236. številka. Ljubljana, v soboto 12. oktobra 1895. _XXVIII. leto.
MIŠKI MIL
Ishaia viiak dan mvo*er, isiuifii nedeljo in praske, ter velia po po&ti prejeman sa arBlro-ogerake deftnle ra vse leto 15 gM., za pol leta 8 pld., za Četrt leta 4 */ld., za jedon mesec i gid 40 kr.— Za LjabljRUO fcros pošiljanja na dom m VBe leto Ifi gid., za te trt lota 3 pld. 30 kr„ xa jedon mesce 1 pld. logjkr. Za pošiljale na dom računa ue po 10 kr.
na mesec, po .'JI/ kr. i.a Četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila piaftnje se od ttiristopne pet't-vn*tn pO 6 kr., će ue oznanilo jodeukn»t tiska, po f> kr., fte se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiuka. l>opini na; M izvole franki rat i. — Rokopisi so ne vračajo. — Orednibtvo in npravniStvo je BS Kongresnem trgu St. 12. ti pra 7 ■ i C t v u naj ee blagovolijo pobijati naročnine, rekiamaoi^e, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pred volitvami.
i.
Volilna borba se začenja, aH prav za prav jo je nasprotna stranka že davno začela s skritim rovanjem. Tudi naša stranka pri taci h razmerah morala jo storiti vsaj toliko, da jo poizvedovala, kateri možJH bi bili sposobni za kandidata. Druzega s« ni dosti storilo. Seveda sedaj bode B2 treba »tvari odločneje lotiti.
„Slovenec" je že v četrtek nam povedal, kakine poslance on želi. Tukaj hočemo doslovno navesti dotični njegov odstavek: ^Opozarjamo vse slovenske volilce, naj skrbe za to, da se volitve vrše za Slovence častno in dostojno, da se izbero kot deželni pcslanci možje, k i bodo skrbeli za dobro gospodarstvo v deželi ter se tudi v vsem svojem političnem delovanju klanjali načelom katoliške vere."
Ta odstavek je pač tako pomenljiv, da ga ne moremo prezreti. Da nasprotni stranki ni dosti na narodnosti, smo že davno vedeli, a sedaj je nam „Slovenec" to znova potrdil črno na belem. Prav nič ne zahteva, da bi naši deželni poslanci morali biti tudi zavedni narodnjaki. To je pač tako, kakor bi v tem oziru bilo v naši deželi že vse v najlepšem redu! Da je pa tudi tu trtba še mnogo storiti, ve pač vsakdo, in tudi naši katoliški stranki to ni neznano, samo ravna se ne po tem, ker jej je narodnost deveta briga, kar je že opetovalno dokazala, in je to .Slovenec" zopet potrdil.
Sklicuje naj se nikdo na to, da bode naša katoliška stranka v narodnem oziru pravilno postopala že zaradi načel katoliške vere. Veliko število vzgledov lahko navedemo, da dobri katoliški možje v narodnem oziru večkrat niso pravični. Celo v „Slovencu" samem bi našli take vzglede. Kakšno stališče, da zavzemlje v narodnem vprašanju gospod prost Klofutar, je pač dovolj znano, a vendar mi ne dvomimo, da je mož dober katolik in kot profesor bogoslovja in učen bogo-slovski  pisatelj  tudi ve,   kaj   zahtevajo katoliška
načela.
Vsak pravi narodnjak pa mora zahtevati, da bodo bodoči slovenski deželni poslanci tudi zavedni v narodnem oziru. Nikakor nočemo, da bi se morda kako kratile Nemcem istinit« pravice, a zahtevati moramo, da naš jezik v deželi vživa tisto veljavo in spoštovanje, katera mu gre po zakonih in vsled velike večine slovenskega prebivalstva. Kako mlačni bodo v narodnem oziru poslanci naše katoliške strank*', si pač lahko mislimo, če že pri volitvah stranka od kandidatov ne zahteva nobenega narodnega prepričanja.
Izjava „Slovenčeva" se popolnoma ujema z dosedanjim postopanjem naše katoliške stranke. Znano je, kako se je v svojem specifičnem slovstvu borila zoper narodno idejo, kako je narodno načelo v nemar puščala po svojih shodih in kako je bila na Dunaju privolila, da so se za koalicije bila odložila narodna vprašanja. Nedavno se je bil sicer „Slovenec" postavil na narodno stališče, da je lažje zabavljal proti nepovoljnim mu socijalistom, ki so mej narodni. Nas je to odkritosrčno veselilo, da je „Slovenac" tudi spoznal pomen narodnosti, a že tedaj smo izrazili mi dvom, da bi gospodje ostali stanovitni. Kmalu je RSlovenec" nas zopet, poučil, da je našim klerikalcem narodnost k večjemu včasih dobra kot krepeljce proti komu drugemu, da pa vresnici jim ni nič ležeče na njej. Danes lahko rečemo, da je socijalnim demokratom več na narodni jed-nakopravnosti, nego našim klerikalcem. Nedavno je bila državnozb.rska volitev v Olovcu. Kandido-val je mej drugim socijalni demokrat Prinz in ta je na nekem shodu naglašal nasproti nemško-narodnemu kandidatu Dobernigu, da politika narodnega sovraštva nič ne velja, da ima tudi Slovenec pravico živeti in se izomikati. To je storil v nemškem Celovcu, kjer je vedel, da mu ne bode v priporočilo, glasilo naše katoliške stranke se pa v Ljubljani ne upa zahtevati, da bi kandidatje za bodoči deželni zbor se morali očitno izreči za narodno jednakopravnost.
Nadejamo se, da bode narod naš pač znal ceniti po zaslugah kandidate, katere bode jim ponujala naša katoliška stranka, kajti reklo bi se od-
reči vsakemu narodnemu napredku, ko bi se vodstvo dežele izročilo možem, ki se ne tipajo javno pokazati svojega narodnega prepričanja.
Vidno je pa tudi, kako po krivici naša katoliška stranka šteje pokojne Rleivveisa, Costo in To-mana za svojce, ko so ti možje vendar pred vsakimi volitvami ho priznali za narodnjaka in bi zlasti pokojni dr. Bleiweis ne bil nikogar priporočal za kandidata, katerega narodno prppričatije bi utegnilo biti dvomljivo. Danes si zapomnimo, da glasilo naše katoliške stranke se niti z besedico ne upa namigniti, da bodi kandidat tudi — naroden !
V IJtkMJurti, 112 oktobra.
Jeza tržaških mestnih očetov. Nemalo nevoljni so tržaški mestni očetje, da jim vlada ni de-monstrovati pustila dne 20. septembra in bila jim zapretila z razpustom mestnega zastopa. Poprej je pa jedenkrat bila vlada prepovedala odposlati neko pritožbo proti tržaškemu škofa v Rim. Nevolja liberalnih mestnih očetov je tem večja, ker je mestni zastop v Gradu bil poslal brzojavko na papeža, v kateri protestuje proti prostozidarskim demonstracijam v Rimu. Papež jo občinskemu zastopu poslal tudi brzojavno zaprošeni papežev blagoslov. Iredentovski listi sedaj poprašujejo, kako da se zastop v Gradu ni razpustil. Po mšem mnenju Ri-naldini že ve, zakaj tukaj različno postopa. V Trstu bi se ne bili omejili v mestnem zastopu s kako izjavo, v kat ri bi izražali svoje odobravanje, da se je Rim združil z italijansko kraljevino, temveč priredili bi bili veliko iredentovsko demonstracijo. To pa Rinaldiniju ne ugaja, ker bi potem težje zago-govarjal tržaške Italijane na Drmaju.
Deželni načelniki na Dunaju Te dni so bili na Dunaju deželni predsednik baron Hein. namestnika tirolski in češki grofa Merveldt in Tbun. Sodi se, da je to v zvezi z deželnozborskimi volitvami. Grof Radeni jim je dal instrukcije, kako naj postopajo pri volitvah. R.ideni je že vajen vod.ti volitve in je torej v tem oziru lahko dal marsikak svet- Le to je vprašanje, kako se bode njegova ga-liSka praksa v drugih  kronovinah obnesla. Priča-
No, to je 1'čno in prijazno. Središče mu je turjaški grad, kjer posluje glavarstvo, davkarstvo in sodišče. Na tabli za sodišče ni slovenskega napisa za 8000 Slovencev; zatorej dvomim, če je saj slovenska pravica za-nje znotraj pri njem. Na trgu prod gradom čitaš, da tukaj v tem malem mestu odirajo (po „Slovenčevem" slovarju) kar trije ad-vokatje in jeden notar. Čudno in slabo znamenje! Prijatelj trdil mi je, da tem možem najbolje v jasle pokladajo Slovenci od Ribnice in tam okrog. Seveda se ž njimi pošteno po nemški govori in piše ali trdo po slovenski plača . . .
Kočevje samo na sebi ti koj i-pričuje, kamor pogledaš in kar slišiš, nemško lice. Nisem videl sicer beroliuske Spreve. Ali ravno tako si jo slikam, kakor je hčerica v Kočevji, lena in motna Rmža.
Kakor Rinža, ki doma izvira in doma umira, tako jo" Kočevar „skromen" za svoj dom, jeklen in konservativen: on je vladar doma na svojih tleh ! Vem, da znajo ali vsaj urno slovenski, in vendar tega ne izdado doma. Zunaj pa bi „Babilonski turen" prevrgli za „gesehiift", kjer kaže . . .
Med seboj žive nekakšno patrijarhalno. Ženijo se med seboj in dote obdrže doma. Kamor sem prišel s prijateljem, povsod je bilo sorodstvo. „Ta ima mojo Bestro, ta je brat moje žene, ta je moj bratranec itd.".
Iz dnevnika po Dolenjskem
i.
Kočevje.
No, no, to jo tisto Kočevje I
Koliko sem ž« slišal, čital in premišljeval o tebi, vojvodiničica, v vojvodinici. Majhna si med nami majhnimi! In vender si velika in imenitna, kakor Judeja v Izrajelu; tvoje ljudstvo je poklicano, tvoje ljudstvo je izvoljeno. Nemška si in mi Btno sluge — po svoji krivdi! Za Roga, kaj bi pa naši Nemci počeli, da ni tebe in s taboj zgodovinske posesti!? Pol moža bi imeli brez tebe na sto mož tevtonske krvi. In še ta bi izginil, da ga kemično preliješ v slovenski krajini . . . Tako 8e pa mora vse, kar v naši deželi misliš, vse, kar v njej pišeš, tiskaš in kar govoriš, misliti, pisati, tiskati in skoraj govoriti na našo stroške z dvema jezikoma . . . Rrr! Mraz mi je!
Poglej na pr. v deželni dvorec !
„Imenovani" deželni očak sedi v Bredi na prestolu. Na desni sedi „izvoIjeniu deželni oče, ki murne iz žejne zemlje dreza in poleg njega drug njegov, ki deželni vosek topi. Na levici sta tudi dva za ravnotežje: jeden papca in drugi „ovčice pase" . . .
Očak naš kibnejo. Desnica hiti: „Bog pomagaj!" levica koj na to: „Helf Gott, Helf Gott" . . In očak pogledajo mimogrede na desno: „hvala"; na levo se pa milostno nagnejo z: „danke, danke, danke ..." In tako se dela pri nas in vlada z nami. To načelo se mi je posebe pribilo na temelj, ko sem   videl Kočevje in  sodil   njegovo razmerje.
j „Vse   imajo,   kar   jim   drago",   bi   vskliknil Ko-
! seski!
No, večkrat žeiel sem videti to čudno kočevsko : zaplato  naše osrednje  slovenske  zemlje, katera pa  daje   barvo   celi  obleki   naše   dež« le,   ali saj
hočel —
Koliko ima Kočevje mere na dolgo in široko in koliko ljudij je zdaj zapisanih v krstnih knjigah, ne vem. Le to vem, da naši radikalni politiki v zborih, kadar pobijajo razjarjeni sedanji sistem, govore, da nas je v deželi 95 na sto in vseh druzih pa v Kočevji, Ljubljani, na Vrhniki, Belipeči itd. le pet na sto . . .
