnih sekcijah je pripomoglo, da je naše vsakodnevno življenje izpolnjeno s čim več veselija in zabave. Lepo urejeni vojaški klub j« postaj kulturno shajališče vojakov. Nekateri bero knjige in časopise, drugi spet igrajo šah ali pa v kultur-nozabavnih sekcijah pripravljajo bogat spored, ki ga bodo izvajali v Čast Dnevu nase ljudske armade.
Vojak Milo Guberllnio
V. P. 1693-21 Novo mesto
Pozimi se urijo borci JLA v težkih pogojih na terenu.
Tovariš je zamenjal brata, mater, prijatelja. Marsikaj lepega in pohvalnega bi lahko povedal o našem tovarištvu. O tem, kako je bilo na nekem napornem maršu. V slabem vremenu
»Jeseni leta 1941 so zaceli partizani maršala Tita ogorčen in hud boj na življenje in smrt z Nemci. Začeli so trgati orožje iz nemških rok, njihovo število je hitro naraščalo, nobena nasilja zoper talce ali vasi pa najsi bo bila* še tako krvava, jih niso ustavila. Zanje je borba pomenila smrt ali svobodo. Kmalu so zaceli prizadevati Nemcem hude izgube in so zagospodarili po širnih krajih. Pod silno spretnim vodstvom, organizirani za gverilsko vojskovanje, so hkrati nedosegljivi in smrtno nevarni. Pojavljali so se zdaj tu, zdaj tam. Bili so povsod. Nemci «o bili prisiljeni nastopati zoper nje z operacijami Širokega obsega, vendar so se znali partizani vselej, celo takrat kadar so bili obkoljeni, umakniti, ko so prizadejali sovražniku hude izgube in škodo.«
(Winston Churchill v svojem govoru dne 22, februarja 1944 v Spodnjem domu)
smo morali prehoditi še dolgih deset kilometrov. Po zasneženi poti nas je zasipaval mrzel metež, močj so nam pohajale. Tovariši so začeli zaostajati za dolgo kolono. Dobro se spemi-rnjaim premraženih obrazov mojih tovarišev; Bobič. Hložan, Kitamovskd, Župarič zaostajaijo čedalje boli). Pa tudi nam je bilo težko. Toda ljubezen do tovarišev je premagaila vse težave. Sli smo k njim, jih bodril} in si razen svojega tovora naprtili na rame še njihove stvari in orožje.
AH pa na primer, kako so tovariši kupili tovarišu novo obleklo. Bil je reven, doma iz neke zakotne bosenske vasi. Sttršii mu niso posiali obleke. In sram ga je blflo.. Izogibal se je tovarišev, iskal sr.nri»o<tna#rnesta. Toda tovariši so vendar zvedeli ln kupil; 80 mu novo obleko. Ni vedel, kako bi se jim zahvalil. To je njegov najdražji spomin na novomeški garnizon.
Pota L proletarske
Niti za hipec ne sme ostati sovražnik neopazo van — sokolje oko mltraljezca skrbi za varnost
tovarišev.
Minila sta že dva dneva borbe na Kumoravi in Vranici, mi pa gremo skozi neprehodne bosenske gozdove in se nehote sprašujemo: Kam? 2e več kot mesec dni marširamo in gremo — neprestano iz borbe v borbo. Cestokrat, kadar počivamo, se pogovarjamo, ugibamo smer naše poti.
Potih orna stopa naša kolona, nikjer ni čuti kričanja ne klicanja. Povelja in »zveze« se prenašajo šepeta je. Naš premik mora biti tajen. Ne Čujemo »šareov«, toda čutimo, da pot pred nami ni prosta, da so še vedno, ovire. Gremo po črti, čez katero so nase enote večkrat prodrle v prejšnjih ofenzivah. Nismo poznali sovražnikovih sil, toda računali smo, da je močan ln utrjen. In zakopmeili smo v tej divjini, da bi videli hiše, otroke, ljudi.
Bilo je nemogoče, da bi se vrnili v Centralno Bosno, kajti sovražnik je bil močan in velik in stalno je ožil obroč okrog naših sil. Morali smo naprej, proti Sandžaku, kjer nd bilo komunikacij in kjer je ofenziva prenehala. Druge poti ni bilo.
Tovariš Leko nam je govorili:
»Tovariši! Ne poznamo sovražnikovih sil; pripravljeni moramo biti da prebijemo obroč. Prebiti se ali pasti v boju!«
Morali smo zbrati ostanke svojih sil in se s poslednjim naporom pre-tolči iz obroča.
»Hitreje, tovariši, hitreje! Ali imamo zvezo z začeljem?« se je prenašalo po koloni bataljona. Hiteli smo, tekli mimo kolone drugih enot, izgubljali za trenutek zvezo, zaostajali, se mešali z njimi, vendar smo se prebijali«. Moramo priti na čelo kolone, mi smo danes v čolni zaščiti. Vtem, ko dirjamo naprej, nas tovariši, ki stojijo ob poti, sprašujejo: »Katera enota je to?«
Obrazi se jim smehljajo, poznajo nas in zato so veseli. Brez skrbi so,
ne bojijo se, kajti v čelni zaščiti so tovariši iz Prve proletarske...
Ne čutimo utrujenositi, noge so nam odrevenele, premikajo se sa* mogdibno; moramo naprej! Pozabili smo na lakoto in izmučenost, na pre-čute noči. Vodi nas le ena misel: vztrajati moramo in priti na čelo kolone!
»Zvečer, tovariši, bomo videli, koliko je kdo vreden!« je rekel pomočnik komiaarja čete, tovariš Mar-kan.
Kolona koraka; nihče se ne pritožuje na težki mitraljez, na puško in municijo; pomočniki se ne ločijo od svojih strelcev, sledijo jim v korak. Nocojšnji večer bo za nas usoden. Nič strahu ni na obrazih borcev Proletarske brigade. Šalijo se na račun proboja. Odmeva smeh. Pa vendar je slehernemu jasno, kako resni so ti trenutki. Mi smo prispeli na čelo kolone. Na hitro je razdeljeno kosilo, in spet naprej...
Pred' nami je še neki hrib, pod njim pa proga. Zaslišimo žvižg Lokomotive. To je vlak za Konjic. Srca nam burno utripljejo: prišli smol... Tam onkraj proge ni obroča, ni ofenzive. Lačni smo, izčrpani. Onkraj proge pa nas čaka obljubljena dežela'...
»Juriš mora biti ©Ulovit, nezadržen, proletarski!« nam je rekel komandant bataljona Vojo.
Mislimo na njegove besede in nehote potipatmo torbice, štejemo municijo in bombe.
Počitek. Čakamo prvi bataljon. Je že tu. Približala se je noč. Naprej! Na čelu kolone odjeknejo streli in kmalu zvemo, da je zajet neki domobranec, drugi, ki so bili z nj im, so ušli. Mislili smo, da bomo sedaj trčili ob glavno sovražnikovo silo in zasedli smo položaje, čakajoč borbo. Toda legel je Že prvi mrak in še vedno je vse tiho.
Spuščamo se k progi. Naše kolone teko kot voda v jeseni. Vsi smo pozabili na vse, kar nas muči... Vodila nas je ena sama misel: Naprej, na progo! Gazili smo potoke in poplavljene travnike. Drveli smo kakor še nikoli doslej, in nobena stvar nas ni mogla ustaviti,'.. Levo od nas je Železniška postaja in neznana vas. Tu je sovražni garnizon. Naš oddelek mora zaščititi minerje. Postavimo se na nasip proge in buljimo v noč, v smeri proti sovražniku. Komaj so postavljene mine, že začne neki »šareč« parati zrak, prav v naši neposredni bližini. Njegove svin-čenke brenčijo nad nami in mimo nas.
Tam proti vasi že divja borba. Sovražnik je presenečen: samo brani se. Desno od nas gre glavna kolona skupaj z bolnišnico. Minerji so. opravili svoj posel, stenji so prižgani in prav takrat, ko smo prišli v svojo četo, je odjeknila eksplozija min.
Se že svita. Odhajamo proti Bjelašnici, kamor so odšle naše kolone. Grmijo metalci in topovi, toda vse je prepozno. Opravili smo svojo nalogo.
Veselje spričo uspelega prehoda nam prežene vse misli na dolge pre-čute noči.
Sedaj smo tu, v naselju pod planino. Počasi gremo, po planini pa se vije črni trak naše kolone. V onemogla telesa se vrača življenje in obrazi, ki so zadnje dni včasih kazali znake izčrpanosti, sedaj sijejo od sreče.
Daleč za nami so ostili Mlinišča, Glamoč, Kupreška vrata, Rostovo, Vranica pa številne neprespane noči ln krvave borbe, ko smo spali stoje in se zbujali spotikajoč se ob korenine dreves. In daleč za namri so ostali marši v temi, i^sti ko testo, ko smo držali drug drugega za roke, da ne bi izgubili zveze...     D. B.
^78169970137^16^5951193743078^733054814830423401739773^775679^579749018334733408^^491^57^1433037361687829^731987137173374^085164^76443846773
59394^
^724797573549^16394326152^349950201367
fErtftJ
Obisk v novomeškem Domu JLA
Pred praznikom naše armade smo obiskali tudi Upravnika Doma JLA v Novem mestu in mu postavili več vprašanj, na katera je rad odgovoril. Obsežno in pomembno kulturno prosvetno delo Doma JLA ;3 v nemali meri zasluga prizadevnega upravnika tovariša kapetana Dušana Bojaniča.
Dom JLA ima v kulturnem tivljenju Novega mesta čedalje vidnejšo in pomembnejšo vlogo s svojimi raznimi prireditvami, gostovanji in kvalitetnimi filmi. Tovariš kapetan, kaj vse zajema dejavnost Doma JLA?
Doni JLA v našem mestu je po svojem značaju, ciljih in nalogah ustanova, ki se ukvarja z ideološkopolitičnimi vpro-šanji, s strokovnimi in kultur-noprosvetnimi nalogami, kakor, tudi z organizacijo kultumo-zabavnega življenja svojih članov in s popularizacijo JLA na terenu. Služi torej povezavi med svojimi člani in družbenimi jjolitičnim.i organizacijami, kulturnimi ustanovami in sploh prebivalci Novega mesta.
Nedavno so v Domu JLA gostovali z veselim programom Člani Radia Beograd. Kakšne prireditve in gostovanja imate V načrtu za bližnjo prihodnost?
Doslej je imei Dom JLA raznovrsten program. Zastopane »o bile klasične in zabavne stvari, saj naše občinstvo želi obojih. To ravnotežje programa bomo ohranili tudi v prihodnjem letu, saj moramo zadovoljiti vse obiskovalce. Dovolj bo dram, komedij in, koncertov, prav tako pa ne bomo pozabili na tiste, ki si Želijo zabavne glasbe, pesmi ln humorja.
V kratkem imamo v načrtu gostovanja popularne vsebine: Ljubljanski oktet, pevsko-plesni ansambel (skupina Dal-matincev), gledališče »Komedija« iz Zagreba se bo predstavilo našemu občinsUm z »Gi-Gi* in s komedijo »Tri proti ena«, gledališče »Komedija* iz Beograda pa bo dalo »Nino« Ud.
Za letno sezono ima Dom 'JLA v načrtu gostovanja članov Radia Beograd, Radia Skoplje, Radia Sarajevo in Radia Ljubljane.