Ali kaj pomaga govoriti in dokazovati!? In vendar ta petorica takt daje in „čez poje", da ne opeša mogočno nemštvo, da se ne obračata v gro-beli Gothe in Schiller in da se ne razruši — tro-zveza !
In kakšno je to mesto Kočevje, prestolnica Turjakov ?
kovati je, da nam postopanje vladnih organov pri deželnozborskih volitvah nekoliko pojasni, kake politike se misli držati grof Radeni. Posebno je važno, kakšno stališče bode grof H tdeni savzel nasproti Mladočebom, če bode sedaj vlada se porabljala ves upliv proti njim kakor ga je dosedaj. Od razmer na Če:kem je jako odvisna politika v vsej državi. Že desetletja se vsa not ran j avstrijska politika suče okrog deškega vprašanja, če bi tudi mnogi politiki najrajši to vprašaujf kar utajili.
Dogodki v Carigradu Velevlasti eo zahtevale, da naj se sestavi posebna komisija, ki bode preiskovala poslednje dogodke v Carigradu. Turkom ni to nič prav všeč, ker bi najrajši, da se stvar kar pozabi. Policiji, žandarmeriji, vojakom in pomorščakom s- je raidelilo mnogo patron. Naročilo se je jim, il.i ne smejo streljati, ako ne bodo napadeni. Ko bi pa bili napadeni, naj pa kar vse postreljajo. Seveda ni verjeti, da bi se policisti m vojaki strogo držah tega ukaza in bodo streljali, če tudi ne bodo napadeni« Saj pred turškimi oblastmi jim ne bode težko ispričati, da so bili napadeni. Kristijanov tako nobeden vprašal ne bode. Sultan je malo v stiskah, ker je angleško brodovje še vedno pri otoku Lemnos. Nekatera poročila zatrjujejo, da so veleposlaniki zahtevali, da Turčija pniej razglasi reforme, ki jih misli dovoliti. To bi bilo pač pametno in bi tudi mohamedance kar oplašilo, ko bi vid-li, da s svojim razgrajanjem dosežejo baš nasprotno, kakor nameravajo. Nam se ne zdi verojetno, da bi diplomacija se bila postavila na tako pametno stališče.
Sirija. Kakor v evropski Turčiji, tako tudi v Siiiji vre. Tukaj pa niso nezadovoljneži kristijauje, temveč arabski mohamedauci. Zahtevajo, da se nanje kralj ozira pri podelitvi državn h služeb, ker najbolj jedino Arabci vzdržujejo turško državo. Čudno je pa, da ta arabska stranka se postavlja na neko naprednejše stališče, zahteva namreč, da se obnovi Mid-hada paše ustava. Na~i se zdi stvar uekako sum Ijiva in je mogoče, da je vse to gibanje najeto iz Carigrada. Ko so prvič velevlasti zahtevale reforme za Armenijo, je turška vlada is omenjala, da hoče izvesti reforme zi w> državo. Leta 1876. jo ravno tako postopala. Ko so velevlasti zahtevale reforme za nekatere evropske turške pokrajine, je turška \lada tudi odgovorila, da hoče reformovati vso 'ir/..ivno upravo in Midhad paša je izdeU ustavo. Kdo ve če se std ij to gibanje za ustavo ni uprizorilo z jednakim namenom, da se zavleče reforma v Armeniji in Makedoniji. Ustava za vso Turčijo bi se sedaj ne obnesla, kakor se 1876. leta ni bila.
Mesarjenje v Trapecentu V mnogih krajih zunaj Carigrada so tudi mohamedanci napali kristi-jane, a turška obl.istva so to hotela utajiti. Zanesljivih poročil sedaj še ni. Nekatera poročila zatrju jujejo, da je v nekaterih drugih krajih bilo huje kakor v Carigradu. Posebno je bilo strašno v Tra-pecuntu. Tukaj so pa vojaki tako pristransko postopali, kakor v Carigradu policija. Ne da b; bili Armence morali varovati, so jih pa zapirali, turške pobijalce so pa pustili. Ruski konzul je moral poklicati za varstvo  ruskih podložnikov jedno vojno
Modri in učeni ljudje pravijo, da to ni prav, da je pogubno za rod in prihodnost. In takšne skrbi in sodbe je bil nekdaj neki paša kranjsko šolske \ojne. Znan.- so njegove krilate besede : „Koče\je je treba kr.žati" ! .. . Seveda ni pri njih, kakor pri nas Slovencih, mislil na leseni križ . .. Bog se nas usmilil
No, pa tudi v Kočevji ni vse tako na nič.
BreČavala sva s prijateljem pod senčnatimi kostanji polno upa, polno življenja polno moči in zdravja: brinete, blondine in celo laščke a la lorelei — pristno germansko prikazen — in vse preko patenta z t sedmi zakrament. Prijatelj mi šepne: „vidiš tu j« kapital, kapital 30, 40 in več tisoč pa ni partije . . .
Hej, fantje slovenski, na noge ! Pogladite si laščke, zavihajte ni brčiće in oči na desno, levo, navskriž, kakor treba, in — v Kočevje! Tukaj lahko koristite sebi in narodu! Narodu NB, če bo-dete imeli vi jedenkrat pogum vzakoniti v hiši svoji slovenski jezik za „Umgangsprache". He!? —
Kedaj že bi se potopil ta otočič, da bi se mi ravnali po tem receptu in ne veljali bi danes Jakliči, Zajci, Zormani za pristne Kočevarje. No, Nemec bnel je drugače, ne samo po Braniborskem in Po-morji i pri nas!   Vzel je križ v roke in če ni po-
Iadijo. Nekaj nad 200 kristijanov je bilo pobitih. Turška oblastva postopanje vojakov a tem opravičujejo, da Armencev drugače ubraniti niso mogli, da so jih zaprli. Da bi pa bili vojaki pustili Armence, katere so prijeli, fte mučiti, kakor jih je policija v Carigradu, se iz Trapecenta ne poroča.
Madagaskar. Dne 1. oktobra se je podpisal že mir mej Francijo in Madagaskarom. Madagaskara Francija ne prisvoji, temveč se le poostri francoski protektorat. Podrobnosti mirovne pogodbe, katero mora potrditi še francoski parlament, niso znane. Kraljica ostane še nadalje na prestolu, a njen prvi minister bode pa moral v proguanstvo, ker je on največ vojno zakrivil. V Franciji je veliko veselje zaradi uspeha madagaskar^ke ekspedicije; to veselje je tem večje, ker so že mislili, da se vsa stvar utegne ponesrečiti. Opozicijski listi so že vso stvar izkoriščali proti vladi in francoskega poveljnika na Madagaskaru slikali za velicega tepca. Baš zaradi tega je pa francoski poveljnik Dulhesme posebno hitel z nadaljevanjem vojn.h operacij. Tananarivo je vzel štde po hujšem boju. Vlada mu je čestitala k zmagi in imenovan je velikim častnikom častne legije. Kovale se bodo posebne medalije, katere dobi moštvo, ki se je udeležilo te ekspedicije.
Dopisi,
Z (liorcii jsk«'£u, 10. oktobra. (Lokalnega vlaka nam treba.) Trgovinska in obrtna zbornica je z okrožnico due dne 28. sept št. 1718 opozorila vse občine na okrožnico c. kr. glavnega ravnateljstva avstr, državnih železnic. V te okrožnici je omenjeno, da je vse želje in prošnje glede premembe voznega re<la za prisndnjo polletno dobo najkasneje do konca oktobra 1895 predložiti c. kr. železniškemu obratnemu ravnateljstvu v Beljaku. Ako je kje prememba voznega reda potnbna, tako je gotovo na progi Trbiž Ljubljana. Sedanji vozni red se prav nič ne ozira na lokalne potrebe cele Gorenjske. Kdor ima mnogokrat v Ljubljani opravka, ta čuti, koliko zamude časa in koliko ima nepotrebnih stroškov. Jedini vlak, kateri je v letošnjem poletji vozil (takosvani potresni vlak) in kateri je bil koristen lokalnim potrebam cele Gorenjske, je prenehal s 1. oktobrom. Sedanji vozni red je za Gorenjsko zelo nepraktičen in ueprihčen. Ako imajo prebivalci Gorenjske v Ljubljani Uopoludne po raznih uradih ali trgovini opravka, potrebno je skoraj, da bi se dotični zvečer poprej v Ljubljano pripeljali in tam prenočevali. Ako se človek hoče jutra njega vlaka poslužiti, uiora skoraj pol noči žrtvo vati — zlasti tisti, ki ne stanujejo blizu železnice In kaj hoče človek zopet zjutraj ob C uri v Ljubljani, ko ne more do 8., do [). ure nič opraviti? Koliko zamude časa — koliko ima nepotrebnih stroškov. Opoludanski vlak se ne more v poštev jemati, ker tu pride se ravno prav k kosilu v Ljub Ijano, opraviti ss ne more nič. Ako se v poštev vzame ogromni osobni promet mej Gorenjsko in Ljubljano, mislim, da bi bilo le pravično, da bi se glavno ravnateljstvo drž. železne nekoliko na lokalne potrebe oziralo. Naj bi se vozni red tako uredil, da bi jeden vlak zjutraj od 8 do 9. ure v Ljubljano prihajal in zopet ob kaki 5. uri iz Ljubljane odhajal. Sploh bi bilo želeti, da se U pelje poseben vlak, ki bi vozil po leti in po zimi in kateri bi se jedino na lokalne potrebe oziral. Seveda za to se morajo potrebni kor.iki storiti. Vzemimo si za vzgled Notranjsko, kjer je  nad  80 občin zi lokalni vlak
magal križ, je nabiusil in zavihtel meč ... In mi smo lipovo drevo' —
Ce prideš v mesto, prideš mej priljudne izobražene ljudi. Koj obsodiš, da so hodili in se učili po svetu. Ješ dober kup, spiš ceno in če kaj praial po nemški — vse imaš uljudno! —
Slovenski sosedje se lahko od Kočevarjev marsikrj uče za dobro ime kraja, dežele, naroda in svoje mošnjice. Punktum! —
No, mesto sem polivali! in gostilne. Kaj pa zdaj? Neki „šegač" mi je naročil pred odhodom: „če pojdeš v Kočevje, ne pozabi na monumentalno cerkev . . . „Hej, kje pa je cerkev? To je lopa!" Cerkev hote zidati v Kočevji in zanjo j* nabranih 25 tisoč počasi. Plan za tisto munotnentalno stavbo visi pa na steni stare lope — cerkve. Lep je res! Napravil ga je veliki mojster Schinidt. Počasi ka-pajo prispevki. Ali za vero ho mošnjice kočevarskih malih milijonarjev na ptujein zadrguene. — Za nemški značaj in za Pruse špogajo, kar je treba — Sapianti sat.
No, pa saj za vero ni potreba skrbeti Koče-varjeni — za to skrbe pastirji pri sv. Miklavžu v Ljubljani.
„Kaj je pa ta palača" praial sem nehote. „,To je naš ,\Veisenhausu". Branili smo se ga s štir»mi, kakor one fabrike  „na griču", kjer hočejo o. o.
prosilo, akoravno je na južni železnici vozni red bolj praktičen, ko pri nas. Prositi moramo torej na merodajuem mestu in upati smemo, da se bo glavno ravnateljstvo gotovo na naše opravičene zahteve ociralo, ako pa roke križem držimo in čakamo drug na drnzega, da bi kaj naredil ali kaj sprožil — in slednjič nobeden nič ne stori — ne bodeoao nikdar nič dosegli. Na: bi se vse občine na Gorenjskem združile ter naredile peticijo na glavno ravnateljstvo drž. železnic — v prvi vrsti pa bi naj to stvar v roke vzela si. mestna županstva v Kranji, Škofji-loki in v Radovljici. Tudi mestno županstvo v Ljub* ljani in trgovinska zbornica naj bi nas podpirali. Potrebni koraki naj bi se naredili bred odloga, da se stvar zamore pravočasno na merodajno mesto predložiti. Š.
Dnevno vesti.
V Ljubljani, 12 oktobra.
— (Volilno gibanje) Naprošeni smo objaviti to le: Vsi dopisi, tičoči so bodočih deželnih volitev, naj se blagovoljno pošiljajo gospodu dru. Karlu vit. Bleivveisu-Trsteniškemu, podžupanu, ali pa gospodu dru. Danilu Majaronu, odvetniku v Ljubljani, katera je zvrševalni odbor narodne stranke poveril za vzprejemanje.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) „Mam'zelle Nitouche" je zaradi svojega zanimivega dejanja in zaradi fine glasbe gotovo jedna najboljših francoskih operet. Kako ugaja drugod, se vidi iz tega, da polni še vedno pariška gledališča in se tudi na Dunaju vsako leto večkrat poje, dasi se je v obeh teh mestih že neštevilno-krat predstavljala. Današnja predstava je posebno zanimiva že zategadelj, ker debutira v njej gospa Stojkovieova. Nadejati sh je, da bo gledališče dobro obiskano, tembolj, ker bo prihodnja predstava šele v petek dne 18. t. ni.
— (Bank« t) priredi dne 19. t m. „pii Slonu" odvetniška zbornica kranjska g. dru. Juliju pl. Wurz-bachu, odvetniku v Litiji, v spomin, da je dne 18. avgusta letos nainolo 40 let, odkar je nastopil odvetniško poslovanje.
— („Ljubljanski Sokol") ima due 19. t. m. v Ferlinčevem vrtnem salonu svoj izredni občni zbor, na katerem se bode voli! društveni starosta in vršil razgovor zaradi preselitve v „Narodni dom".
— (Občni zbor slov. pisateljskega društva.) Opozarjamo še jedenkrat na občni zbor pisateljskega društva, ki bode v ponedeljek dne 14. t. m. v prostorih „ Narod nega doma" ob 8 uri zvečer.
— (Pevski zbor „ Glasbene Matice".) Ženski in moški zbor sta sklenila pomnožiti število rednih pevskih vaj od dveh dosedanjih na tri na teden, in sicer za ženski zbor: v ponedeljek alt, v četrtek sopran, v soboto oba glasova, vselej od 6. — 7. ure zvečer; — moški zbor: v ponedeljek bas, v sredo tenor in oba glasova skupno v petek ali soboto menjaje, kadar ni slovenske gledališke predutave, vselej od 8. — 9. ure.
— (Glas iz občinstva) Nedavno je bilo čitati, da se bode stara deželna bolnica takoj po selitvi bolnikov začela podirati. Kaj pa hode s filijalo
3Č202fcr Dalje v prilogi.
jezuitje deske  oblati ....   Vse stoji v rekurzu . mi de prijatelj. „Ks ist ein Zafall" . . . (?)
In meni? Meni se srce skrči. Rože, bože mili! Kako bi se porabil ta denar za vero in narodnost vkup v Gorotanu, Istri, kjer smo v nevarnosti. Kočevarji pa niso; vsak ima dva botra! Saj imumo družbo sv. Cirila in Metoda.
Veliko se toži in tožijo po svetu kakšna krivica se goli „dem CJottscheerlandel" v agrarnem oziiu. Rog me ue ! Kaj bi naš Krašovec napravil iz te zemlje! Sicer ne vem, ali je v I. ali II. III. razredu v mapali. Deutsch voran! — Končajmo Črte! Konec ! Meni je pokopaliiče baro-in termometer, kedar hodim po svetu, za kraj kamor pridem. Na pokopal šču si napravim sodbo o blagostanji — duševnem in telesnem — naroda. Tudi v Kočevji sem bil tam. No, da dosti slovenskih kosti tu leži in da te ne znači domače hIovo, o tem molčimo . . . smo pač iz lipe! Jeden nemški pomnik — nov in jako lep — dregnil me je v oko.
Tieftrauernde WittweM postavila ga je ljubljenemu soprogu . . .
Doprsnik, tabla, kedo in kaj žali podpis . . .
Dalječ doli bereš: Bebii.   dich Gott! es wiir, zu schon gewesen! .. .
Za kaj lepo? Tableau!
D oran.
Priloga „Slovenskemn Narodu" §1.230, dne 12. oktobra 1895.
na Poljanah, katera je tndi hndo poškodovana, pa se dosedaj še prav nič ni popravila? Lesene pod pore segajo do sredi ceste in bodo po zimi promet salo ovirale, želeti je torej, da k mani zginejo. Ker smo pa ravno ie pri lesenih podporah, naj omenimo, da so nekatere že tako nerodno postavljene, da ves promet ovirajo in ne vemo, kako se bo isti vršil po zimi, ako le nekoliko snega zapade. Pro-simo, da stavbeni urad tndi tn napravi nekaki red.
— (Zgradba poštnega poslopja) dogradila 80 je danes do strehe ter se je že počel staviti Btrešni stol. Tem povodom razobesile so se danes popolndne na zgradbi narodno in cesarske zastave. Kakor se nam poroča, se bodo dela v notranjem pospešila tako, da se bodo poštni uradi že prihodnjo jesen lahko preselili v novo poštno poslopje. Sedanje poštno poslopje nakupila bode baje kranjska stavbi nska družba, ter ga porabila za razširjenje svojega hotela.
— (Policijsko vesti) Mestna pol cija ljubljanska aret ovala je od včeraj pa do danes zjutraj 12 oseb, me; temi zopet, tri kmetske fante iz kočevskega in črnomaljskega okraja, ki so se hoteli izseliti v Ameriko, predno so zadostili vojaški dolžnosti Izroč ni so bili tukaj-njemu c. kr. /.a mesto del";*, okrajnemu sodiš.'u. Ker je kazen za ta progrese k stroga, svarimo opetovano mladeniče, ki niso še zadostili vojaški dolžnosti, n >j ae ne izseljujejo in ne podajajo v nevarnost.
— (Klerikalen shod v Cerknici ) Klerikalni stranka je nameravala prirediti v Cerknici javen shod, katerega pa, okrajno glavarstvo logaško ni dovolilo-
— (Umrl) je gosp. Fran Ks. 0 a r m a n , c. in kr. vojni duhovnik v pokoji, večletni ud c. kr okrajnega šolskega sveta radovljiškega, krajni šolski nadzornik, odlikovan z zlatim križem za zasluge itd., 77 let st^r. Danes do pol ud ne se je njegovo truplo prepeljalo >z Gorenjega Otoka na pokopališče rojstnega kraja, v Tržič, Pokojnik je bil blagosrčen človek in dober rodoljub, zlasti vnet za šolstvo z besedo in dejanjem. Bodi mu blag spomin! — V Trstu je umrl tajnik ondotne kupčijske zbornico Anton Z e n k e r , rojen Ljubljančan in lastnik znane Zenkerjeve hiše v Gradiščah.
— (Učiteljsko društvo litijskega okraja) —tako se nam piše — postavilo je svojemu umrlemu članu g. Franu Peter lina, učitelju v Kolovratu, krasen spomenik, kateri se je dne 7 t. m. slavnostno odkril. Te žalostne slavnosti se je udeležilo 17 učiteljskih močij, zastopnik zagorskih narodnjakov in mnogo kmetskega ljudstva. Po p»ti sv. maši, govoril je na pokopališču g Fran Slane, kot predsednik društva ganljiv nagrobni govor. Tovariši pod vodstvom svojega pavovodjs g Bartla so nulo lepo zapeli „Nad zvezdami". Spomenik, ki dela čast mojstru g. Al. Vodniku naj svedoči, kako spoštuje učitelj svojega tovariša.
— i Trgatev.) Piše se nam iz Tržišča na Dolenjskem: Redkokedaj se sliši z naših hribov kaka novica, le kedar nas kaj posebnega zadene, razburi nenavaden dogodek tudi mrzlega pisalca, da prime zarujavelo gorsko pero. Kvo me, danes vihtim gosje pero, lahko, pokrepčavši se z izborno letošnjo vinsko kapljico in dobro pečeno gosko. Res, da nas je pred dobrim mesecem malo griža sukala, ali dali smo jej slovo, hvala Rogu. — Kdo bi še bo sedaj na kaj takega mislil, ko so nam obrodile obče znano gorice Rojnik in Malkovec nenevadno dobro kapljico! Rojnik ti pokaže, da tvojega rojstva kosti težko nosiš, ako se kolikaj bratiš ž njim, Malkovec ti pa udihne visoke politike, in oba uplivata pod obče znano lirmo pristnega „Rolenjca". — Politiziramo tudi nekoliko v naših hribih. Za volilno reformo, socijalno reformo in kar je tacih visokih reform se mi ne brigamo dosti, pač nas pa novi finančni minister skrbi, da bi zopet kakega novega davka ne uvedel. Nadejamo se, da bomo letošnje leto naše tinančno stanje nekoliko zboljšah, ako pridejo v naš kraj v obilnem številu vinski trgovci, ki v resnici poznajo in vedo ceniti preizborno našo vinsko kapljo letošnjega leta, menda res „34"!
" F. P.
— (Napredovanje nemštva v Ormožu) Naučno ministeretvo je dovolilo, da se v Ormožu ustanovi posebna nemška ljudska šola.
— (Zgodnji sneg) Kakor poroča „Slov. Gospodar" je sneg pobelil dne 3. t. m. Pohorje in so okolu Zreč dobile celo tamošnje nizke planine belo odejo, kakor že preje dne 13. julija.
— (DržavnozborBka volitev na Goriškem) Proti Rothschildovemu služabniku knezu Kgonu Hobenlohu kandiduje za mandat drž. poslanca bivši tajnik tržaške kupčijske zbornice in posestnik v Hrumi dr. Kdvard Bujatti. Društvo „Sloga" priporoča slovenskim volilcem, naj glasujejo za Rujattija. tfuiatti je avstrijskega mišljenja, v gospodarskih rečen jako izveden in prijazen predelski ter vipavski železnici. V narodnem oziru se sicer od njega ni nadejati podpore, a tudi nasprotovanja se ni bati. *er Slovenci sami s svojim posebnim kandidatom v skupim mest in trgov nikakor ne morejo zma-
gati, je le prav in dobro, če glasujejo za kanilidata, ki jim v narodnem oziru ne bo strastno nasprotoval; pač pa jih pri gospodarskih vprašanjih [»odpiral. Na vsak način ho z Rnjatnjeni laglje (shajati, nego s služabnikom mejnarodnega židovstva. Hoben-lobe je pravi uzor tistih aristokratov, ki so se z dušo in telesom prodali Židom in izkoriščajo svoje rodbinske zveze židovstvu ▼ korist. Hohenlohe kot predsednik Rothschildove južne železnice bo moral glasovati in spletkariti zoper vsako novo železniško progo na Goriškem, vrh tega pa je v narodnem oziru odločen nasprotnik Slovencev. Bujattija izvolitev je odvisna o I laških konservativcev. Ce ga bodo ii podpirali je s pomočjo slovenskih vol Ichv mogoče da zmaga.
— TJustitia fundamentum regnorum.) „N. Fr. Pr." je priobčila oster članek o ministerski naredbi taetran saplenjsvanja časopisov in takosva-nega subjektivnega postopanja. Pravi, da je minister mi •! I. naj se zaplenijo le taki članki, katerih pre-gr- šek se pozneje dokaže 8 subjektivno obsodbo urednika; ako se to ne zgodi, mora biti tudi članek prost Zaplembe, Riž. pravdništva in okrožna sodišča postopajo drugače*, ako so porotniki urednika oprostili, razpravlja tiskovno sodišče o članku in navadno potrdi zaplete bo. Na Goriškem se postopa zopet drugače. Drž. pravdništvo je zaplenilo „Primorca" z dne 17. septembra in okrožno BOdiSČS je zaplembo že potrdilo, dasi se proti uredniku subjektivno po slopa !