Tudi poslej bomo skrbeli predvsem za kvaliteto* V tem oziru nam lahko veliko pomaga občinstvo s svojimi nasveti in pripombami. Zato bomo organizirali z našimi obiskovalci posebno anketo glede kvalitete naših prireditev.
Imate na sporedu vašega kina kakšno posebno noviteto?
Na sporedu naših kino predstav imamo tudi vnaprej filme različnega žanra in produkcije svetovne filmske proizvodnje. Prednost bodo spet imeli barvni filmi. Na sporedu bo več filmov domače proizvodnje kakor doslej, ker čutimo moralno dolžnost, * da podpremo domači film; menim, da ima tudi naše občinstvo moralno dolžnost, da ne podcenjuje filmov domače proizvodnje.
Poudariti moram tudi nekaj, kar je važno za naše najmlaj-
Iskrene čestitke oficirjem ln borcem garnizona Novo" mesto za DAN JLA pošiljajo delavci in uslužbenci podjetij:
»KRKA«
tovarna zdravil NOVO MESTO
OPEKARNA
PREČNA
Podjetje KROJAČ
NOVO MESTO
KMETIJSKA ZADRUGA
NOVO MESTO
PEKJUtUA
NOVO MESTO
še: imeli bomo več otroških ln mladinskih filmov kakor doslej, predvsem bodo to risani barvni filmi. Pri tem ne bomo gledali na finančni učinek (ta je pri nas za otroške filme vedno negativen), saj nam gre predvsem za to, da storimo otrokom veselje s filmi, ki so zanje.
Našim odraslim obiskovalcem pa bomo v bližnji prihodnosti med drugim pokazali tudi tele filme: »Nana*, »Moški, ki je ljubil rjavolaske«, »Pustolovščine Seviljskega brivca*, »Hiša skrivnosti*, »Letni čas«, »Poni ekspres« itd.
V svojem repertoarju pa ima kino Doma JLA tudi sle-
deče filme: »Jokal bom jutri«, »Trije za revijo*, »Bigant«, »Človek brez zvezde«, »Reka brez .vrnitve*, »Zvezda je rojena*, »Zlosrečno srečanje«, »Hudičev vrt«, »Mlin ljubezni«, »Nepozabljena pesem«, »Prostora je še za enega*, »Princ Valiant*, »Kruh, ljubezen in ljubosumje« 111. del. Večina filmov je posneta v d-nemaskopski tehniki.
Dom JLA Ima tUdI lepo knjižnico — srbskohrvatskih knjig: beletristike (domače in prevedene), strokovne, politične in druge literature, časopise, revije. Ali ima knjižnica obiskovalce?
Knjižnica Doma JUA Šteje več tisoč knjig raznih vrst, od leposlovja do znanstvenih. Ima tudi svoje obiskovalce — člane Doma, katerim je v prvi vrsti namenjena. Od civilistov obiskuje knjižnico manjše šte-
vilo rezervnih oficirjev. Nekateri oficirji in podoficirji so letos prebrali že po 50 knjig, kar kaže, da je za knjižnico veliko zanimanja. Največ bero domače pisatelje, kar je vsekakor pozitivno, od tujih pa predvsem Francoze, Sovjete in pisatelje orientalskih dežel.
Imate morda kakšno posebno željo, ki bi jo radi sporočili prebivalcem Novega mesta v zvezi s kulturnoprosvetno vlogo Doma JLA?
V imenu Doma JlSA se najlepše zahvaljujem vsem obiskovalcem kino predstav, zabavnih in plesnih večerov, gledaliških predstav in drugih gostovanj, ki jih organiziramo v našem Domu. Obljubljamo našim obiskovalcem, da bomo res skušali ustreči njihovim željam glede umetniške, zabavne in estetske plati naših programov.
Nepotrebne težave
Zakaj zavarovanci, kadar so v staležu bolnikov, ne prejemajo od socialnega zavarovanja redno nadomestilo plače?
Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev je začel veljati v začetku leta 1055, prav tako tudi uredba aa izvajanje zakona. Zakon ia uredba določata, da pripada zavarovancu 90°/o njegovega zaslužka v rednem delovnem času, kadar je v bolniškem stanju zaradi bolezni; zaradi nesreče pri delu pa pripada zavarovancu 100°/o nadomestila plače (zaslužek v rednem, t. j. 8 urnem delovnem času), če je v bolniškem stanju več kot 7 dni, ker irau do 1 dni bolovanja plača podjetje. Za žene — zavarovanke plača zavod za socialno zavarovanje v polovičnemu znesku tudi do 1 dni, po 7 dneh pa izplačuje zavod celotni znesek. Uslužbencem v uradih in ustanovah, ki so .plačani vnaprej, plača z'a prvi mesec bolezni ustanova kjer eo zaposleni, naslednji mesec pa zavod za socialno zavarovanj«.
Isti predpis določa, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače v povprečnem znesku v zadnjih treh mesecih zaslužka — v rednem delovnem času. Ker se pa zaslužek zavarovancev iz meseca v mesec menja, j« raikonodajalec določil, da morajo gospodarska organizacije, uradi, ustanove, zadruge itd. ob vsakem primeru, kadar njihov delavec ali usliužbenec zboli aH se poškoduje in če pri zavarovancih (pri zavarovankah tu manj kot 7 dni) traja bolniško stanje več kot 1 dni, poslati »Evidenčni list« — potrdilo o plači v zadnjih treh mesecih,
ker drugače socialno zavarovanje no more, obračunati nadomestila plače. Zavarovancu, ki Je sprejet v stalež bo'/iiikov, zdravnik to napiše v njegovo zdravstveno izikazniioo, on pa mora zdravstveno izkaznic* predložiti podjetju aH ustanovi, da je sprejet v stalež bolnikov. Ugotavljam, da vsi zavarovanci tako ne delajo. Ugotavljam tud', da imajo nekateri uslužbenci zelo slab odnos do svojega soto-variša ali tovarišice, da zaradi njihove površnosti pri del« ostanejo zavarovanci ali zavarovanke tudi po 2 do 3 mesec« brez nadomestila plače, ker socialno zavarovanje kljub več« k ratnim opominom ne mor« do-« biti potrdila o plači.
Ker želim, da bi s« stanj«, kakršno je sedaj, »boljšalo, omenjam, dia smo nekatere £• prijavili sodniku za prekrške, pa kljub temu se stanje ni ve* liko popravilo.
Pri KZ v Mokronogu je zaposlen Kozlevčar Jože, rojen 24. II. 1898. V staležu bolnih je bil od 28. 8. 1957 do 21. 10. 1957. Kljub opominom ne moremo od KZ dobiti potrdila o plači, zato mu tudi skoraj dva meseca plače ne moremo izplačati. Podobni primeri so še pri Industriji čev-ljav »BOR« v Dol. Toplicah, Tovarni šivalnih strojev Mirna, in Čevljarskem podjetju »Krupon« Žužemberk, KZ Šentjernej, Dol. gradbeno podjetje Trebnje, Tr-govslko podjetje Trebnje, Opekarna   v   Prečni, »Remont« v
Mokronogu, KZ Prekopa, K3 Senitlovrenc, ObLO Kostanjevica itd. Naštel sem samo nekaj primerov, večkrat pa tudi sto in več zavarovancev čaka na nadomestilo plače od socialnega zavarovanja. Tega ne moremo več dopuščati. Zelo bom hvale* žen zavarovancem in odgovornim voditeljem podjetij za vsako opozorilo o pomanjkljivem poslovanju ZSZ v Novem mestu. Prav tako pa pozivam zavarovance, ki nekateri včasih nimajo pravilnega odnosa tako do socialnega zavarovanja, kakor tudi do zdravstvene služlbe, da to spremene, ker nekateri tudi ne upoštevajo navodil zdravnika in tako zavlačujejo ozdravitev in tudi nimajo pravilnega odnosa do podjetja oz. ustanove kjer so zaposleni. »
Te napake pa lahko brez vsakih težav odpravimo.
Miha Poč rvina. direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Biserni jubilej gimnazijske mature
sta praznovala 27. novembra it Višnji gori univerzitetni pro-v fesor dr. Niko Zupanič in tamkajšnji dekan France Vidmar, zadnja dfa preživela tovariša od 14 abiturientov novomeške gimnazije iz leta 1897, med katerimi je bil tudi sloveči slikar in portretist Ivan Vuvpotič (1877—1943),
IZID NAGRADNEGA NATEČAJA
za slikanico iz partizanskega življenja
ki sta ga v počastitev Dneva borca in Dneva vstaje slovenskega ljudstva razpisala julija 1957 Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto in uredništvo Dolenjskega lista.
Izmed poslanih 11 rokopisov je komisija Okr. odbora Zveze borcev sklenila nagraditi kot najboljše naslednje predložene slikanice: s 1. nagrado (50.000 din) rokopis
»NEPOKORJENI BREGOVI«
Avtor: Milan Baškovič, Celje, Dečkova cesta —
novi bloki z 2. nagrado (40.000 din) rokopis
»S STISNJENO PESTJO«
Avtor: Jože Zamljen, Novo mesto s 3. nagrado (30.000 din) rokopis
»CIRIL IZ JURISNEGA BATALJONA«
Avtor: Mile Pa vid n, Ljubljana, Aleševčeva 48a Ostalim avtorjem je uredništvo Dolenjskega lista rokopise vrnilo in se jim za sodelovanje v natečaju zahvaljuje. Nagrajene slikanice bodlo izšle v Dolenjskem listu, ko bodo zanje {zgotovljene ilustracije.
MOJI VTISI
iz ARMAUE
Ostri zvoki trobente so zado-meli v jasno septembrsko jutro in začelo se je razdobje zame dotlej novega, nepoznanega življenja, o katerem sem prej samo slišal.
Ti prvi koraki v vojaško življenje so mi ostali globoko vtisnjeni v spomin, kajti tedaj sem spoznal armado in kolektivno življenje, saj je prastara resnica, da vojaško življenje ljudi zbližuje'v tistih vojskah, kjer tovarištvo ni negovano., kaj šele pri nas, kjer je tovarištvo vir moči naše armade.
Sledile so prve ure vojaško strokovnega pouka; vsak naslednji dan de iprinesel kaj novega; napori in težave, ki so zvesti soremljevalec vojakovega življenja, so bile premagane; mladost in volja sta tudi tokrat bili močnejlši.
Starešina, ki se je trudil kar je največ mogel za dvig borbene usposobljenosti naše enote in katerega tovariški odnos je navdajal z zaupanjem vsakega vojaka, je naim dejal vsak dan: »Naš uspeh ie skupen; stopnja vaše izurjenosti se bo pokazala na žrelu cevi«.
Cas> ie mineval in bližal se je dan velikega izpita, bojnega streljanja v naši enoti. Rezultat streljanja je prizadevanje vsakega posameznika pri pouku.
Minila je noč, polna razburjenja, neopazno se ie zasvitalo. Na položaju je tišina, vsj imamo isto misel; trenutki so dolgi kakor večnost.
V rosno senčno jutro odjekne povelje: »Pali!« Sledi energičen pritisk na pedalu, zagrmi pok in njegov odmev odleti čez
zelene panorame gozda.
Vojaška srca so premagala trenutke razburjenja, protiletal-ci so uspešno izpolnili svojo na* logo.
Na zemljo je legala noč, po taboru se je razlegala pesem* pesem mladosti in zanosa.
Mar je torej čudno, da je na«» še vojaško slovo, ponavljano i» leta v leto, vedno enako, prisrčno.