— Boj za slovensko šolo v Gorici) Že 26 j-inija je apraVlM) sodišče odklonilo pritožbo goriškega mestnega zastopa in potrdilo ukaz dež šol skega sveta oziroma naučnega ministerstva, da se mr>ra mestna slovenska ljudska šola otvoriti due 15. septembra. „Zoierni" goriški obč. svet pa se za to ni zmenil. Dež. šo'ski svet je dvakrat zaukazal otvoriti šolo, a proti obema ukazoma se je obč. SVOt pritožil. Svoj čas je naučno ministerstvo v podobni zadevi z ljubljanskim občinskim zastopom povsem drugače postopalo. Kako da v Gorici ne ra^ri pravice z istim vatlom, khkor v Ljubljani ?
— (Imenovanja pri pošti.) Včeraj smo poročali, da ie bilo 18 poštnih praktikantov imenovanih poštnimi asistenti. To isto poročali so tudi vsi drugi listi, a to ni resnično, kajti dotični ime-DOVSnoi so dosegli šele visoko stopnjo poštnih praktikantov, na katero čast so morali kar po tri leta čakati. Poštno ravnateljstvo, ki se odlikuje po vestnem izpolnjevanju vseh ukazov laških listov, odriva namenoma slovenski uradniški naraščaj in UStljnje zlasti Lahe in Nemce. Ko bi se naši drž. poslanci za take manipulacije poštnega ravnateljstva tržaškega zanimali, bi lahko trg. ministru marsikaj povedali.
— (Tržaški iredentovci in njih pokrovi
telj.) Pri proslavi 20. septembra so se v Runu predstavili Crispiju tudi tržaški strelci Crispi jih je objel in poljubil ter jim rekel: Alijance z Avstrijo nisem jaz sklenil, in da nem bil takrat minister, bi se tudi sklenila ne bila. Naj se reče kar so hoče. razmerje mej Italijo in Avstrijo je prav tako, kakor 18fi6. I. Nič se ni od takrat prememlo. Recite vašim someščanom, da jih Italija ni in ne bo pozabila". V tem, ko se tržaški ireden tovci tako pogovarjajo s Crispijem, poroča gospod Rinaldini na Dunaj, da v Trstu in na Primorskem sploh nobenega iredentovca ni. Radovedni smo, ali bo naš minister u nanj i h del tudi to Crisptjovo pro vokacijo tako molče — pregledal, kakor je že mnogo drugih. Častno bi to pač ne bilo.
* („VseuČiliske hospitantinje") bodo najnovejša praška specijaliteta. Letos se je na češki ?.enski gimnaziji v Pragi vršila prvikrat matura. Gospodične ahiturijontinje so ae oglasile na češkem vseučilišču in 80 ae hotele vpisati kot izredne slu • Šateljioa, a so bile vzprejete le kot hospitantinje Nekateri profesorji so odločno za to, naj se vpišejo kot izredne slušateljios, češ, da bi sicer ne bile podrejen« disciplinarnim predpisom in tako pride stvar še pred akademični senat.
* (Spomenik Janu Matej ku ) V Krakovn se bo slavnemu poljskemu slikarju Janu Matejku, umr-šemu šele pred nekaj leti, postavil od belega mra-inorja izklesan spomenik.
* (Poeta laureatus Odkar je umrl lord Tennvsen, ni bilo dobro plačano mesto angleškega dvornega in narodnega pesnika oddano. Sedanja vlada predlaga, naj se imenuje angleški Poeta lau-reatus, in sicer je za to določen neki angleški novinar.
* (Nesreča v tovarni.) V Rekmanovi predilnici v Koloniji se je zrušil cel trakt in je bilo 40 delavcev zasutih, 30 iz teh je bilo ubitih, 9 nevarno ranjenih in le jeden je srečno otekel.
* (Zgorelo gledališče ) V Montevideu je zgorelo popolnoma gledališče Politeama, v katerem je bil nastanjen neki cirkus. Zgorela je tudi vsa oprava jahalske družbe
* (Grozna ženuka ) V Kataniji na Laškem je policija ujela neko ženo, ki je po cesti hodeč vabila s slaščicami in igračami k sebi otroke ter jih umorila na ta način, da jim je dala piti vina, v katerem je bil fosfor. Dokazalo se je, da je na ta način umorila triindvajset otrok. Žena je priznala svoja grozodejstva in rekla, da se jo hotela na ta način  maščevati, ker sta bila njena otroka
z »čara n a in Rta umrla. Policija je iz težka preprečila, da ljudstvo te grozur žene ni nbilo.
* (Dijaški uatanek ) Ba|ca!on*ki vseučilišč-niki so uprizoril velike demonstracije^ ker je rektor suspendiral nekega prote -orja. V vseu iliskem poslopju so vse ra/.bih in hoteli naskočiti tuđi bo!n'co, kar pa so orožniki preprečili.
* (Visoka starost) V neki psterboriki bolnici leži 138 let, star mož. Ivan Kuzrnio, tako se zove starec, je dosti čvrst in duševno zdrav. Kuz-min se je rodil I. 1757. Ko je bil star 85 let je bil pregnan v Sibirijo, kjer je 53 let bil. Lini ga j-> ob^Io d >motožje in vrnil se je v svoj rodni kraj. Tu pa gi ni nihče poznal. Njegoši vrstniki 10 bili že davno le^li pod zemljo. Kuzmin je odšel pes iz Moskve v Peterburg in našel tam zavetišče v neki hiralnici. Kako dober spomin ima starec, se vidi iz tega, da pripoveduje o Francozih in Napoleonu I. tako, kakor da se to ni I. 1812.. ne<?o prod kratkem zgodilo. Kuzminov oče je dosegel starost 148 let.
* (Najbogatejše žene na svotu) so: S-nora Cousino, miss Hettie Green, baronica Bardett CouttS, markiza de Roda, miss Maretf.— name Američanke — in ruska posestnica gospa VVoleska. Senora Cousino je udova in živi v južui Ameriki, kjer ima velika posestva, več železnic, rudokopov in tovare n. Nje premoženje se ceni na štiristo milijonov gld. Samo premogokopi jej nosijo na mesec 170 000 g'd., ostali rudokopi pa 200.000 gld. na meneč. Miss Hettie Green ima premoženja kakih dvesto milijonov in toliko tudi markiza Roda. Miss Muy Garett je hči nekdanjega železniškega delavca, ki je bil pri svoji smrti predsednik največjih železniških družb in je jedinemu svojemu otroku zapustil okolu dve stopetdeset milijonov. Rlizu toliko premoženja ima tndi gospa \Valeska. Vse te dame upravljajo svoja imetja same.
I I
Slovenci ln Slovenka: nt zabite družbe bv. Cirila in Akotodvsl
V-------------------;
i
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden poslali : Gosp. Fian Prislan J gld. 62 kr., katere je nabral na Hojnik-Mačkovi gostiji v Braslovčah ; Ivanka 1 gld.; g. Ivan Pjgnatari v Črničah pri Gorici iz nabiralnika 2 gld. 40 kr. ; g. Rajko Arce v Ljubljani 1 gld.; g. K. Fiegl v Tržiču na Primorskem 2 gld ; slavno uredništvo „Slo-venskega Naroda" zbirko darov v mesecih julij avgust in sejuember v znesku 651 gld. 11 kr ; podružnica na Greti 0 gld. 20 kr.; šentpeterska možka in ženska podružnica v Ljubljani skupaj 4:20 gld. — Veliki dve svoti v tem zaznamku dokazujeta, da še ni umrla slovenska darežljivost. Živeli blagodnšni darovalci i n> njih d asi id <iki. B 1 a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in M s t o d a. Uredništvu našega lista so poslali: Za po potresu prizadete ljubljanske prebivalce: Volapiikovca g. L D. Rate man v Sid-neyu Iti brazilijan-kih poštnih znamk in gosp. Iv. Pinth, župnik v Kschdorfu v Luksemburgu f> frankov (v luksemburških znamkah (po g. Pokornu v Voloski )
filiijlKctviiois*..
— „Popotnik" ima v št. 1'.). naslednjo vsebine: Sedmi občni zbor „Zaveže slov. učiteljskih društev" v Novem mestu 4. in .">. septembra 1895; Kan Stukelj: O narodni vzgoji v Slovencih; L. Lavtar: Načrt za računanje na jednoiaziedui ljudski šoli; Dopisi in druge vesti; Poslano; Natečaji.
Dunaj 12. oktobra. Podpredsednik Co-roninijevega kluba, posl. grof D u b b k y, je sklical člane tega kluba na dan 22. oktobra na sejo, da sklenejo, ali naj klub še obstoji, ko je odstopil njega predsednik grof Fran Co-ronini, ali naj se razide.
Dunaj 12. oktobra. Uradni list javlja, da je umirovljen avstro - ogerski poslanik v Rimu baron Bruck, kateremu je cesar tem povodom podelil veliki križec Leopoldovega reda, in da je njegovim naslednikom imenovan dosedanji prvi sekcijski šef v mitiisterstvu notranjih del baron Pasetti. To je vspeh madjarskih spletk. Ker je minister unanjih del Poljak, so Madjari zahtevali, da bodi vsaj prvi sekcijski šef Madjar in posrečilo sejim je, izpodriniti Pasettija.
Dunaj 12. oktobra. Vodja poljskih krščanskih socijalistov pater Stojalo\vki je včeraj prestal s/ojo kazen, sedemmesečni zapor, in bi se bil moral iz ječe izpustiti. Ker jo pred odhodom razžalil jetničarja, so ga orožniki vklenjenega na rokah in na nogah odgnali v Mistek.
Praga 12. oktobra. „Politik" poživlja staroČeško stranko, naj se ne udeleži deželno« zborskih volitev, nego se umakne MladoČehom.
Przemysl 12. oktobra. Zaradi umora naddesfctnika Dioszegija je tukajšnje vojno sodišče obsodilo dva huzarja na smrt, osem pa na večletni zapor. Petnajst zatožencev je opro-btilo. Jluzarji so Dioszegija ubili, ker jih je nečloveški trpinčil in ni nobena pritožba nič pomagala.
Carigrad 12. oktobra. Male rabuke se neprestano ponavljajo. Vlada je iz najbližjih mest pozvala sem več bataljonov vojakov.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Socijalna vprašanja. (Dalje.) 11. Zahtevamo alobodo društev  in shodov, in tla se popolnoma varuje pravica združevanja.   12. Zahtevamo, da se odpravi časnički  kolek,   ki obtožuje razvoj poštenega in  poljudnega časopisja, da se ne zabra njuje raznašanje in   prodajanje   knjig in časopisov, torej tiskovno svobodo v pravem  pomenu, in zato tudi zakonito varstvo  proti  priobčevanju napačnih poročil,  proti napadom vere in  nravnosti, družine in osebne časti; konečno 8'roga določila proti vsaki, kakoršnikoli skvarjenosti.   13. Zahtevamo, da imajo vsi moški državljani, ki imajo popolne državljanske pravice, od dovršenega 24. leta aktivno in od dovršenega 30. leta pasivno volilno pravico.   14. Zahtevamo, da se proglasi volilna pravica kot voldna dolžnost in da se sklenejo stroge zakonite določbe v obliki zapoia, če jo kdo prestopi ah če se gode pri volitvah neredi.   15. Občna volilna pravica naj se raztegne   na vsa  postavodajalna  zastopstva in občinske odbore.   IG.  Zahtevamo  zakonito varstvo za delavce, ki izvršujejo po svoji vesti in volji ma l-date v odborih  bolniških in drugih zakonitih bla-gajen, in sploh v vseh javnih zastopih.   17. Zahtevamo, da se uvedi) zakonita razsodišča,   katera naj razsojajo razpore in prepire glede na prepire in od poved dela, kakor tudi razmere plač; mej delavci in delodajalci. Ta sodišča naj bodo .sestavljena iz delo-dajalskih in delavskih zastopnikov.  18. Prepove naj se ntruk".   19.  Preskrle uaj se za delavce zdrava, Bnažna in primerna stanovanja   V ta namen uaj se podpirajo v to svrho ustanovljena društva iz državnega zaklada.   Država naj skrbi zato, da se kakor kmalo  mogoče  oskrbi   delavcem  potrebnih dobrih stanovanj.   Dežela naj z dobrim stavbenim redom, država  pa s strogimi določili  gleda na zdravje v btanOVanjib. 20.  l'Ui'a bodi tako uravnana, di more vsak delavec pošteno izhajati s svojo plačo in si iz nje prihraniti  k.<j  za staiost;  tudi zahtevamo, da se ustanovi najnižja plača, pod katero ne sme delodajalec nikdar plačevati dela VOS V. To najnižjo plačo morajo   določiti po  krajevnih  razmerah zastopniki delodajalcev in delavcev.   Vsak delavec  mora imeti pravico, da napreduje pri delu in da se mu po določeni vrsti let tudi primerno zvišuje plača. Delavci marajo imeti pravico do gotovega deleža pri čistem dobičku; znesek tega deleža naj  doloČOJe poseben odbor   iz   delavskih   in  delodajalskih zastopnikov. 21. Akordno delo naj  se odpravi  povsod,  kjer je nevarno,  ali  kjer ob neugodnem času vsled nje (8 delavci nimajo zaslužka.   '22   Strogo Daj se nadzorujejo   vsa   podjetja  glede   na   varnost življenja in zdravja.   Vsak prestopek v tem oziru naj se občutljivo kaznuje. Za rudarje in topilce zahtevamo p ili g tega poseben kontrolni odbor: ti) Ker se zadnja leta po rudnikih in topilnicah dogaja vedno več nesreč in ne/.god, izjavljamo, da je število dosi danjih rudniških  nadzornikov popolnoma nezadostno, njihov delokrog in njihova oblast pa   preveč omejena (saj so bolj številkarski [statistični] uradniki,  nego delavski nadzorniki); zato zahtevamo stalnega rudniškega nadzorstvenega odbora za določbe ustanovljene po zakonu.  /*) Ta odbor bodi polovično sestavljen iz delodajalskih, polovično pa iz delavskih zastopnikov, ki j:h volijo delavci sami. c) Tak odbor bodi pri vsakem večjem zavodu jeden sam; če so zavodi manjši, more biti jeden odbor za več zavodov skupaj. il) Ta odbor mora skrbeti, da se uporabi vsaki napredek in vsaka  vednostna iznajdba za varnost i u hrambo rudarjev in topilcev pri njihovem nevarnem delu; zato imej pravico delodajalcu ne samo priporočiti človekoljubne, marveč tudi ukazati varnostne naprave in njegova dolžnost bodi skrbeti, da se izvedejo. (Konec prih
— Licitacija bikov. Dne 22. t. m. se bode prodalo na dražbi v Mariboru 41 plemenskih bikov. Dražba bi de v Magdalenskem predmestju pri gj stilni „pri tržaškem mestu".
— Državne železnice. Dosedaj le za osebni in omejeni tovorni vlak prirejeno postajališče proge
imuC-Celeohovič Be z dnem 15, oktobra otvori za ves promet. Za prevažanje navadnega, znižanega m posebno znižanega brzovoznega blaga v prometu s llorko se pobirajo od teh pristojbine od in na sledeče postaje za 100 klg.: Čelechovič 47 5, Dra-choi.ovice 81, Velika Slatenica 3T> 5, Namčst 28, Olomuc- llodoliu 25, Olomuc mesto 20, 1'rihar 22 kr. Tarifa za blago v komadih in za vse vagone v pro-Uietu B llorko obsega lokalne tarife, del II. zvezek 1. cdstavtk t;  17. IV.
Bratje S oholi 1
Važni dogodki v našem društvu zahtevajo skupščino vseh bratov članov. Zaradi tega sklicuje podpisani odbor
izredni občni zbor
ki se bode vršil V soboto, OHO 19. vinotoka 1895 ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu gostilne „pri Ferlincu".
Na dnevnem redu je:
1. Nagovor društvenega podstaroste.
2. Volitev staroste.
8. Razgovor o preselitvi v  „Narodni dom".
Z ozirom na važnost vsporeda želeti je polni »števil ne udeležbe bratov članov, h kateri Vas vabi Sokolskim Na zdar!
Za mlinu' telovadnega društva ,,Sokol" v Ljubljani
Dr. Josip Kušar
t. č. podstarosta.
Razilrjeno domač« zdravilo. Vedno večja po-praševanja po „Moll-ovem franconkem zganja in mili" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti ute&ujoče, dobro zn.tno antirevniatično mazilo. V stoklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tudilaubeu U. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0Lh-0v preparat, zaznamo.an z varnostno znamko in podpisom. 4 (4—14)
Zalivala.
Gospa Amalija Jugo vic, posestnica v Krškom, darovala j» tukajšnji soli 26 izvodov IV. zrezka A. Kosijeve „Zabavna knjižnico". Hvala jej! liog plaćaj!
Vodito I j .»■< v o.
Tujci.
11. oktobra.
Pri N ionu t Scheimptlug, Odendall, Miller, Gutuiatin, Lovvith, Muresau, Heumeyer, Grader, \Veher z Dunaja; — liniunert, Greiz, Kartin iz Št. Jurja; — Heehl iz Brna j — Grilc z Vač; — llolliisteiu* iz Prage; — Orth iz Brucka; — Csolieh iz Gradiško; — Cunte de 1'randi iz Kosovela; — Vladi vi l'ra^e; — Bcnko, Stauiz, Povene iz Zagreba.
Pri I.IojiIii: Thaler iz Železnikov; — Kogi iz Po-stojine; — Poznik iz Kudolfovega ; — Krischan iz Z.ivca ; IlofTiuan z Dunaja. — Man koč iz Trsta; Samser iz Ilirsko Bistr ce
Pri lutiarNki-iii dvoru: Schvvager, Jakopp iz Gradca; Po vse i/. Kranja.
Meteorologično poročilo.
Oktobri	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
li.	il. zvečer	7360	19*1*0	pi .m sever	deževno	
19,	i 7. zjutraj	I 738-2	7»«C	sr. sever	oblačno	7 1
n	2. popol.	j 737 7	14 0° C	si. b.svzhod'skoro obi.		
	■Srednja včerajšnja temperatura  19*4*, za 1					•21 nad
nornialom.
ID-u.rr'ia.jslca. borza
dne" 12 oktobra 1895.
7o kr.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „
Avstrijska zla'a nm ta....... 121 ,
Avstrijska kronska renta 4°0..... 101
Ogerska zima renta 4" ,....... 121
Ogerska kronska renta 4 '/„..... *.i9
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1066
Kreditne delnice......... 401
London vista........... 190
NeniAki drž. bankovci za 100 mark         . f>8
H> mark............ 11
•>o (ranko«...........
Italijanski bankovci........ 45
C. kr. cekini........... 5
Dne 11. oktobra 1895.
4° „ državne srečke iz I. lKr>4 po 2fi0 gld. 151 gld. 50 kr,
Državne srečke iz 1. 1*154 po 100 gld..   . 1%   „    — ,
Dunava r. g. srečke ftu 0 po 100 gld.   . 131    „   — ,
Zemlj. obč. avstr. 4' a" u zlati zast. listi    . —   ,    — a
Kreditne srečke po 100 gld...... 201
Ljubljanske srečke......... 22
Kudolfove srečke po 10 gld...... 23
Akcije anglo-avatr. banke po 900 gld. .   . 175
Trauiway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 53t>
Papirnati rubelj......... 1
70 9fi 35 96
60
3f>
'.Ml
78
65'
95
69
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. želEznic.
50 25 50
29';
_as S. >«
*C rt
n O
J "5
3 —
►N >
. rt
«-I
S n
■mm ^3 —
m o rr;
* >
* rt
i *s
•mm
5 N
i= rt
»SI a,
najčistije luftnt
KISELINE
najboljša namizna in osveže-(15—7)     valna pijača, v.
preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju.
Henrik Mattoui, (iiivsshiihl Slatina.
Dobro ohranjeni sodi
po 6 hektolitrov so ni prodaj po nizki ceni v Vegovih ulicah št. 10. [1971-4J
Izvod iz voznega reda
^-•l)»Trxx»r«fc odL *L. olctoTora. 188 Saalopno omenjani prihajal ui ln odliajalnl ^^^«a1aV^^^'^P^*^
Odhod trn LJubljano kol.)
Ob 1». mrt « »U*, pm nmM oaabni ?lik t TrbU, Pontabcl, B*LJ»h, rj,.
lov*0, Fr»n»Bn«fMt«, Ljubno, omm Salathal ▼ AniiM,  Iaahl, Omns.
d«n, aolnoffrsd, Stajt, Lino, Bađa|rrlo«, PlaraJ, Marijin« »are, ii.i,
KariOTa   vara, Vnosov« rmrm, Ptmgo, U pak o, »ti naj rla AmateUon' OT» O. nrt tO Mto. mj—mvai maAaai vlak r Koootj«, Novo raaato. O* r. -rt 10 nUf. vjutrvj oaabni vlak v TrbU, Pootabol, Haljak, 0»
lOTM, Prauaanafaat«, LJobuo, Onaaj, A«a Hslathal v Solnoajrad, Duntj
vi« Ama t« 11« n.
Ob I J. uri M mita. pOpOhmimt meaanl Tlak v Noto aa«ato, Kooarja O* XI. uri BO m4w. atopoMaolta« oa«bnl vlak v TrbU, Pontabal, Beljak, n»lo»ao, Ljubno, HeUthal, Dunaj.
4 uri popoimttm* otobul Tlak v TrbU, Kaljak , OeloTOC, l.jnl i , Oai H«Uthal v Snlnograd, Land - Oaataio, Kali lUk J orno rti , Inoninii llrageno, Ourth, Q«n«vo, Paria, Hi«vr, Lin«, Orannd«n, Iaohl , Bodi-jevioa, Pla«uJ, Ma rljtuo vnro, Hob, Pranco. o T ara, Karlov« vare, Prago, Lipako, Dunaj Tla Amilettoti Ob 7. url 90 miti. iiw<w maiaat vlak v KoA«v|«, Novo meato Raaun tega ob n«doljah ln praanikih ob (i. Mri HO tttittmt popoludu« oiobul vlak v L«aoe-Bl«d.
Prihod ▼ Zajnbljavno ftn*. kol.).
Oa a. —ri 5V mUn. *)**tr<\J oaabni vlak • Dunaja via Amatoiion, Lip-akoga Prag«, Pranoovlh varov, Karlovih varov, Iloba, Marijinih varoT, Planja, Budejovio, Bolnograda, Uiion, Btavra, Oinuinlana, laohla, Aut-M«a,  lijtihua, OoloToa, Beljaka, Pranaauafaat«, Trhlaa
Ob 9. Mri tU wUn. *J**tritf me«ani vlak la KocoTja, Novega meata.