Ena generacija spet odhaja.
NA POLETNEM TABORlP
p— ga vidiš, takole si pa vedno umiva noge!«
Zdravo! Srečno! jim kličemo ml, ki še ostanemo, kličemo od srca. V svojem iimenu in imenu armade se ,raduj«mo vašemu veselju.
Z nekaj besedami le nemogoč če dovolj izraziti vse, kar £lo* vek čuti, vidi in sliši v armadi«
In kaj Je, kar našo armado vodi v tako velike uspehe? T« je ljubezen do svojega ljudstva, do domovine ln njene svobod«, to je zanos mladih ljudi, ki z zanesljivim korakom gredo na-* prej!
Vojak Slavko Adamov
»Smem postreči?"
Nekaj minut je Se manjkalo do štirinajste.
»Želite, prosim?«
»Kilo koruznega zdroba,«
»Za dva kovača kvasa ml dajte!«
»Smem postreči?«
»Ali imate mandarince?«
Medtem, ko je uslužbenka tehtala kilogram mandarin, sem stopil k nakupovalki:
»Oprostite, ali večkrat kupu« jete tukaj?«
»Seveda, samo prej nisem vedela, da posluje trgovina neprekinjeno. Sele danes sem slučajno opazila napis na vratih. Kot nalašč, zelo ml je bilo ustreženo.. , veste, sem i* Trebnjega, . .*
»Mogoče bi se pa tudi pri vas kaj podobnega obneslo.«
»Hm, bolj težko. Saj še kruha ne moreš dobiti, če si ravno ta-
Z obiska v prvi novomeški N0N-ST0P trgovini
Nered w štipendiranju
JUl je prav, kar delajo nekateri Stipendisti-visokošolci?
»Prosim okrajni ljudski odbor — komisijo za Štipendije, da ml, omogoči Studij na pravni fakulteti v Ljubljani. Sem sin revnih staršev, ki bi me ne mogli študirati. Do tega poklica imam izredno veselje ln bi rad postal sodoben pravnik, ki bi bil z ljubeznijo vdan družbi. Pripravljen sem po končanem študiju službovati v vašem okraju ter z vami skleniti tozadevno pogodbo, ki bi me vezala na vas ...«
Tako se glase prošnje, ki jih sestavljajo naši mladi ljudje. Ce je možno, so le-te ugodno rešene in komisija študentom dodeli štipendijo ter z njimi sklene pogodbe.
Tako sta doslej Okrajni ljudski odbor Novo mesto in prav tako bivši črnomaljski okraj štipendirala že mnoge študente pravne, gradbene, ekonomske, zdravstvene in prosvetne stroke. Mnogi so se iz šol vrnili ter se zaposlili v naših ustanovah in podjetjih.
Med njimi so pa tudi taki in celo precej jih je, ki na predvidena službena mesta niso hoteli priti. Z najrazličnejšimi izgovori so se izmikali pogodbam ter po diplomi enostavno odšli
ŠTEFANIJI RI1DNIK0VI V SLOVO
Preite/do sredo je v novome-iki bolnišnici po dolgi bolezni umrla' ŠTEFANIJA HANAK, ROJENA HLADNIK, učiteljica glasbe in ena prvih pobudnikov za ustanovitev glasbene^ Šole v Novem mestu, ki nosi ime po njenem očetu Ignaciju Hladniku. Njena smrt je težko prizadela Glasbeno šolo, ki je z njo izgubila enega najboljših učiteljev. Težko je prizadela vse njene prijatelje in znance, najbolj pa nas, njene učence. Hladnikova nam ni bila samo najboljši učitelj, bila nam je hkrati mati, prijateljica in vodnica. Le malokateri pedagog zna tako globoko prodreti v mlado dušo. Nihče izmed nas ne bo pozabil njenih prijaznih nasvetov in vedno ji bomo hvaležni za to kar nam je dala, čeprav je morda tedaj, ko je bila še živa, nismo tnali prav ceniti. Koliko brezplačnih ur je žrtvovala za vsakega učenca posebej, ko ga je pripravljala na produkcijo! Vspeh seveda ni izostal, vendar
je bilo plačilo za ves njen trud
često nerazumevanje. To j.i je
še bolj izpodkopalo že tako rahlo zdravje.
Smrt nam jo je Iztrgala, ko smo jo najbolj potrebovali. Naša edina želja je, da bi imela Glasbena šola še veliko takih učiteljev.
Hvaležni učenci
na delo drugam. Denar smo sicer izterjali, a Dolenjska in Bela krajina sta tako ostali brez predvidenega kadra. AH bi ne bilo bolje, da bi bili štipendirali bolj poštene ln odkrite ljudi? Neiskreno, čeprav sicer računom zadoščeno, je tudi to, da nekatera podjetja in ustanove takim študentom tudi izplačajo dolgove, le da jih dobe. Gotovo bi bilo primerneje, da bi si iskali uslužbencev drugače in ne tako maličill značaja mladih ljudi.
Strokovni kadri so n*»m v našem okraju še vedno zelo potrebni. Po občinskih ljudskih odborih nimamd niti enega dobrega pravnika, nimamo gradbenih inženirjev in tehnikov, prav tako ne kmetijskih, nimamo ekonomistov in še vedno premalo prosvetnih delavcev. Tudi okrajni ljudski odbor sam nima zadostnega števila strokovnjakov, ki so mu posebno potrebni sedaj, ko vedno bolj postaja nadzorni organ vseh občin, ustanov in podjetij.
Čudno se nam zdi, da še domači absolventi teže drugam ln da niso, pripravljeni pomagati dvigati iz zaostalosti svoje ožje domovine! S štipendiranjem si okraj še ne pridobi najboljšega kadra, saj morajo miniti najmanj tri leta, da si mlad človek za kvalitetno delo pridobi potrebno prakso. Res je potem vprašanje, kdaj se bo storilnost dela pri naš izboljšala, če še ti nimajo razumevanja za Dolenjsko in Belo krajino.
Letno izdamo za Stipendije 12,000X00 din. Ta vsota je spričo majhnih proračunskih možnosti kar lepa, a zaradi omenjenih pobegov brezkorlstna. Je torej prav, da naši visokošolci te potrebe Izkoriščajo in po končanem Studiju gredo drugam?
Imamo tudi primere, da študentje še v dobi šolanja in obveznosti do okraja sklepajo pogodbe o zaposlitvah z raznimi ustanovami, tako da poleg okrajne štipendije dobivajo še plače, kot da bi imeli že dokončano
Izobrazbo. Kako more biti tak človek dober študent in kasneje dober, nesebičen ln pošten uslužbenec? Mnenja sem, da bi bila dolžnost študentskih organizacij, da takim pojavom narede že enkrat konec ln da se vzgoja članstva usmeri tudi v to stran. Take razvade ln lov za družbenim denarjem niso v čast in ponos prav nikomurl
Pripomniti moram, da bi bili pripravljeni štipendije tudi povišati, če bi to dovoljeval zakoni Sicer pa komisija tako daje občasne pomoči študentom. Nekateri dobe tudi nagrade za posebno prizadevnost pri učenju. Pomaga jim tudi organizacija Zveze borcev.
Podjetjem In ustanovam, ki sprejemajo v službo mlade izobražence pa tole:
Ne delajo prav, ko sprejmejo v službo bivšega študenta In ga nič ne vprašajo, ali Je pogodbeno vezan^ ali ga je kdo štipendiral ln mu omogočal, da je postal strokovnjak, čeravno to določa zakon o štipendijah. Se slabše pa je, če odgovorni ljudje za obveznosti vedo. Tako gledanje na pogodbe je zelo škodljivo, ker se prenaša tudi na odnose v gospodarstvu. Pogodbe postajajo manjvredne listine, ljudje pa brez pravega čuta odgovornosti. To pa bi moralo biti v socialistični ureditvi bolj cenjenoI
Komisija za štipendije bo v tem pogledu postala Se strožja ter ne bo odstopala od pogodb tudi ne na Intervencije, ki so pogostokrat vzrok tej anarhiji v Štipendiranju.
Zvone Pere
krat zadržan, kadar posluje prodajalna. .. zdaj pa moram iti!« Imena pa mi za Dolenjski list nI hotela zaupati, rekla je, da lahko zapišem kar začetnici: torej samo tovarišica K. A. t
Tudi iz pogovora z ostalimi kupci je mogoče sklepati, da so vsi zadovoljni s takim načinom poslovanja. Predvsem je ustreženo tistim, ki imajo služben čas razdeljen tako, da ne morejo nakupovati takrat, ko so odprte običajne prodajalne. Celo kmetje so se navadili, da odpravijo važnejše stvari dopoldan In se potem, ko je več časa, oglase še v trgovini pri mostu, za sol ali sladkor.
Boljše pa je tudi za uslužbence, ki delajo zdaj v dveh Izmenah,
»... čeprav delamo vseeno precej če« predpisani delovni čas. V trgovini je vedno Še dovolj opraviti tudi potem, ko se vrata že zapro. Dve delamo dopoldne do pol dveh, dve pa potem do večera. Imamo pa še
delavca ln vajenca,« je povedala poslovodklnja, tovarišica Roži Bobnar. »Z neprekinjenim poslovanjem smo precej povečaU promet.«
»Kaj pa kupujejo ljudje takrat, ko so druge trgovine zaprte?«
»Naholj gredo drobnarije! bonboni, likerji, čokolada, 11« mone; so pa tudi gospodinje, ki izkoristijo zjutraj, ko še ni na* vala, da pridejo po »fasengo«. Takoj so tako na vrsti, pa tudt nas razbremenjujejo prav okoli prvega, ko je največji pritisk.. .m
Ljudi je bila polna trgovina. Kupujejo že tudi za jelko. Ni* sem je smel več zadrževati.
Se teden dni in
Ml
DOPISNA EKONOMSKA SKEDNJA  SOLA  ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
RAZPIS
za 1. letnik Dopisne ekonomske srednje Sole Slovenije, ki se h« pričel iS. II. 19S8.
Kdor že obiskuje pripravljalni tečaj za to Solo pri našem zavodu, mu n{ treba vlagati nove prošnje, ker bo po opravljenem izpitu avtomatično postal kandidat DESSS.
Razpis Je namenjen tistim, ki so tečaj zamudili. Vsi taki to* variši naj se prijavijo za sprejemni izpit do L januarja 1958.
Obenem razpisujemo
natečaj
za II. letnik ESS, ki se bo prav tako pričel 15. februarja.
Rednim dopisnikom se za II. letnik n« treba prijavljati, to velja za tiste tovariše, ki so doslej Studirali izven Sole in se pripravljali za vs'.op v II. letnik. Vsi tisti tovariši naj se takoj priglasijo k izpitu čez I. letnik.
Prav tako se lahko v II letnik vpiSeJo tovartSl, ki Imajo 2 razreda ESS ali predvojne trgovske akademije oziroma đvoraz-rerlno trgovsko šolo. Sprejemali bomo tudi take kandiHate, ki imajo 6 razredov gimnazije, če bodo opravili diferencialni izpit iz trgovskih predmetov.
Oba razpisa veljata samo za člane ZB, Vse prijave bodo spw jemali Okrajnj odbori ZB do vključno 1. Januarja 1958.