Ob U. mH IM «ni«a. <1»|>vJh<Ih« oaabni vlak a Dunaja via Amatetten, Idpakoga frag«, Franoovth varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, ltudajavln, Bolnograda, Llnoa, Btavra, tanaa, Oeneve, Onrlha, Braganoa, Inomoata, Z«Ua na )u«rn, L«nd-Oaatalna, Ljuhna, Oalovua, Pontabla, TrbU«
Ot> a. url :V4 min. popoimdttm raoaanl vlak la ffooavja, Novega mesta,
Ob 4. »tri 1.1 min. r>of>o*m<r«m< oaelmt vlak ■ Dunaja, Ljnbaa, Belathala, B«Uaka, lalovoa, Frana«naf«aM3, Poutabla, Trhlim
Ob O. Mrt VA ml M. mr«r ra«iani vlak la Kooevja, Novoga Meala.
oh 0. Mri 4 min. »vrsor oaebnl vlak ■ Dnnaja prako Amataliatia In LJobnaga, Ueljaka, Oelovoa, PonUbla, Trblaa.
Odhod 1k LJubljana (dr-, koli
Ob   T. Mri VB ■»••». *f*Ur<\)        v Kamnih. .      a.     .    OS      .       »»potmi****   . ,
tO.   ,".   tO    ,1     a«w*r *,       n (poilednjl vlak U
ob noiinljali In praaulklk.)
Prihod ▼ lajabljano  dr* kol.).
Ob   O. tri 36 atin. «J«fr.o        ta Kamnika
,   II.   ,   13     ,     dojx>l«<iMa   .        „ (»—4*m)
,   o. n ao   ||   bbibtr       ,, ,,
.     V    .   lili     ,     mvt*er .       . .poilednjl vlak la
oh   n«"lellati ln pra»nl'-'h.
Proda n« (1827—1)
več vozov gnoja
v Cit*iil»«^v|«vili. itli«*<tli »St;, t-
I. najstarejša posredovalnica
Ljubljana Čr.
in složeb
št. 6
priporoča in oskrbljuje službe vsakovrstnim iskalcem, moškim in ženskam, za tukaj in drugod. (18*8)
Skrbelo n« bo«l« s« veHino poittreiho.
l*r«xla m« po nizki veui
hiša
(1308-3)
v/ Slmii'i'nli pri Him, Vitlu iintl I.|ul>l)mi<>.
Okoln biSe je velik drfiveani vrt in k posestvu spadajoča njiva. Ve/5, se izve pri prodajalki 91 ari11 9I*tIimi V ■.1ii1»I|miiI. l*r«>«l Skolljo nI. 20, I. nadstropje.
J.
priporoča p. n oličinitvu »vojo
izdelovalnico sofla-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avHtrijakoin co«arjiiu) z opotmijo, <la rahi vodo i/, mostnega vodovoda, a v tvoji
fllija.ll Lescah.
rabi vudo iz tekočega studenca nad cuHto proti Hlodu. (117-27) /iinuniii iiarurihi izvrše i«' turno
Naznanilo.
Z visokim dovoljenjem Ne preiiieall
c. kr. tobačna trafika v Gledaliških ulicah št. 5
zi« čas, ko se hode podirala omenjena liifia in gradilo nuvo poslopje,
v novozgrajeno barako v pričetku ,Zvezde», nasproti Zeti no vi cevi niši.
Prodaja tobaku so prične tam z dnem 1. oktobra.
(1282—3) ZF'r. Bobin.
Najboljde voščijo svHa ?
Fernolendt
voščilo za čevlje.
CeB. kralj.
privile^.
tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i
To voričilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje nanije trpežno. ===== Povsod V zalogi. ======= (3-41)
Zaradi pouarejanj naj ne pazi natanko na umje ime
St. Fernolendt. ~*+\m
Poštui pukeli, katerih vsebina (4 kilo voščila) je «or-liraua, peiitjaio se za poskuKiijo jiiistiiine proKtu po 1 -lil 80 kr na vsako postno postajo.
Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 236, dne 12. oktobra 1895.
Proda laika
isveib&pA v prodati mešanega blaga, vzprejme se takoj v prodajalnico blizu Ljubljane.       [1312— i) Kje? pove npravniŠtvo „Slovenskeg:i Naroda".
2Sra/j:£i:n_e j si
Pros
se dobiva v gostilni
„Pri belem volku"
(„zum weissen Wo1ffi)   (1;J1<I <;)
litei? po 4© J&V.
1)
izdelovalec IP
ki
C.1
ril.
instrumentov, nožev
in orožja
55 ~
Ženitna ponudba.
Mladenič, 27 let star, prijetne zunajnosti, hišni poiastnik in mesar na Spodnjem Štajerskem, išče si družice v starosti 20—86 let, čedno postave, vajene gospodinjstva in s premoženjem od 3 —6000 gld.
llesne pnmidhp s fotografijo pod ,,J. P. št. 1313 poste restante Ljubljana4'. (1818—8)
Razglas.
Podpisaneo priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste
kave, čaja, riža, južnega sadja itd.
Dokaz temu jo, da vi fina 68  duhovščino pri njeni naroča.
Razpošilja  na drobno  in na debelo od .5 tt/f naprej f'rmai{«» p«» pošti« in sicer sledeče vrste k;tvi-:
Rio tina.....gld. VHO ko   Portorlko, . . gld. 2*— ho
S: >.ii t oh..... „   i t*.r> p|   Cejlon !■..... 2 — „
Mnlnbar.....l -s > ,    Cejlon ivri .   p  2 05 r
st. i><ou-«c<> .       l 85 -    iilokku I1 (pri*
zinil Java . .   „  1*9J „     stna arabska) .   ,  8*10 „ Pdago, ki ne ugaja, v/prejme se nazaj ali se zamenja.
Ku; nje in vzprejema v zameno
tudi fižol in dii.p'  domaČe pridelke ln plačujo po najb > 1 _1:11 oonl.
g}By Na vprašanja se radovoljno in hitro odgovarja TBfj Priporoča se B vol.-spoštovanjem
12. A. Rcpeschitz
Praktikant
iz dobre hiSo in b primerno Šolsko naobrazbo so vzprejme (1886—1) v modni trgovini
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Moja pralnica
za slamnike in klobuke iz klobučine
nahaja se
na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. (1171—6) C« Brilli.
flL.gr* "od leta, 1SS8. se ~3£^1 Bergerjevo medicinsko
siov© milo
i8ie a)
Trst ulloa lat'tuto stov. 22.
P o
g >
a] '2
li
p-, a
Velika zaloga domačih izdelkov.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato SfllOffO
najfinejših, britev, žepnih in družili nožev, Skarij za krojače, šiviljo ln manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja.
Pristno Grnsko sukneno bSago
za jesen in zimo 1895,
Kupon 8*10 ms doljf, nafs*l« 4*80 is dobre i i * • popolno obleko na BO-JpjIi u.— Is ttno I Z *y £ ■pode (suknjo, iii;-.. <•.;7.75 Is flnelief •£ • """ telovnik) stane snniolgl* 10«-   Is uajlln.l ^ * a
It.i«.■<> ni almskO Ntiknje* ».it loVOOi lotlni. 1:".»^-. k:« suk u, e lu lilm-o iz ^rcOiišane ll(   i:ine v nuj -
lepil isberi meter od - njld. 25 kr. navzgor in vse drugo blago pošilja po povz. tju kot poštena in solidna najbolje znana tovarniška zah ga suknenoga blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzcrc
aa
zistonj in frankorano. — Jamči se za to, poailjutev odgovarja vzorcem.
Na nvalenjol Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da je Sukneno blago, Se se Uirckfiio iniroel, znatno «eu«*|e. nego ćc se po agentili naročaje. — Ttrtlkn • I iniiof » It.im pošilja vse IiIhko po
pravili tOl Brniških < • it at 11 11 odn. / In-
vsled zasebne odjemnike toli ofikodujočega sleparskega „ki'ojafikega populita", (1110 —11
ki je Izkuleno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkansk.ii državah.  Švici itd proti v   llnini boleznim,
zlasti proti
vsake vrste spuščaj eni
Uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Uorgcrjevega kotra-novega mila kot higijenifinegO sredstva za odstranjonjo luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje, in desinfek-eijo polti jo takisto splošno priznati. IIt»r-gerfero kotrauoTo milo ima v sebi t odstotkov Ioniii'ki« kofruii:« in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotraUO-vilt mil, ki se nahajajo v trgovini. Da so pride nI« pari Jam v okom, zahtev j izrecno Bersjorjevo < nuo%.» niil«», in pazi na zraven UHtisnjer.o var« t eno znanko. Pri i <■<>.idffSSI i ji» i It polt-Dlll bolOsttlb BO na mesto k'-tranovega mila z uspehom uporablja
Bergeijevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot i>i;i/ <• kotntnovo infio za odpravljanje
HSS'^St-el)^«'    M |IOltl.
proti spuSčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tndi k i't nenadkriljeno koametično milo x» umi vonje lu kopanj«' - h VNsiUilanJo rako služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 3f> odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena tornadu verske vrste z navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Berjgerjevlb naediolnako• kosmo* ličnih mil zasluzijo, da na i\je posebno opozarjamo: Benaoe-inilo za lino po t: I»uraknovo ti. 1«» za prifiče; ! l>..!-:.<» mMo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot ratkuiujooa mila: Bfrgerjovo smrekovo• bjla-Sto Dtllo BM umivanje iti tOllaso«, Itoruorlevo milo Kit m-/no otroejo <lobo ('25 kr.); irhtyolovo milo proti rudecici obraza; milo m peue v obrazu jako učinkujoče: lauiiiMko milo za polne noge in proti izpadanju las; zoliuo milo, najboljše sredstvo za či&čenje zob. Glede vseh drugih 11» t ^« i j»-» 11» mil se najilc vso potrebno v bro&urici. Zahtevajte vedno Hit«t»rj€»v» mila. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (320—14)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (J. Pieetlt, J. Svolmla m V. pl. Trnkćizy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
IM«^h.^ ^EVČIK
p ia š 3c a. x
v Iijubljani , Židovske ulice
ftt. 3
priporoča
Hvojo bogato zalogo
vseh vrst  orožja  in  lovskih potrebščin
kakor ludi puške ln samoki'ese lastnega izdelka.
Vso v njegovo atroko spadajoča dela se izvršujejo ločno in po najnižji ceni. ~?Sto«3
Glavni
1'oaoi :
Vsem si. c. kr. okr. in kraj. šol. avetoui. šol. voditeljstvom ln prijateljem iolel
Bova šolska klop
patent Flor. Rozman
c. kr. vladno priznana, higijenidno in tehnično kot najboljla oc njena, se izdeluje z dv ma in vce sedeži, z let ven i m podnoijom in brez njega, po ni/.kih cenah in jako ugodnih pogojih jedrn • po izumi-teljevih mizarjih. — Za solidno delo, trdnobo in lep les se garan-tnje. — Oiiikl s sliko, natauč-nimi dimenzij.-imi brezplariio in Iran k o.    ,'1,"10 — 7)
V obilo naročbo so priporoča z odličnim spoštovanjem
P3or. Rozman
ti dltelJ >■ Ji\. v si 1« G •.».
ti*'
11
'J i-
Javna zahvala.
Velika požarna nezgoda z dn4 '20. m. m. daje mi povod, izrekati javno svojo najioplej&O zahvalo slavni ljubljanski prostovoljni požarni brambi, katera je z energičnim poseganjem raz.širjevanje o;,mij;i /..lpročila, kakor (udi vsem dragim pri gasitvi in rešitvi požrtvovalno delujočim osebam.
Posebna dolžnost mi je pa, zahvaliti se slavni C. ki*, priv. občui zavarovalnici
„Ass'CUTOziom Generali" vTrstu
— zastopani po bančni hiši J. C. Maver tu — za takojšnjo poizvedbo ikođe, prav knlantno odmarjenje odikodbe in toćno nje isplačanje, akopram je slavnoznana družba izrecno izrazila željo, da se javna zahvala opusti.
Fran Jakopič
(1814—8) posestnik hišo št. 2 Emonska cesta.
»*jBL* *M* • JBL* • J
A59^
Iščem
izvežbanega solicitatorja
veščega plovenskega in nemškega jazika v govoru in pisavi ter Gabelsbergerjeve stenografije.