Uprava Sol«
rojehtivni atelje Celje
»■» »» t
Mariborska cesta 91
tel. št. 24-85
IZDELUJE:
NACRTE ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE NACRTE ZA KMETIJSKE OBJEKTE —
KMEUSKE SUŠILNICE
Ctll.llllaillRIRtKIlll,!^":'^"^*:},^*
Bfcev. 51 (406)
»DOEENJSK1 CIST«
Stran • 1
Prva modna revija
v Metliki
Zanimanj« za prvo modno revijo v M«tlliki je bilo tako veliko, da »o bile vstopnice za soboto zvečer, to je 14. decembra takoj .razprodane in so se zato prireditelji odločili, da bodo vso revijo ponovili Se naslednj'-. dan.
Čedno in domiselno dekorirana dvorana je v soboto zvečer sprejela mnoge povabljene goste iz Ljubljane, Novega mesta in Črnomlja, katerim se je pridružilo domače občinstvo, ki je do kraja zasedlo vse prostore pri pogrnjenih mizah. Organizator revije Je bila Belokranjska trikotažna industrija >Be-ti«, sodelovali pa so še Šiviljsko podjetje, Čevljarsko podjetje in frizerski salon ZupainriČ, vsi iz Metlike.
Na reviji Je bilo prikazamih 63 različnih modelov, in sicer žensko in otroško svileno spodnje penilo, športni puloverji in hlače, športne obleke za mladino ln odrasle, dopoldanske, popoldanske in večerne ženske
9  V VSAKO HISO • DOLENJSKI LIST!
obleke, kostimi, obleke za svečane priložnosti ter moški in ženski plašči.
Bilo je dovolj prijetne paže za oko in vsi navzoči so bili presenečeni tako nad številnimi novimi izdelki tovarne »Beti« kot nad lepo, solidno izdelavo
šiviljskega in čevljarskega podjetja.
Revijo je spremljal Gorlčanov kvintet lz Tržiča, ki j« ipo 'končanem programu z živahnimi melodijami ustvaril med navzočimi veselo razpoloženj«.
Zočelo se je drugo cepljenje proti otroški paralizi
V soboto so začeli z drugim cepljenjem proti otroški ohromelosti v občinah Črnomelj, Novo mesto in Žužemberk, v ponedeljek oa tudi v Kostanjevici in Podlbočju. "Vse starše opozarjamo, da J« le trikratno cepljenje proti tej nevarni otro-ški boleml uspešno, zato nikar ne zamudite dneva cepljenja v vašem okolišu 1
Tri kratke lz Mokronoga
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Na zadnji seji je ObLO razpravljal o ustanovitvi kroja:šk,e-ga podjetja v Mokronogu. 2e svoj čas je bilo dosti govora o potrebi takega podjetja, pa se krojači niso 'mogli odločiti za skupno podjetje. Sedaj so dalj sami pobudo ljudskemu odboru, ki jo obljubil podjetju vso pomoč. Urediti morajo še nekatere formalnosti, pa bo Mokronog imel krojaško podjetje, ki bo že v začetku zaposlilo 15 do 20 krojačev.
O obratu Telekomunikacij v Mokronogu so občani govorili do nedavnega precej črnogledo. Ni čudno, saj Imamo v ustanavljanju podjetij in podobnem v Mokronogu  slabe izkušnje.
Pred dobrim tednom pa smo lahko vsi Videli stroje, ki so jih za ta obrat pripeljani v Mokronog in Jih zložih na varno. Zdaj ljudje verjamejo v Telekomunikacije v Mokronogu, 1« čudno se jam Še zdi, da prosto-rov za delavnice Se ne pripravljajo. Se malo potrpežljivosti, pa bomo tudi to kmalu videbl.
Prosvetno društvo »Emil Adamič« v Mokronogu je v soboto in nedeljo igralo Finigarjevega »Divjega lovca«. Obakrat Je bila dvorana polna giledalcev. Igra je zahtevala precej truda, zlasti še, ker so v igri nastopali tudi mladi igraloi začetniki. Kot je slišati, so bili ljudje z
igro zadovoljni., zlasti še, ker je tudi nova scenarija, ki jo je izdelala tov. Kuharjeva, povzdignila posamezne scene. Igralcd bodo na željo ljudstva tf©ro še ponovim.
Za DAN JLA čestitajo oficirjem ln borcem novomeške garnizije JLA delavci ln uslužbenci naslednjih podjetij in ustanov:
Okrajna zadružna zveza Novo mesto
Gospodarska poslovna zveza
Gozdarsko-lesna poslovna zveza
»N0V0I.ES«
Trgovsko podjetje ROG«
Trgovsko podjetje »VINO«
Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija Movo me^o
NOVICE IZ ŠMARJETE
7. decembra ob 18. uri Je bil v Smarjeti občni zbor kulturno umetniškega društva. Udeležba je biia zadovoljiva. Razpravljali smo o delu društva v preteklem letu ter sklenili poživiti delo' mešanega pevskega zbora in dramske sekcije.
V nedeljo, 8. decembra, Je bil ob 19.30 uri občni zbor krajev-, nega odbora Zveze borcev NOV Smarjeta- 2« več let nj bilo na sestanku tako številne udeležbe in tako živahne razprave. Go-vorild srno o dosedanjem delu: postavili in odkrili smo spominsko ploščo, kjer Je bila za časa NOB bolnišnica ter zgradili na pokopališču grobišče padlim borcem.
Sprejet j« bil tudi predlog, da se postavi spominska plošča v Zalovčah, kjer je bila med vojno tudi bolnišnica, razen te-
ga pa še osrednji spomenik v Smarjeti. Razpravljali smo tudi o otrocih padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter sklenili, da jim bomo pomagati še bolj kot doslej.
V Metliki so zaključili krojni in šivalni tečaj
Krojni in Bivalni Singerjev tečaj. JrJ. ga Je letos spomladi organiziralo Društvo za napredek gospodinijstiva v Metliki, Je bil pred kratkim zaključen. Tečaj 1e bil razdeljen na dva dela. in sicer so se spomladi tečajnice učile krojenja, v septembru pa so začele s šivanjem. Vse stroje Je posodilo podjetje Slmger iz Karlovca, od koder Je prišla tudi strokovna učiteljica tovarišica KeEle^lč. Število obiskovalk Ja v drugem tečaju sicer precej padlo, vendar je 16 deklet m žena obiskovlo teča) do konca ln te so se 10. decembra v prijetnem večeru, ki so ga priredile za zaključek, poslovile od svoje učiteljice. Poleg tople zahvale njej so izrekle zahvalo tudi Društvu za napredek gospodinjstva in trtikotažnl tovarni »Beti« oziroma »Novoteksu« iz Novega mesta, ki sta Jim dala na razpolago potrebne prostore.
Iz Črnomlja in okolice
USTANOVILI BODO »DOM IGRE IN DELA«
Društvo prijateljev mladine v Črnomlju je izvolilo posebni odbor, ki skrbi za preureditev prostorov, v katerih bodo ustanovili »Dom 'gre ln dela«. Z« dela je društvo prispevalo precej tudi iz lastnih sredstev. Tako bomo v kratkem v Crnomlldu dobili dom, ki si ga mamice že dolgo želijo.
CESTO SO TLAKOVALI
Končana so dela pni tlakovanju ulice »Pod lipo«. Tako imamo po zaslugi prizadevnosti občinskega ljudskega odbora namesto blatne in razdrte stranske poti spet eno novo tlakovano ulico.
VAŠKO GMAJNO SPREMINJAJO V OREHOV NASAD
Pred nekaj dnevi J« bila vaška gmajna v Adlešičih še porasla z brinjeim in trnjem. Zdaj je gmajno prevzela v upravi janje Kmetijska zadruga Adleši-61 Pod vodstvom predsednika zadruge, tovariša Mušiča, dobiva gmajna novo lice: grmovje s o posekali, pregledali so zemljo ln zakoličili vrste za orehov nasad v obsegu 4 hektarov.
241 KRVODAJALCEV V NASl OBČINI
Največ krvodajalcev v Črnomlju je bilo iz podjetij in to-vairn, pa tudi iz vasi so prišli. Skupaj Je darovalo kri 241 ljudi.
Sreda, 18. decembra — Radko Četrtek,'19. decembra — Urban Petek, 20. decembra — Svetozar Sobota, al. decembra — Tomaž Nedelja, 22. decembra  — Dan JLA
Ponedeljek, 23. decembra — Vla-sta
Torek, 24. decembra — Hermina SONCE: 21. vzhaja sonce ob 7.41
in zahaja ob 16.1«. Dan Je dolg 8
ur ln 38 minut. | LUNA:   21.   decembra   ob 7J12
mlaj.
■ KTMO
»Krka« — Novo mesto: od 17. do 19. dec. švedski film »Velika avantura«. Od 20. do 23. dec. Jugoslovanski barvni film »Pop Cira ln pop Spira«.
Dom JLA — Novo mesto: od 20. do 23. dec. Japonski film »Atomska bomba« nad Hirofiimo.
»Jadran« — Kočevje — 18. In 19. dec. ameriški barvni film »Pot v Hollywood«. Ob 20. do 22. dec. ameriški film »Na gladki površini«.
Črnomelj: 17. ln 18. dec. sovjetski film »Kariera N. Dlzme«. 20. in 22. dec. angl. film »Skozi pekel«.
z Dolenjskega, ki zna opravljati vsa gospodinjska dela. Pogoj: zdrava in poštena. * Pišite na naslov: Milic D., Koper, Čevljarska
št. 17.
Prodam hišo z njivo na Podre-bru pri Semiču. Naslov v upravi lista. (668-57).
Vsak zavarovanec, pri katerem bo zdravnik ugotovil, da je bil obisk neootreben oziroma da bi bolnik lahko prišel sam v ordinacijo, bo moral stroške za zdravnika !n prevoz plačati sam. UPRAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO
Sporočam cenjenemu občinstvu, da sem odprl novo mizarsko delavnico v Ootni vasi št 45. Vsa v mizarsko stroko »padajoča dela bom izvrševal solidno ln po zmernih cenah. TURK IVAN. Mizarstvo , Gotna vas 45.
MATIČNI URAD NOVO MBfSTO bo do nadaljnjega zaradi obilice Internega dela za stranke odprt:
ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ostale dni v tednu pa od fl.—11. ure.
Stranke naprošamo, da to upoštevajo. Sprememba gornjega sklepa bo pravočasno objavljena v tem listu.
OBJAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO
V času epidemije gripe so se 11111 f• v navadili klicati zdravnika na dom za vsako malenkost. To se dogaja pri lažjih obolenjih starejših ljudd, zlasti pa pri običajnih obolenjih otrok, katere bi matere lahko nesle v rednem času na Dispanzer za otroke.
Da se prepreči Izkoriščanje že tako preobremenjenih zdravnikov,
Plut Zvonka, gospodinja lz Kočevja št. 23. pri Črnomlju Izjavljam, da za žaljivke, ki sem jih izrekla na škodo Zaje Marije, gospodinje lz Kočevja J3 pri Črnomlju, nisem imela nobene isnove.
Prav tako izjavljam, da sem neopravičeno Izrekla določene žaljivke napram Grahek Martini, gospodinji lz Kočevja št. 18 ln Klobučar Tereziji, gospodinji lx Kočevja št. 17 in vse prizadete Izjavljamo, da druga proti drugi nimamo ničesar očitati.
Vsem, ki so našega dragega očeta
MARTINA BRINOVCA
s Sel pri Stari gori spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami, a« najlepše zahvaljujemo. 2alujočl: sin, hčerka in žena
Ob nenadni Izgubi našega lju-Mefllka: 18. dec. »Stotnik In nje-  bodo zdravniki Zdravstvenega do-  tena moža ln očka >v junak«. 21. in 22. dec. ameri-  ma Novo mesto od danes dalje
Seski barvni film »Dalje od Diabla«.
Kostanjevica: 22. dec.- ameriški film »Gospa Minlver«.
Dol. Toplice: a, in 22. dec. slovenski film »Trenutki odločitve«.
22. dec. ob 20. url italijanski film »Skoda, da si taka«.
Trebnje: 21. ln 22. dec. slovenski film »Dolina miru«. Predstave v nedeljo ob 14., 16. in 19. uri.
Žužemberk: 22. dec. ameriški film »Charlijeva tetka«.
Straža. 21. ln 22. dec. italijanski film: »Skoda, da si taka«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Visoka Barbara«; v petek 20. dec, ob 18. uri v Brusnicah: v soboto 21. dec, ob 18. url v Stoplčah; v nedeljo 22. dec. ob 15. url v Skocjanu; ob 18. url v Smarjeti.
opravljali obiske na domu v popoldanskih urah le pri onih bolnikih, katerih svojci bodo obolenja prijavili Zdravstvenemu domu do 14. ure. Po 14. url bomo prevzemali le nujne slučaje kot so kapi, poškodbe, krvavitve in druge življenjsko nevarne aktualne bolezni.
VALENTINA CARMANA
iz Novega mesta se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvo-' vali z nami, najtopleje zahvaljujemo.
Žalujoča žena Helena ter hčerke Nada, Majda in Milena.
Priprave za praznovanje novoletne jelke v Žužemberku
Mornar Frane Bistrici* je med vojno in po njej sam razstavil in uničil 100 morskih min, zato se ga je prijelo Ime »mina«.
Preteklo sredo J« odbor Društva prijateljev mladine v Žužemberku na sedi govoril tudi o organizaciji novoletne jelke. Občinski ljudski odbor ima za to na razpolago manjši znesek, nekaj bodo prispevala podjetja (a teh je zelo nualo!). Tudi letos se je društvo zato odločilo za nabiralno akcijo, saj Je lani lepo uspela. Izbran je bil poseben odbor, ki ga sestavljajo v glavnem najbolj agiliM članice Društva prijateljev mdadirae, pritegnili Pa bomo tudi mladinke. Te so tudi lani pridno pomagale pri peki peciva in pripravljanu u zavojev. Radi bi čim lepše obdarovali predšolske in šolske otroke, saj so ti otroci
v glavnem zaradi slabih socialnih razmer prikrajšani za marsikaj. Sola pripravlja pravljično igro Sneguljčica, nastopil bo tudii Dedek Mraz, ki bo s snežinkami delil darila. Tudi letos bomo skušali prepričati starše, naj bo to res tudi družinski praznik, ki se ga bodo otroci veselili in jim bo ostal kot svetal spomin iz otroških let.
KOSTANJEVICA NA KRKI, 19. decembra, ob 19.30: BegovlO »Brez tretjega«. Premiera.
LJUDSKA UNIVERZA
V NOVEM MESTU
SREDA, 18. decembra ob 20. url v Domu ljudske prosvete: O RAKU — predava primarlj dr. Oton Baje ob otvoritvi protlrakovega dispanzerja v novomeški bolnišnici.
NOVO MESTO
V času od 7. do 15. decembra Je bilo rojenih 16 deklic in 13 dečkov.
Poročili so se: Femec Jože, zidar, ln Jarc Jožefa, delavka, ob« iz Novega mesta. Godlč Alojz, ■trojni delovodja lz Regerče vasi, in Markelj Valentina, uslužbenka iz Bohinjske' Bele. Jerman Silvester, gradbeni tehnik iz Smlhela, in Bernard Marjeta, uslužbenka lz Novega mesta.
Umrli so: Prešeren Anton, Invalidski upokojenec lz Vabče vasi, 66 let. Adlešlč Ana, osebna upokojenka lz Metlike, «2 let. Petrlč Anton, osebni upokojenec iz Novega mesta, 65 let. Maver Jožefa, žena posestnika lz Rihpovca, 26 let. Zupan Jožefa, užltkarlca iz Brinja, 66 let. Poreber Ana, po-sestnlca z Božič vrha, 61 let. Ha-nak Štefanija, učiteljica glasbe lz Novega mesta, 63 let.
GOTNA VAS Umrli so: Jakše Jožefa, gospodinja iz Dolenjske vasi, 76 let. Golobic Frančiška, gospodinja z Dol-ta. 56 let. Lojk Janez, posestnik lz Zajčjega vrha, 71 let.
Poštenemu najditelju delavske knjižice na ime Glavan Franc dam lepo nagrado. Pošlje naj Jo na-slovljencu aH naj Jo odda na upravi Dol. lista.
Prodam novo češnjevo spalnico. Poizvedbe v trgovini Preskrba nasproti postaje.
Sprejmem gospodinjsko strežnico za 4 ure v dopoldanskem času: Mulej Slavka, Gubčeva 15 — Novo mesto.
Prodam posestvo 23 ha: hišo, hlev, skedenj — vse novo. Babic Angel, Htnje 15.
K  tričlanski  drulinl sprejmem
gospodinjsko pomočnico, starejšo,
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Požes Fani iz Pristave -- deklico. Držaj Ljudmila lz^ Bršljina — dečka, Hočevar Marija lz Vabče vasi — deklico. Matkovič Kristina lz Doblie — deklico. Saje Frančiška iz Bre-zij — deklico, Gorše Marija iz Podturna — deklico, Tršlnar Fani z Goriške gore — dečka, Rozman Katarina iz Pribanjcev — dečka, Pekolj Ana iz Artmanje vasi — dečka, Strajnar Ivanka li Dol. Ponlkev — deklico, 8tlglic
Katica lz Mlhelje vasi — deklico, Jarc Ana iz Gor. Podboršta — deklico, Marolt Jožefa lz Stranske vasi — dečka, Ruparčič Silva lz Ribnice — deklico, Simon Pavla iz Leic — deklico, Hutevc Frančiška lz Rajnušč — deklico, Ml-helčlč Marija lz Metlike — deklico, Novak Terezija iz Dolenje vasi — deklico, Malenšek Marija iz Novega mesta — deklico, Skri-njar Marija lz Kašče — dečka, Makovec Marija iz Šentjerneja — deklico, Lukežič Marija s Sel — dečka, Vldetlč Anica iz Stare Lipe — deklica, Kavšek Martina iz Gotne vasi — deklico, Smkoveo Angela iz Bakrlc — dečka, Mrak Frančiška s Sel pri Ratežu — deklico, Praznik Terezija lz Vel. Gabra — deklico, Kužnik Terezija lz Dečje vasi -- deklico.
KR0NIKAC3 NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Rupnik Antonija, žena posestnika z Malega Kala, je padla, se udarila ob stopnice in si poškodovala desno ključnico. Krakar Franc, sin upokojenke is Meniške vasi. je padel in si poškodoval obe roki. Povše Anton, sin upokojenke lz Martinje vasi, si je z žebljem poškodoval levo roko. Markovlču Francu, posestniku lz Podturna, je v gozdu pri pripravljanju drv hlod poškodoval desno nogo. Kure Albinu, sinu posestnika lz Svibnlka, je v gozdu hled poškodoval desno nogo. Ma-kovca Franca, zastopnika DOZ a Hriba, Je v Gomili napadel Alojz Butara in mu poškodoval glavo ln hrbet. Kamin Ana, uslužbenka S Studenca, je doma v sobi padla ln si poškodovala glavo.
Prašičjo kri - s posmehom...
Prelomnica v Partizanovem delu
Gotovo Je Se vsak seznanjen t delom izredne skupščine Zvezo VHTf.r-m Slovenije, ki J« bila pred kratkim v Ljubljani. O tem Je naše dnevno in športno časopisje izčrpno poročalo, zato bi se mi omejili le na najvažnejše zaključke.
Vsi komentatorji so si enotni v tem, da pomeni ta skupščina Veliko prelomnico v delu partizanske organizacije; ustvarjeni so bili pogoji, da stopi Partizan z naglim^ koraki na pot nadaljnjega razmaha. Skupščina je vskladiida različna gledanja na telesno kulturo ln pomeni odločen korak k enotni telesni kulturi. Pri nas smo še daleč od vzorne stopnje te!**.snr kulture, zato Je treba prisluhnit«! željam tn potrebam delovnih ljudi. Dosedanje oblike dela so se preživele in ustrezajo le skromnemu številu pripadnikov, zato .se Je treba prepusti razvoju, iki bb narekoval nove oblike. Društva po terenu in večina vodstev okrajnih zvez so razumela, da stare obMke ne ustrezajo in so zato iskala nove. sodelovala v družbenih organih ln se povezovala z ostalimi telesnovzgoJnimJ organizacijami (enoten nastop rnzilčnlh organizacij novomeškega okraja na zletu »Bratstva ln edlnstva« v Bihaću Je lep primer takega sodelovanja), republiški upravni in Izvršni odbor Partizana pa Je tako taiiclatiivo tzavi-ral, ker je imel razdvojena gledanja na osnovna vprašanja programa dn nadaljnjega razvoja organizacije. Vodstvo Je Izgubljalo ugled na terenu, navzlic precej strogemu centralizmu pa ni uspelo preprečiti razvoja. Konflikti v izvršnem odboru so privedli do Javnih razprav ln do to skupSfil-ne, ki Je naredila konec preživelim oblikam in centralizmu.
Predsednik tovariš Ribičič Je v obširnem referatu nanizal vrsto ugotovitev, ki so razorožile Se tiste redke pristaše konservativnih nazorov. Ugotovil je, da Je danes v partizanskih društvih preko 30 tisoč mladine Izpod šestnajstega leta in da to daje nekaterim društvom značaj pionirske organizacije. Zakaj Je tuko stanje? Predvsem zaradi odklanjanja športnih iger. ki B° dorašča-Jočo mladino najbolj privlačne. V druStvlh, ki so to pravočasno uvidela (taka so skoraj vsa dru-Itva na Dolenjskem) Je stanje popolnoma drugačno. Sprijazniti se je treba 1 tent, pa se bo položaj izboljšal.  Breme osnovne telesne
vzgoje mora prevzeti Sola, Partizan pa lahko tu le pomaga. To Je samo začasna naloga Partizana, dokler ne bo realizirana reforma šolstva. Delo v Partizanu mora se naprej sloneti na a-matersklh delavcih. Delo naj bo pestro, vsestransko ln zanimivo, prilagojeno pa naj bo krajevnim razmeiiun. Statut ne more odrejati togih organizacijskih oblik, V bodoče Je treba skrbeti, da se uresniči decentralizacija, ko bo republiško vodstvo le instruktiv-no-vzgojnl in no operativni organ.