T)i*. <iori<*Ki odvetnik v Gornji Radgoni.
(1817—1)
Dve stanovanji
v OoppodNklli nliruli št 4 se oddasti z dnem 1. novembra, in sicer v I. nadstropji 6 sob, alkova, kuhinja, shramba in pritiklino; v II. nadstropji  7 sob, kuhinja, shramba in pritikl-'ne. —
Več se izve pri hišnici. (1.109—3)
Vozni listki v Sev. Ameriko
(943—k)
pri
nizozemsko-ameriški
I
parobrodui družbi. )
I Kolowratring 9 IV Woyringerg;a88e 7
DUNAJ.
Vsak dan odprava x Uutiajtt. Pofftsta&lla v.itMt<>i\|.
Ijni ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika tir. &i|>e>le-n.. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha žo več let R\torlfete, ker odpravi vsako prirojeno ginlioNt. uklanja takoj slab po»luh9 iiMt-Miii tok in vsako nftewiio holeien; dobiva se proti dopolUjatvi 1'70 v vsej Avstro-Ogerski frsnkoTMno po pošti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Rde pl. Toraaya, v lekarni g. A nt. Kugla in v mestni lekarni v Zagrebu* nadalje pri Zanetti-ju v Trutu ; Jožefu Chris tofol etti-j u v Ctorfeij na l>uim|i: pri c. in kr. vojni polJBki lekarni F. P1 e b a n - a na Štefanovem trgu St. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z^ utiBnenim napisom: c. in kr. sekund, sdrnvnlk dr. SI p«-k on I>unt*|l.
(1412—24)
Matevž Kemperle
sodar v Podnartu na Gorenjskem
prevzema vsake vrate dela, spadajoča v njegovo stroko, Izdeluje nova posod« ter popravlja stare. — Za
solidno in trpežno delo se jamči. (1120—4)
Gostilna v najem.
V velikem trga na Kranjskem odda se lepo in ugodno prenovljena gostilna s prenočiščem v najem. Trg je 2i> minut od južne železnice oddaljen, v njem se nahajata c. kr. okrajno sodišče in davkarija, je vplodov i tem kraju, z zdravim obnebjem, s dobro obiskanimi sejmi. Gostilna obstoji že 40 let, je brez konkurence, s tremi sobami za goste in z devetimi sobami za tnjce in potnike, s kuhinjo, kletjo, ledenico, hlevom, zidano fiupo za več velikih voz, z dvema dvoranama, Jodna ugodno prirejena za kavarno, kakerfine fie ni v trgu. Mesarski obrt V bili. Poleg lep vrt s pokritim kegljiščem. NajcmSčiua je primerno cenena. Vse s hišno opravo. — Pogoje pove iz prijaznosti upravni-Stvo „Slovenskoga Naroda". (1287—3)
1
Fran Stare \
sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št. 20
priporoča so slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanju vseh v dekoracijsko in slikarsko obrt spadajočih dol z zagotovilom okusno modernega dela proti zmerni ceni. (647—26) SjSF~ Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke najuliudneje napro&ene, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii mani pismenim potom.
1^1*. CUjOEX
•«,*- urar •*.«-v I . j ti l> I j a ii i, I>I<*.-<tiii t rgr
priporoča svoju »aj\cčjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur, uhanov, zlatnine in srebrnim
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj io koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10°/e znižane    - Priporočam ue z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden.
(640—38) nrar v Ljubljani.
mtV Ceniki se dobivajo zastonj ln se tndi po polti pošiljajo.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo preskušenn (mvt/evuluo in ohrepčpvuluo sredrtlvo po težkih ian« porili, lrii|nili jcJ.uli itd. — Najbolje se jc obnesli pri vseh vnanjih boleznih, kakor: prol i n n. ri* iimliciLom otr^ncii ju, / >. ijjh m pretr^iieu J BJ *ll itd. 11'nn steklenici t f/t*1.  2.% *-#*.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Prcsku&en pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjlli, govedih, oitali, prrftlelh itd., če  n«r«|<»  |«mi.  čo mIkuo   prenavljajo, izvrstno varovalno sredstvo proti Itiifcnliu bolezni in.
Cemm mmvtHm sTJ *r. (1224—7)
Glavna zaloga in jedini izdelovatelj:
lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Fostojina in Gorica.
Važno za gospodarstvo, tehniko in industrijo!
Amerikanska patentna jeklena veriga
tfc^ nezvarjena 1^0
iz tvornice
Goeppinger & Co., Itehi peč, Gorenjsko. Unzerreissbar
1'ri'dnoMt i nasproti zvarjeni ver'gi: l.) 8> t krat veoja lomoporna trdnost 2) Znuinjsa* je teše .').) Absolutna varnost. — l/.delujejo se vsake vrste dolgih verig po men: verige za kravo, konje, pse, za ojesa  prsno veilge Itd.
od I n do ti Tj tntn ilobelobti
Saiuo|iro«la j a za HLraii |&kos
EIINEST HAMmEUSOHgUgOT
lij ubijana, Križe vuiški trg.
(I \!'2—li)
St. 503.
Razpis učiteljske službe.
M. š. sv.
Na mestni dvorazredni ljudski ioli na Barji je popolniti novoustanovljeno ćLriagro učno mesto a službenimi prejemki III. plačilne vrsta in s prostim naturalnim stanovanjem.
Prosilci za to učno mesto naj vlože svoje prošnje po zakonitem potu
do 24. oktobra 1895. 1.
pri podpisanem šolskem oblastvu.
Ker je pri novi šoli na Barji oskrbovati tuji velik Šolski vrt, imajo prosilci, ki so zvedeni v šolskem vrtarstvu, caeteris paribus prednost.
C. kr. mestni šolski svćt v Ljubljani,
10. dao oktobra 1895. ("13} Predsednik: Grasselil m. p.
Razprodaja vsled potresa!
Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulioab štev. 12 ln na Sv. Jakoba trgu štev. 0 in mi vzlie vsemu prizadevanju ni mogoče, najti drugih pripravu h prostorov, in ker sem blago iz jednega skl.idi^ča spravil v tako slabi drvarnico, d* utegne isto v jesenskem deževnem vremenu izgubiti gotovo vso svojo vrednost, sem prisiljen, nekaj svojega blaga
SW pod kupno ceno ~m
rasprodati in vabim slavno p. n. občinstvo k prav mnogobrojnemu obiskovanju z zagotovilom, da ne bode nikomur žal, da je porabil to ugodno priliko za kupovanje, ker gotovo nikdar ved ne dobode tako cenenega, blaga.
trgovec z lesno robo, k< Karatni, mIII I is refietf, žimo in halugo
V I-iJia."blJa.xiI„ -v Šolskem dreTroredLia.
P. n.  Osobito si nsojam opozarjati na svojo od svojih dolulcev predeno
garantirano pristno žimo
katero kupujem neobdelano v Bosni, Ogerski, Štirski in Kranjski in jo dam potem prosti, tor* j jo gotovo lahko oddam po nujnizji eeni; istotako na
Crin ČT Afrlque (lialuga ali morska trava)
za katero robo sem od Exportatlon TJslne a vapeur de Crin vegetal d' Afrlque V Alžir JI glasom oklepnega pisma z dne lf>, septembra 1891,1. prevzel samoprodajo za LJubljano bi Kranjsko.
l-tolako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za kupovanje na trgu, koše rio za potovanja, žičnih tkanin, pletenin za o graje nje vrtov, lesnih preprog, oekerjev za šolo ln gospodinjstvo, nožnih preprog, slamnatih ln kokosovih 1. t. d.
P, n. vianj;m naročnikom se pri meni kupljeni predm< ti brez dalnj h stroftkov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku, (H 17_7)
SjnT~ Bvoječaano naznanjeno razprodajo moral sani vsletl nek« „ljubezni ve" ovadbi
ustaviti, ker hc je bila primerila formalna napaka. Sedaj mi Je pa alavna obrtna
ohluHt razprodajo dovolila.
Naznanilo.
Čevljarska zadruga naznanja v imenu vseh čevljarskih obrtnikov čestitim naročnikom, da smo zaradi 30—80 zvišanja cen usnju tudi mi primorani svoje izdelke obutev najmanj 10—80°/« zvišati. Ker je razvidno, da smo kolikor je bilo moči le malo podražili svoje izdelke proti zvijanju cen usnja, blagovolijo naj p. n. naročniki ta ukrep čev-Ijarake zadruge uvažavati«
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1895.
(1330-D Načelstvo čevljarske zadruge.
C. in kr. monturno skladišče štev. 3 v Gradcu.
Licitaciiski razglas.
Dne 14. novembra 1895. leta ob 9. uri dopoludne bode pri c. in kr. monturnem skladišču štev. 3 v Gradcu radi prodaje nastopno navedenih predmetov javna dražbena in ponudbena obravnava po nižje natančno navedenih pogojih.
Reči, ki se bodo prodajale, so:
2ar»io	kg	novega sukna		108oo	kg 1	medi, ponikljane	M	787G9	kom.	zaponk  za zaklatne, sekirne
1 1600 (	T)	gradeljna		O180		čistega kositra	TS —<			in klobučne utoke
5640	rt	novega platna in kalikota		75		železa, pomešanega		296	»	tornistrov, kosmatih, nepre-
18100	n	starega platna in kalikota		126	1 1 j	litega železa				delanih , i
110960	n	prepasov in vrvij	o	2950		cinka (mej tem 2*5 kile cinkove	'&	7001	kg	usnja, črnega, vlečenega
BI 8600	n	platna za zavijanje				pločevine)	rt T3	3	kom.	telečje kože, rujave
1 9600	n	novih surovih govejih kož		7500	it	ubitega stekla	O t-	3	»	ovčje kože,  črne , obdelane
31	n	starih surovih govejih kož	o.	1250	jj	klobučine				kakor satijan nastavka za šot. strthe. nerablj. j
92.r>	n	starega dvonitnika		5	kom.	kuhalnih posod za 5 mož		2		
239	n	kotranastih plaht	o	75		* dvojnih kilnih pasov		22987	»	nerabljivih nabojev za\Veni(il.
57960	n	kambrika		10		bergel j				puške
58OO	n	novih   urbasov  in juhtnega		36		platnenih tornistrov za kom-		80		vojaških   steklenic,   velikih, |
	m	usnja				panijske tamborje				ploščinastih, nerabljivih
83800	n	starih   urbasov   in juhtnega		4	11	platnenih  tornistrov  za no-		14	»	sanitetnih žepnih nožev
		usnja				silce okopnega orodja		1		tornistrov    iz ponarejenega
Q680	n	nove teletine		2599	11	nosnih pasov za velike vojne				dvonitnika, nerabljivih ,
113	n	novih  navadnih  in nemških podplatov	r			steklenice   za   nosilce ranjencev		73 1	> y >»	škropilnic ploščinastih škarij
8 5384	n	novega svetlega usnja		5247		zaponk za pasove za nošnjo		2		banj za kopanje rok in nog
Q320	n	starega svetlega usnja				okopnega orodja		1		iz cinkove pločevine
1. ) Navedeni predmeti se izkličejo po vrsti po različnih nazivanjih, in sicer z ozirom na § 39. instrukcije za službeno vršbo, upravo in zaračunanje pri Upravnih zavodih za obleko 1. del iz leta 1880. po kakovosti predmetov ali po komadih, garniturah, metrih ali po težah i. t. d. Prodaja v celih partijah ni dopustna.
2. ) Slednji, ki želi kaj kupiti , se lahko udeleži dražbe jedne ali več stvarij, kumulativne dražbe za vse predmete pa ne bode.