Na skupščini so vsi delegati delali v treh komisijah. Tam so ugotovili, da Je vseeno bolje nekaj kot nič, da le bolje, da Je v oddaljenih vaseh vsaj eno skromno odbojkarsko a M nogometno moštvo, če že drugega ne more biti. Tu ni važna organizacija — ali Je to športno društvo aH Partizan — važen Je človek, ki mu hočemo s športom in telovadbo datj z>dravo razvedrilo in sredstvo za okrepitev. Izraženo je bilo mnenje, da se flo-ralčajoč! mladini ne sme preprečevati gojenje športnih panog, ker so te zanjo najbolj privlačne. Ravno pri starejših je treba
upoštevati zanimanje posameznika za to ali ono panogo. Sekcij ne kaže zatirati, če ne rušijo društev In so tesno povezane 1 društvenim življenjem. Tudi število sposobnih in strokovno dobro podkovanih prednjakov treba povečati, kajti le tako si Je možno zamišljati pospešen razmah partizanske organizacije. Gospodarsko-finančna KonalsUJa Je ugotovila, da materialno In finančno stanje v organizaciji na terenu ni rožnato. Še vedno ss zgodijo primeri, da ie zaradi pomanjkanja sredstev gradijo šole brez telovadnic. To Je napačno) dolžnost vseh forumov je, zlasti občin, da se v bodoče taki primer, preprečijo.
Skupščini so ta novomeškega okraja prisostvoval] številni delegati društev {n okrajne zveze, v novi 41 članski upravni odbor Zveze Partizan Slovenije pa sta bila iz našega okraja izvoljen* predsednik okrajne zveze tovariš Boris Ctžmek-Bor in načelnik Milpn Smerdu.
Položeni so temelji, ki dajejo Jepe perspektive za nadaljnji razmah partizanske organizacije.
F. M.
V Žužemberku se je prijavilo 253 prostovoljnih krvodajalcev. O pomenu te akcije je pred dobrim tednom nazorno in prepričljivo govoril ing. Zobec v Žužemberku, na Dvoru in v Smihelu. Predavanje je spremljal film o potrebi krvodajalstva.
Ekipa za odvzemanje je prišla že prejšnji večer ln tudi RK je pomagal, da je bilo pripravljeno vse potrebno. Na dan odvzemanja 12. decembra pa je prišlo skupno le 120 ljudi. Ekipa je bila sicer zadovoljna, vendar bi tisti, ki so se prej prijavili, že morali več dati na svojo besedo in posebno na svoj podpis. V takem primeru omahljiv-cem lahko res škodi omalovažujoča beseda in nekateri, ki bi sami morali biti med prvimi, so ljudi strašili pred odvzemom krvi. Na Rebri pri Žužemberku je članica RK slišala marsikatero pikro na račun krvi. Se bolj bi se morala sramovati svojih gotovo nepremišljenih besed mlada gospodinja z desnega brega Krke v 2užemberku, ki je posmehljivo ponujala prašičjo kri. Nič ne ve, kdaj jo bo morda potrebovala sama aH kateri njenih otroki
Najbolj   so   vredni pohvale
mladi ljudje iz Ajdovca in okolice. Tam je predsednica RK Boža Lognar, tajnica pa Jožica Prime. Od 40 prijavljencev se jih je odzvalo 30. V ostalem je bil odziv po krajevnih odborih RK takle:
Dvor: prijavljenih 60 (prišlo 32), Hinje 17 (6), Sela — Sum-berk 37 (8), Smihel 9 (12), Žužemberk 73 (29), trije pa so prišli prostovoljno iz Zagradca. Najslabše se je odzval krajevni odbor Žužemberk, kamor spadajo še vasi Cvibelj, Zafara, Prapreče. Lipje, Građene in Križi.
Pri akciji so razen drugih pridno pomagale tudi mladinke iz Žužemberka: Iva Roje, Zin-ka Pasar, Slavka Gliha in Anica Longar. Ekipa je z vljudno-
stjo in s prijaznostjo naredila zelo dober vtis. To je bila v Žužemberku prva taka akcija ln nekateri menijo, da bo propaganda za prihodnji odvzem mnogo lažja. M K
Obisk v Smihelu pri Novem mestu
V nedeljo, 8. decembra, so gojenci dijaškega doma v Črnomlju obiskali smihelski internat. Prisrčen sprejem je vzbudil pri vseh veselo razpoložentje. Smihelski gojenci so gostom pripravili lep spored. Razen kratkih zabavnih prizorov je nastopil še ženski pevski zbor, nato pa folklorna skupina učitelj isč-nikov- Metličamka Ivanka Kra-sevec Je zapela trd pesmi, pri-
jaznu upravnici obeh domov • Romana Hanzelj j,n Anica Jakše pa sta prejeli šopke nageljnov. Polni lepih vtisov So si dijaki ob slovesu segali v roke a isto mislijo — nasvidenje!
D. R.
NAROČNIKOM, DOPISNIKOM   IN SODELAVCEM DOLENJSKEGA LISTAl
Kadarkol; pošiljate pošto uredništvu ali upravi Dolenjskega lista, napišite na kuverto ali dopisnico številko našega poštnega predala! Tako dobimo vaša obvestila prej.
Torej: DOLENJSKI UST, NOVO MESTO, poštni predal 33.
Dvoboji Karlovac - Novo mesto
Drugo leto bo stara 20 let. Doma ima očeta in mačeho. Končala je tri razrede gim-nazije'in dve leti vajenske šole ter se izučila za frizerko. Imela je službo, pa ne dolgo. Komaj 17 let stara se je seznanila z moškim, ki ji je znal »pihniti na dušo«. Poročila sta se in odpeljala na jug. km-alu sta se tudi ločila. Pri 18 letih je bila že ločenka in brez službe. Kam? Doma ni bila preveč zaželena, službe menda tudi ni dobila takoj. Skušala je živeti na račun svoje mladosti. Pri tem je postala še tatica.
Tudi sokrivce bi morali soditi
Dobita je sedem mesecev in jih tudi odsedela. Prišla je na prostost. Doma so hoteli o njej seda) še manj slišati. Ogledala se je po zaposlitvi in jo za kratko dobo tudi dobila v Novem mestu. Ponovno je padla v roke malopridnežem, ki jim je usoda in bodočnost mlade ženske manj kot kup blata na cesti. Pri enem izmed \ takih je  v njegovi
odsotnosti vzela obleko njegove ločene žene. »Ker me je izrabljal in nič dal,« je utemeljila dejanje pred sodniki. Ta čas j<? bila že spet brez službe.
Spet je stala pred senatom okrajnega sodišča. Dva meseca zapora se je plašila sodba. Sledil ji je topel, materinski nasvet sodnice: »Vidiš, kam drviš. Se je čas, da   se spametuješ.
Razmisli malo, kam to pelje!« Prikimala je in rekla, da se želi poboljšati. Pri tem se je nemo ozrla na enega izmed takih, ki jim je prišla prav, sedaj pa je stal tam kot priča proti njej. V njenih očeh ie bila huda obtožba.
Da, v tem primeru je bilo na zatožni klopi premalo obtožencev. Z njo vred bi morali stati pred sodniki vsi, ki so so-krivi za njeno žalostno pot, ki vidijo v njej le igračo in jo pehajo v blato in propast, z njimi vred pa bi morali biti tudi tisti, ki so odgrovorni za njeno vzgojo.
V nedeljo, 8. decembra, so se
pomerile vrste telovadnih društev Novega mesta in Karlovca v orodni telovadbi s poljubnimi sestavami. Novo mesto so zastopali mlajši tekmovalci, ki Se nimajo izkušenj v meddruštvenih tekmovanjih. Pri mladinkah je zmagala vrsta iz Karlovca, prt mladincih  pa Novomešeani.
Rezultati po disciplinah In kategorijah: /-i'iailnu'i — preskok čez konja (Karlovac 37 točk, Novo mesto 36,6 točke), drog (K. 32 i:: Novo mesto 35,9), konj z ročaji (Karlovac 33,1; Novo mesto 35,4), krogi (Karlovac 36,9; Novo mesto 35,4), bradlja (Karlovac 36,4; Novo mesto 3G,4), parterna gimnastika (Karlovac 37,3; Novo mesto 39,9), Skupno: Karlovao 213,3 točke. Novo mesto 215,8 točke.
MUadftnke ■— preskok 5ee konja (Karlovuc 51,9 točke; Novo mesto 48,3 točke), visoka gred (Karlovac 52,3; Novo mesto 51,2), dvovišinska bradlja (Karlovao 53,2; Novo mesto 52,1), parterna gimnastika (Karlovac 51,6; Novo mesto 60,1). Skupno Karlovao 209 točk In Novo mesto 201,7 točke. Skupni rezultat srečanja v Karlovcu; Karlovac 422,3 točk in Novo mesto 417,5 točke.
Novomeški mifidjinoi so dosegli od 60 možnih tako število točk; Miro Bavdek 5K,7 točk« (2. mesto). Alojz Vidmar 54 (3. mesto), Milan Petelin 52,9 (4. mesto), Dušan Jarc 52,2 (6. mesto), Bruno Koprlvnlk 50,9 (7. mesto). Najboljši tekmovalec vrste Je bil mtadinec Milan PrezelJ Is Karlovca, kl Je dosegel 57,5 točke in ln s tem dosegel prvo mesto.
Rezultat] mladink (40 možnih točk); Ivanka Klemenčlč 34,2 točke (5. mesto), Marija Mlkec 34,1 (6. mesto), Marijla Markelj 33,4 (7. mesto), Majda Kožuh 32,9 (8. mesto), Marija Levičar 32,8 (9. mestu), Ana Marija Zagore 31,4 (ii. mesto. Mateja Kožuh 29,7 (13. mesto) in Nada Sitar 29,3 mesto). Najboljša tekmovalka vrste Je bila mladinka Boža Mra-kovlč, ki Je dosegla 38,4 točke. Tekmovalo Je 15 mlaojnk. Med 11 . n.i' '*iiu;uiu moramo pohvalit! Ivanko Klemenčič, ki bo v prihodnje pokazala še več — saj Je to njeno prvo tekmovanje, — pn tudi Marijo Mlkicc, Marijo Markelj. Majdo Kožuh ln ostale.
Sodili so spri,.,., Porenta in KovačiČeva lz Novega mesta ter oba Blaškovičeva lz Karlovca.
Pred pričetkom tekmovanja j« vrste pozdravil predsednik društva ParUzan lz Karlovca in izročil naš-m predstavnikom album slik .11 skrinjico v hrvatskem lesorezu.
Za pozdravne besede ln darila
se Je zahvalil podpredsednik okrajne zveze Jože Knez. ki Je obenem zaželel telovadcem mnogo uspehov v tekmovanju. Karlovčani eo se izkazali kot gostoljubni in tovariski sosedje, za kar se Jim Iskreno zahvaljujemo. TJ-parno, da bo do taiklh srečanj v bodoče š« prišlo, sai krepimo s tem prijateljstvo dveh mest in dvigamo kvaliteto tekmovalcev.
Zahvaljujemo se direktorju podjetja Gorjanci, tovarišu Cer-netu. ki nam Je omogoči prevoz, pohvaliti pa moramo še Štefana Galiča. ki se ga telovadci spom-
nijo le lz pota v Blhafi ln nas Js
tudi to pot zanesljivo Ln udobno peljal na tekmovanje.
Danilo Kovač i 9
PRIREDITVE NOVOMEŠKEGA PARTIZANA
Po prvotnem načrtu naj bi bila telovadna akademija še v letošnjem letu, vendar so v zadnjem času nastopili taki razlogi, zaradi katerih jo Je bilo treba prestaviti na prihodnje leto ter določiti nov datum: 11. Januarja dopoldne in zvečer.
Nekako v ta čas bi spadal tudi društveni občni zbor in Je zanj določena nedelja, iz. Januarja.
Vsakoletna predpustna družabna prireditev novomeških telovadcev bo v soboto, 15. februarja 1958, v vseh prostorih doma JLA.
/ Mirni peči so prebili led
Telovadnica v zadružnem domu je vsak dan polna — redna vadba vseh oddelkov Je privlačna. Vzgledno sodelovanje društvene uprave in vodnikov Je ie obrodilo prve sadove. Med društvene uspehe moramo šteti četrto mesto mladink v partizanskem mnogoboju nižjega razreda v letošnjem tekmovanju. Posebno se je odlikovala Jelka Hudetova. ki je med posameznicami zasedla II. mesto.
Moški oddelki nočejo zaostajati. Najbolj delavni so pionirji, ki so na akademiji v proslavo državnega praznika s svojo točko talne telovadbe najbolj navdušili.
Društvo Ima v načrtu ureditev letnega telovadišca in Igrišča za odbojko, ki Ima čedalje več prijateljev. K. J.
Stran« r*BOEENJSKI   LIST« ŠVv. Rl (405}
O vaški zaščiti
Ta mesec, 22. decembra, praznuje naša JLA svojo šestnajst-letnico, z njo pa slavi ta pomembni jubilej tudi vse naše ljudstvo. Se bolj živo kot sicer »e bomo ta dan spominjali naše velike borbe za svobodo, formiranja in borb prvih partizanskih skupin, čet, odredov, brigad itd. Spomnili se bomo tovarišev in tovarišic, ki so se v teh enotah borili, posebej pa še tistih, ki so dali življenje za svobodo.
Ko se spominjamo rojstva naše armade in njene rasti, pa se moramo spomniti tudi narodnih zaščit po naših vaseh, kajti te zaščite so med NOB imele straže po vaseh osvobojenega ozemlja.
V začetku junija leta 1942 so bile straže vaške zaščite ustanovljene povsod po vaseh okrog Skocjana, Smarjete in po dolini Lakenca. Taka straža je bila ustanovljena tudi v vasi Zalog pri Skocjanu. Nekega dne v začetku junija 1942 smo bili poklicani na sestanek v vasi vsi moški od sedemnajstega do petdesetega leta. Zbralo se .nas je precej in Vili Taborski nam je povedal, da je dobil noročilo, naj v naši vasi ustanovi vaško zaščito. Rekel je, da bomo stra-žili vsi iz vasi, ki smo za to sposobni. Taborski je dobil to naročilo od učitelja Marenka iz Skocjana, s katerim sta bila dva partizana in še neki tovariš. Vili Taborski je bil vajen poveljevanja (v bivši jugoslovanski vojski je bil desetar), zato so njega določili za komandirja vaške zaščite, v kar smo vsi soglasno privolili. (Vilija so jeseni 1942 mobilizirali v belo gardo in belogardisti sami so ga v Beli cerkvi ustrelili, kakor po nesreči. Njegov brat Tone je bil v partizanih). Na spisku pri komandirju je bilo trideset moških, sposobnih za stražo, med njimi tudi jaz. Na prvem sestanku nam je komandir razložil, kje in kako bomo v vasi stražili. Straža je bila samo ponoči. Malo pred mrakom sta nastopila prva dva ln stražila do polnoči, od polnoči do jutra pa druga dva. S tako menjavo smo prišli na vrsto vsakih osem dni. Po navadi sta stražila eden od izku-šenejših starejših, ki je že bil vojak, in eden od mlajših. Jaz sem vedno stražil z mojim sosedom Janezom Jermanom. Kdaj je kateri šel na stražo, je sporočil komandir sam ali po kom drugem. Straža narodne zaščite v naši vasi je bila spočetka tudi oborožena. Imeli smo puško — mavzerco, ki jo je bil prinesel
Iz časov, ko se je porajala naša ljudska armada
NOVI NAROČNIKI NAŠEGA LISTA
Dežm&n Ivan — V in ji vrh Simonič Anton — Beograd Gričar Milka — Ljubljana Vide Ivan — Ljubljana Žagar Rudolf — Podborfit Gozdarsko   lesno poslovna
zvez* — Novo mesto Mrvar Marija — Hruševec Lavriha Marija — Vel. Loka Goljuf Stane — Zagreb Babic Mimlca — Trbovlje Filipči* Mihelca  — Groblje
pri Domžalah Konda Terezija — Sp. Gorje pri Bledu Marlin Tone — Senta Mijatovič  Justina — Titov Veles
Odorič  Marija — Varaždin Strajnar Martin   — Surdu-lioa
Kafol Lojze ■— Nemčija Kokel Hema — Francija Sinkovič Rudi — Holandija Novak Jožefa — Otok Šinkovec Franc — Ljubljana Fabjan Ne*ka — HmeljČic Golob   Anton   — Malenska vas
Malenšek Tončka — Kašča Vovk Ana — Gotna vas Gorenc Marija — Bitna vas Glina Alojz — Veliki Gaber Andrija Slavo — Zagreb Ceh Alojz — Visoka Ržana Hutevc Jože — Djakovo Jankovič Jože — Surdulica
domov ob razpadu stare Jugoslavije in imel ves čas skrito naš vaščan Ignac Krnc. Ob ustanovitvi vaške zaščite je dal straži puško in pištolo »parabelum«.
Organizatorji straže narodne zaščite so nas na straži večkrat obiskali, da bi se prepričali, kako opravljamo svojo dolžnost. Vselej so bili zadovoljni z nami. Večkrat smo ustavljali tudi partizane, ki so šli ponoči skozi vas in včasih je kateri od njih pripomnil, da jih moramo ustavljati še bolj glasno in odločno. Ker so partizani orožje potrebovali bolj kakor mi, smo jim dali puško in parabelum, oni pa so nam Izročili pištolo, ki pa je imela samo dva naboja. Nekega večera sta stražarja Lojze Dovšk in Tonče Šinkovec hotela nekoga ustaviti, pa je zbežal, zato sta streljala za" njim, tako je ostal
samo še en naboj. Pozneje smo tudi pištolo dali partizanom in stražili brez orožja. Dokler smo imeli puško, smo bili kar nestrpni, kateri jo bo nosil na rami in se pobahal z njo. Straža nI stala samo na enem kraju, ampak smo morali hoditi po cesti gor in dol. Največ smo se ustavljali na mostu pri Smre-karjevem mlinu. Ni še minilo leto, ko so most stražili italijanski vojaki, sedaj smo ga pa va-ščani sami. Poslušali smo reglja-nje italijanskih strojnic in eksplozije bomb iz postojank, največ iz Šentjerneja, kjer je ropotalo cele noči. Veselili smo se tega ropotanja, vedoč, da partizani dajejo Italijanom »po duši«.
Stražarji smo večkrat pomagali partizanom, ki so šli skozi vas, z nasveti; neke noči sva jim z Jermanom pomagala po-
DEDEK MRAZ
je pred durmi...
iskati v vasi nekaj koles; z njimi so se odpeljali v Dobrovo in zažgali most čez Krko, zjutraj so pa kolesa spet vrnili lastnikom.
Imeli smo nalogo, da o novicah obveščamo najbližje partizane. Toda razen neznanca, ki je zbežal pred našo stražo, od junija do srede septembra, dokler je trajala naša vaška straža, ni zgodilo nič posebnega. Straža v Zburah je pa imela priložnost, da je prva obvestila partizane, ki so bili takrat (konec junija 1942) v Selih pri Smarjeti, o pohodu »štajerskega bataljona, ki je razorožil straže vaške zaščite po dolini Lakenca in jih pretepel.
Čeprav je bilo poletje ln dovolj poljskega dela, nI nihče godrnjal nad stražarjenjem; vsi smo bili ponosni na svojo dolžnost in jo vestno izvrševali. Sploh je vladala izvrstna disciplina. Enako je bilo pri drugih stražah vaške zaščite, kar nam jasno priča o pripravljenosti ljudi, da slede klicu Partije ln po svojih močeh sodelujejo v tej borbi, katere*sad je tudi naša slavna ljudska armada.
Pešadijski major Jože Luzar Bitolj
Marvlin Monroe je postala iz preprostega dekleta ena najbolj slavnih hollywoodskih zvezd. Za igralko, na račun katere je bilo napisanih v svetovnem tisku milino pikrih, pa pomeni film »Sedem let skomin« (od koder povzemamo sliko) korak v kvalitetno in umetniško pomembno filmsko ustvarjanje.
ŠE 700 MILIJONOV...
Se malo, pa bo Dedek Mraz spet med namt. Otroci se ga že povsod veselijo. Takole je lani obiskal šentjernejske cicibane in pionirje. — Ga tudi pri vas že težko pričakujete?
Po podatkih mednarodne organizacije za znanost, umetnost in kulturo UNESCO je Se 700 milijonov odraslih ljudi nepismenih. To je približno 44 odstotkov vseh ljudi na svetu. V nekaterih državah Afrike, kot v Afganistanu, Saudski Arabiji, Jemenu in drugih, je nepismenih 95 do 99 odstotkov prebivalcev, v Indiji 80 odstotkov, v Braziliji 50 odstotkov, na Portugalskem 44 odstotkov, v Grčiji 25 odstot-
Najbolj ugodne barve za oči
Mehki toni zelene in rumene barve so za oči najbolij ugodni, 6e pravi, ko jih gledamo, se oči najmanj utrudijo. Zeleni in tu-meni barvi sledi modra. Najbolj pa utrudijo pogled bela, škrlatna, oranžna in kostanjevo rjava.
Še ena lovska s Frate
Z dobro merjenima streloma je eden izmed lovcev na zadnji vzorni brakadi smrtno zadel 120-kilsko divjo svinjo. Mrcina pa ni padla takoj, pač pa se je kotalila po strmini. Spodaj je stal drugi lovec. Pravkar je nabiral „na muho dva pujska, ki sta se mu bližala od spodaj, ko je zaslišali nad seboj lomastenje.
Grozno! Naravnost k njemu se je kotalila velika temnorjava gmota.
»To je on!« mu je preblisnilo skozi možgane. Ze naslednji tirenutetk sta se zasvetila iz njegove puške dva strela, skoraj hkrati, Koj nato se je mož bliskovito pognal iz nevarnega kraja..-  Vraižja  smola, nobe-
Grožnja samcem
Neko švedsko žensko društvo je vložilo na švedsko pravosodno ministrstvo zahtevo, naj izdajo zakon, po katerem bi morali v bodoče oslavl.ja.ti neoženjene moške z »gospodič« za razliko od oženjenih moških, ki bi jih se nadalje oslavljali z »gospod*. Ce že moški delajo razliko med omoženimi in neomoženimi ženskami — je rečeno v zahtevi, ne vidimo razloga, zakaj ne bi smele me ženske delati razlike med oženjenim! ln neoženjenlmi moškimi...
nega primernega drevesa v bližini ...
Z grozo v očeh in dušo v grki je prid in) al do sosednjih lovcev. »Hau, hau, nisem vedel, nisem vedeli, hau, da je, da je tako velik, hau ... «
»Kdo?«
»On!«
»Kdo on, prašič?« »Ne, on, hau, on, medved ..!« »Pa si ga streljal?« »Da, streljali Tam nekje leži..-
Sli srno v smer, ki jo je nakazal, toda brez njega. In tam
za skalo je ležala »grozna« mrcina s pairklji na mesto šap. Bila je vsa prestreljena gmota,
POSTRANSKI ZASLUŽEK
vam nudi zbiranje novih naročnikov za DOLENJSKI LIST! Za 20 novih naročnikov, ki izpolnijo naročilnice ln plačajo vsaj polletno naročnino, vam pošljemo nagrado 1000 dinarjev. Pismonešc, inka.santi, upokojenci in ostali — sporočite nam, koliko naročilnic potrebujete!
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
ki je v zadnjih trzljajih po zakonu težnosti drsela po strmini proti puskonoscu. Skratka, bila je 120-kilska divja svinja, smrtno zadeta, še predno je napravili a tako komedijo.
Le malokdo ve, zakaj so se lovcem, ki so prihajali iz Glo-bočice, od smeha tresli trebuhi in krivci na klobukih. Enemu pa ni šlo na smeh ...
ffllllllllllllllllllllllllllllllM
111-1
zares ©
kov, v Bolgariji 24 odstotkov. Najmanj nepismenih, ima po tem poročilu Velika Britanija, kjer je od 100 ljudi samo eden nepismen. V ZDA ne zna pisati 2.5 odstotka ljudi, v Sovjetski zvezi pa 5 do 10 odstotkov.
Okrogle
V GOSTEH
»Upam, da si dobro spal, stric. Le postelja je bila malo bolj trda," ne?«
»No, trda je bila res, pa nič zato, saj sem ponoči nekajkrat vstal in se odpočil.«
PRODAJALEC TEKSTILA IZJAVLJA LJUBEZEN
»Jamčim vam, da izpod moje svilene srajce prvovrstne kvalitete, ki se lahko pere, dolgo nosi in ne bledi, utrip-Ije za vas toplo srce...«
CE NI ZAUPANJA
»Hej vi,« se zadere člouek, ki je butnil v urednikovo sobo, »vaš Ust je prinesel vest, da sem umrl!«
»No, Če smo tako napisali, potem je že res,« se brani urednik.
»Oslarija, pa ne res. Danes ml je že najmanj dvajset znancev reklo: ,Saj ste vendar živi, v časopisu pa piše, da ste umrli'... «
»Seueda, ko nimate zaupanja in rajši verjamete svojim znancem kakor našemu uglednemu časopisu!« ponosno odgovori urednik.
MED RIBICI
»No, si kaj ujel?«
»Hm, nekaj malega. Se šest jih moram dobiti na trnek, pa bom imel pol tucata.«
»Ce vas moj klobuk moti, ga lahko dam z glave!«
»Na noben način, prosim, saj je veliko bolj smešen kot pa Film!«
15. marca 1942
Malo me zebe v prste. Tu na podstrešju je hladno; sonce še ni moglo pregnati mraza in burje, ki sta tod gospodarila pozimi.
Druga leta sem v tem času že preoral njivo nad Krko, danes pa stoje tam laške barake. Nobenega od nas niso nič vprašali. Najlepšo zemljo so nam vzeli. Izkopali so jarke, zabetonirali temelje, postavili nanje lesene barake in vsenaokrog napeli žico. Zdaj se Lahi tam šopirijo, trobentajo, vlečejo svojo zastavo na smrekov drog in jo spet spuščajo, zraven pa vpijejo in kriče, kot bi sam hudič kvartiral pri njih. Vendar bi jim človek vse to še odpustil in tudi tiste njive bi pogrešil, če bi nas drugače pustili pri miru. Toda ne! Od tam, izza žice, hodijo vsak dan njihove patrulje in zdaj pri vlečejo s seboj tega, zdaj onega našega človeka. Potlej jih zaslišujejo in pretepajo ali kako drugače mučijo. Vpitje teh ljudi se namreč včasih sliši prav do naše hiše.
Tudi zdajle... Da, tudi zdajle slišim vpitje. Toda to ne bo od tam. Cvirnov fant verjetno spet kriči nad očetom in domačimi.
»Res, vsa sreča, da mi Bog nI dal fantov. Hči Kristina se je pošteno omožila, z zetom še kar gre in tudi z njunima otrokoma imam zdaj, ko sta že iz plenic zlezla, po svoje zmerom kako veselje.
Toda pri obeh sosedih, pri Cvirnovih in Križajevih..»
Zena me kliče. Doli moram.
16. marca
Včeraj nisem utegnil nadaljevati s pisanjem. Golobov Rude je prišel. Rekel je, da mi mora nekaj na samem povedati.
Nekoliko sitna je ta stvar. Rude ima namreč v hleva skrito jugoslovansko vojaško puško. Saj imajo skrito orožje tudi drugi. Toda njegovo puško je Še lansko jesen videl Cvirnov Filip. Zdaj pa mu ne zaupa več, zlasti ker se Filip zadnje čase vse preveč druži z Italijani.
Nerad imam opravka z orožjem. Svetoval sem fantu, naj ponoči puško vrže v Krko. Tam pri viseči skali, kjer je voda globoka, da se ne vidi dna. Toda Rude ni bil za to. Rajši bo še naprej skrival puško v hlevu.
Nazadnje sem mu rekel, naj orožje prinese v zidanico. Pod strop, med deske bom zatlačil tisto karabinko. Bolj na varnem bo kot v Golobovem hlevu.
Da, Cvirnov Filip! Ne razumem prav, kaj je s tem človekom. Mislim pa, da je prav on kriv, da so si -- to sem hotel že včeraj zapisati — Cvirnovi in Križajevi kot pes in mačka. Se lani so bili dobri sosedje ln bi si bili verjetno še, da ni prišla vojska vmes. Nič jih ni motilo, da so bili prvi bolj verski, drugi pa precej liberalne torte. I Ze na zunaj se je to videlo, saj je Cvirnov Filip telovadil pri Slovenskih fantih, Križajev Tone pa je hodil k Sokolom.
Kot rečeno, do vojske je bilo med obojimi prijateljstvo. Tudi zadnje leto še. Toda letos, zadnje tedne...
Menda se je med njimi pričelo, ko je Križajeva opo-nesla Cvirnovki tiste pomije, ki jih ta vsak dan vlači iz vojaške kuhinje. Res, obliznejo se prasci s temi pomijami! Mastne so in včasih je na dnu za cele korce makaronov, riza in krompirja.
Pa ne samo prasci, tudi sami Cvirnovi živijo ko grofje. Tisti kuštravi laški tenente, ki hodi k njihovi Magdi, jim vsak dan nosi iz vojaške kantine moko, olje, cuker in bogve še kaj. Za Filipa pa pravijo, da ima denarja na kupe. Zmerom sedi v gostilni, kjer pije in plačuje za druge. Ljudje nekaj namigujejo, odkod ima denar. Zato se ga mnogi izogibljejo. Se dobro, da se moj zet ne druži z njim. Včasih sta si bila velika prijatelja.
19. marca
Ko sem danes pretikal po vinogradu in gledal, če katere trte niso mogoče prestale letošnje dolge in hude zime, se je nenadoma na gornji škarpi znašel Cvirnov Filip. Držal se je za staro breskev in bolščal med kolje, ko da je nekaj izgubil.
»Stric,« je čez dolgo zaklical, »kaj trte gledate?«
»Menda ne krave ali osla,« sem mu odvrnil, ker sem bil sit tistega njegovega naprezanja in buljenja.
Potlej se je Ie odtrgal od drevesa, skočil pod škarpo in se med trtami podrsal do mene.
»Bo?« je vprašal.
»Bo,« sem mu odvrnil, čeprav sem vedel, da ne sprašuje za trte.
»Ali je šel kdo tod mimo?« je potlej zinil kar naravnost. »Neki fant, mogoče.«
»Nobenega nisem videl. Kaj, pa naj sicer išče sedaj v vinogradu?« sem se začudil. »Menda ne bo po praznih trsih grozdja bral?«
»Ah, vi ne razumete,« je rekel Filip razburjeno. »NI bil naš Človek.«
»Talijan mogoče?«
»Ne, Talijan že ne.«
»Kdo pa?« so se mi kar sama razprla usta.
Filip pa je že izpustil kolec na trti in se pognal čez nizko kamnito ogrado v sosednji vinograd.
»Stric, partizanska baraba je bil!« je rignil že onkraj vinograda ih mi izginil izpred oči.
21. marca
Ko smo v veži opoldne jedli ajdove žgance z zeljem, sta se pred vrati ustavila dva laška vojaka. Bila sta majhna, skoraj pritlikava, in na glavi je vsakemu tičal zeleni klobuček, kot jih včasih nosijo naši paglavci. Prav predrzno sta zahtevala kurja jajca. Ker se nista dala odgnati, je Kristina le izročila vsakemu po eno. Starejši od njiju ga je pri priči ubil in ga surovega polokal. Potiej je s svojimi umazanimi, mastnimi prsti segel v skledo na mizi in zgrabil nekaj žgancev. Zagrizel je vanje, pa jih je takoj izpljunil. Vse ostalo je zmečkal v pesti in zalučal po tleh.
»Porkerija! Kome goma!« je kričal in se pačil, ko da je v krastačo ugriznil.
Se bo vojska! Ajdovi žganci so za te soldate svinjarija. Presiti so, preobžrti, hudiči laški!
24. marca
Se danes me v rami boli roka, da jo komaj premikam in vodim po papirju. Izpahnili so mi jo.
5. Ko Je Kari videl, da naju vleče tok s seboj, je planil v strugo in mi, ko je bil do srede trebuha v vodi, spet pomolil rilec. Stegnil sem roko, da bi se ga oprijel, a mi je spolznilo. Začel sem se spet utapljati. Ko sem pokukal iz vode, sem začutil, kuko se mi nekaj debelega ovija okoli vratu. To me je prestrašilo, ker sem mislil, da me hoče pogoltniti kakšna vodna žival. Tedaj se je oglasil Kari in vedel sem, da me je okoli vratu prijel on s svojim trobcem. Slon naju je potegnil na suho,
6. Ko je deček ležal na tleh, sem spoznal v njem kravjega pastirja. Sel se je kopat v reko in je skoraj utonil. Položil sem ga na trebuh, Kari mu je okoli života ovil rilec, ga previdno vzdignil v zrak in spustil spet na tla, ga znova vzdignil in znova položil na tla. Ko je to trikrat ali štirikrat ponovil, je začela fantiču teči voda lz ust. Njegova koža je bila mrzla in začel sem ga krepko drgniti po vsem životu. Pastir se Je počasi osvestil.
7. Medtem so se mu razbežale krave na vse strani. Ker sem domneval, da jih je nekaj ušlo v džunglo, sem poslal tja Karija, da bi jih prignal nazaj k reki. Toda Kari se je Izgubil. Zato sem se potem, ko si je deček spet popolnoma opomogel, sam odpravil iskat krave In slona, in kaj mislite, kje sem ga dobil? Odšel je bil naravnost v gozd, tja, kjer so ležale mladike in veje, ki sem jih bil nasekal; ril je s trobcem po kupu In si izbiral lz njega Usto, kar 4e mu je zdelo najboljše, »
8. V jedilnici smo imeli na mizi veliko skledo zrelih banan. Nekega dne pa so vse banane Izginile in starši so obdolžili mene, da sem jih pojedel. Sedel sem v Jedilnici. Nenadoma je prišla skozi okno dolga črna stvar, ki je bila zelo podobna kači, ln je Izginila z vsemi bananami. Nepopisno sem se prestrašil, saj Se nisem nikoli vldal kače, ki bi žrla banane. Tiho sem odšel iz sobe In stekel i/ hiše prepričan, da se bo kača spet vrnila, požrla v|* sadeže, nas pa pomorila.
KK
-/P