3. ) Kdor želi kaj kupiti, mora v začetku dražbe vložiti varščine 6 odstotkov vrednosti predmeta, katerega želi kupiti, in sicer od 5 do 10 gld. v gotovini ali v državnih papirjih, pri čemer se poslednji zaračunajo po kur/.ni vrednosti in, če so združeni s srečkanjem, ne nad imensko vrednostjo. Vaisčine tistih, ki kaj kupijo, se obdrže kot kavcijo in se po vrstah, delili i. t. d., katere je kdo kupil, do 10 odstotkov kupne cene po najvišji ponudbi povišajo, ali oziroma ponižajo, drugim konkurentom, kateri niso ničesar kupili, se varščina takoj po dokončani dražbi povrne. Ce bi pa c. iu kr. državno vojno ministarstvo ne potrdilo dražbe v celoti ali pa glede posamičnih predmetov,
se tistim kupovalcem, katerih ponudile se v celoti ali deloma niso vsprejele, vrne kavcija, in sicer vsa ali primerni del, ne da bi zaradi nepotrjenja ponudbe ali dela iste imeli kako pravico do vojaškega erarja. Ce se ponudbe lo deloma potrdijo, je dotičnik vendar dolžan na dražbi kupljeue stvari p evssti.
4. ) Za to dr«žbo sprejemnji se tudi pismene ponudbe, toda le tedaj, sike ho dopošljejo pred pričetkom ustne licitacije, t. j. zanesljivo najpozneje do 1 1. novembra 1895. I. točno ob 11. uri dnpolndne. V tistih mora biti število reč j, za katere se ponudba stavi, kakor tudi cena za vsako rec s številkami in besedami natanko označena. Iste morajo biti kolekovane s kolekom za 50 lu. ter opremljene s fiodstotno varščino, pogojeno v točki 3.) te lici-taoijake objave. Nadalje morajo imeti te ponudbo krstno in rojstno ime, in .stanovanje prodajalca, kakor tudi izrecno potrdilo, da se prodajalec tem pogoiem popolnoma podvrže.
B.) Objava ponudb, katere se bodo preštele, in katerih število se bode ie pred pričetkom ustne dražbe v dražbenem zapisniku objavilo, vršila se bodo koncem licitacijske obravnave v prisotnosti konkurentov. Ako je kaka piimena ponudba jednaka ustni, sprejme se slednja; ako pa je več pismenih jednakih jedni ustni, ima c. in kr. vojaški erar pravico izbirati. V t-railcii, dne 5. oktobra 189b.
Upravna komisija c. in kr. monturnega skladišča štev. 3 v Gradcu.
Na ponudbe, ki bi se vročile po pričetku dražbe pismeno ali telegrafično, se ne bode oziralo. Prodajalci, ki eo stavili pismene ponudbe, zamorejo tudi ustno dražiti, ako se je pri licitaciji dosegla še višja ponudba, kakor je njihova.
6. ) Kupovalci so za ustno stavljene ponudbe od dneva, ko so se stavile, za pismene pa o<l dneva, ko so se vročile, nepreklicno obvezani. Za vojaški erar pa stopi obveza šele tedaj v moč, ko je c. in kr. državno vojno miuisterstvo dražbo odobrilo. Pri tem se izrecno opomni, da ne veljajo £ 862 o. d. z., potem člana 318 in 319 trg. zakonika, ki se tičejo časa, v katerem se ima kaka obljuba ali ponudba vsprejeti.
7. ) Vsak kupec mora plačati za ponudbo kolek za T>0 kr., oziroma mora prinesti dotični kolek. Poleg tega plačati mora za odobrene ponudbe knleko-vino po skali 111 (cirkulamu odredba z dne 21. oktobra 1878, oddelek 11, štev. 330(5 N. V. HI. 49 kos).
8. ) Vsak kupec mora kupljene stvari potem, ko se mu je objavdo odobrenje njegove ponudbe, proti takojšnjemu plačilu, v teku 14 dnij na svojo nevarnost in stroške iz monturnega skladišča prevzeti in spraviti.
9. ) V slučaju , da bi kupec potem, ko se mu je službenim potoni objavilo odobrenje njegove ponudbe, sprejetih pogojev točno ne izpolnil, ima vojna uprava popolno pravico, da istega opominja k izpolnitvi teh pogojev, ali pa, da kupljene stvari na stroške in nevarnost kupca drugje, izven-dražbeno komurkoli in za katerokoli ceno proda. Povračilo večjih stroškov ali pa primanjkljaj kupnine poplača si vojna uprava iz kupčeve kavcije in drugega njegovega premoženja. V slučaju, da bi bili stroški večji ali pa, da bi nastal primanjkljaj, ali v kolikor kavcija oboje presega, odtegnila bi si ista kavcijo kot zapadlo.
10. ) Dražbeni podjetniki morajo prinesti a seboj svoje pečatnike, da jih v slučaju, da bi kako stvari kupili, pritisnejo na licitacijski zapisnik.
11. ) Stvari, ki se bodo prodale, kakor tudi dražbeiie pogoje zamorejo se pri tukajšnjem skladišču za obleko ob navadnih uradnih urah ogledati ter se bodo tiste tudi na dan dražbe pokazale.
12. ) Dražbeni podjetniki obvezujejo se, da bodo vse nadaljne enakovrstne reči, ki se nabero do dneva, ko se obvestijo o odobrenju njih ponudb, v zalogi za isto kupno ceno prevzeli.
Josip Vojkovič 1. r.
stotnik.
Gvidon pl. Figuro 1. r.
major in načelnik.
Henrik Rennert 1. r.
nadporočnik in računovodja.
SfflBB-------- -^r.i
\'<» I i U- o
zalocro
9
priporoča
J. Soklič.
Z najraznovrstnejšimi, nI trikrat lin slini svežimi, ukusnimi, V zdravimi in slastnimi, v
ni . %£. |S%3&
in
obrt
spadajoCinii izdelki postreza točno tvrdka
Nt ari trs; »t. «1. («);
Tu je dobiti vsak dan a.ci-aa.a.£© po'.vico, vseh. -vrst lxr-cv.li. na. M -v-o.g-=>.  ri-cr-  lcrxT.li. In piepećenec ("V"an.illc-S-wie'Vc:a.c;ic). C
DJ
Kavarna I. Lekan nI
(„Pri Virantu")
na- S^r. Jakoba trgria.
Podpissnec so priporočam si. občln-sfvu za obilen obisk moje kavarne ter ■ugotavljam dobre pijače ter točno postrežbo. ,     ...__I__t__
/ velespostovaiijem
(96
Ivan 1.4'Utiit.
kavarn ar.
LJubljana <188)
Nv.        ni a it. ».
V središči  mesta, blizu kolodvora,   poštnega in nega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih scb.
Ukusna jedila, pristni dolenjski cviček. — Salon za veselico. — Po leti lop součnat vrt. — (Jg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene.
Omnlbus k vsakemu vlaka. Karol PoČiVaUIllk, hOtelif.
j osnega brzojav«
9 i
i
Mi rt
Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (J,9>
lastnega izdelka za dame, gospode in Otroke jB vedno na izboro.
Vsakeritia naročila 's vrl njej o »o točno in po niski ceni. \'»v mere s« •branja* |ejo in lasnstnenojejo. Pri sunanjlb im-rodilih blagovoli naj sa vzorec vposlsti.
Josip Reich uo,)"
~bSJJ .^jflK gl«l.  sam.>   stane  pri  meni fin
H  ffl   Kfl   imo«!iim    Mil  |m': v   lil (Irdir.
_H_^l>JP matratse) iz najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjaj to mojib kot in. li ljsi srninih modrocev z onimi, kot jih n pr. tnkajlnji mizarji Nepopolnimi izvršene p nujajo. Zimnice od l i do BU gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (.100 dela po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
Poljanski na.sip, Ozke ulico št. 4 priporoča čast. občinstva dobro urejeno
♦   kemično spiralnico
I v kateri se razparane in norazparuiie ? moško En leoske obleko lepo ofiodijo.
Pregrinfals vsprejtnd se za pranje m creiu v pobarvanje
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I.
V barvanji vsnr J jouia se svilnato,  bombažno in meiano m blago.   Barva ao v najnovejših modah,
I Restavracija „Pri Zvezdi"
j cesarja Josip« trg.
Uj Vollk zračni vrt. steklonl salon
in kegljišče
ili     Priznano izvrstne jedi in pijače
m skupno obedovanje. ml (103) F. Fei-linc, restavratftr.
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Cenilci (104) zastonj in poštnine prosto.
i Č*zt mi je naznanjati, dsi »em pre-\ vzela po smrti mojega moža Frača Tcnl
ls?oVcBjdl<0 obrt
katero bodem nadaljevala, ter no priporočam r.a vsa v to stroko upadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove ;>odkove. Dobro delo in točna postrežba.^ Z veip^poStovunjem (105)
Ivanka Toni
v Vodmntu št. 4,
^ r
4    Uran & Večaj >
^ Ljubljana. tb*ailis::e st 8, Igriške ulice št. 3 ^
4^ priporočata |>. n čast. občinstvu svojo m ^ vel kn salogo vsakovrstnih
4 rečij in glinastih, snevij
2 kakor Mi.1 i
^ štedilnikov
j m vseh \ to stroke ■padajočih del p< * ufah Ih oenali (HJ7
i i i
uđbsjssk - ft1 -t t ^ rt sm st» sn im 1
isborno ^
3- p> Xi O I
^ iz kopanega, kamenja (apnenika), \) 4g izvrstno isžgano, ima vedno na \\ m prodttj in v vsaki množini po obi- ^ 2 (H 8 čajnih cenah ^
I       Andrej Mauer ^
(J po8eaf apnenice v Zagoni pri Savi. ^
		40
	HENRIK KENDA	
	v Ljubljani.	
		
	zaloga za šivilje. L J	
(1091		
r
IVI ehanik
(1U)   Ivan Škeri Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje veli  v 11 j • ; - «v. i   -trnko spadajočih
del m popravkov, kakor Atvtiltailt
'ov i, t d,
I isli*u|ov< voloolped
■ po najntijih osnah,
j   \ nanja naročila m točno ii
isvrtajsjo.
G. T&nnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-ilvnlca.
i/iiiiiuif kot poMbaomi vse vrste strojev za lesoreznioe ln tage. (112)
Vmvaiuuu celo napritvs in
otkrbnj« |>**roNtr<»|«> in I. i>l :•■ [ki .. .jl.nlJAi »Fiit»Ti, »lućajrin tiirltili«* in _mhIiiii k«>I<-l.it.
nanBHBBMSBiBir
i J. Zor Alojzij Erjavec j.' Zor
*(ii6)      čevljarski mojster h
«• v Ljubljani, Čevljarske ulioe It 3 h
priporoča m> preoast dubovsčiui iti tdav. H 8 j<< občinstvu 7/a obilno  naročevanje r<zno-
& polteno m
Vi:- t 1,1     .»»-ti -s.
S od  najfinejše d
u vii I, katera i/.vrSuje ceiu'i, P» iz zanesljivo trpežneea osnia '-I-
ljivo trpežnega usnju pi »».i  niij ii m-j on tio na jpn prost ejSe oblike.
Mere se sbranjnjejo." Vnanjitu naročilom f1 §J naj se blagovoljno pridane vzorec. ^ 1  •" ''•**~^G&^i&*r^XZ'?^&?-^^
***'1 ****** *>*4>&4~; t
flftoSJ^otBoo>JuoSJcoSJooBjBQ <«>oo||nnSj[nQSJ)c3S>3cSjuQ Zajamčono pristni kranjski 3?
liter po gld, rao In
S edenovecf
p liter po gld. 1. —, ki £t\ priporoOttjo zdrav- a •; ni ki, pri (116) ■
I     Oroslav Bolencu i
trgovina z voščenino in medom a i.jui.1 jiciu«, oiedsklMk« nllee io. ^
Maksimilijan Patat-ova naslednika F. licr.sisi *v Bonci111 i
v LJubljani, sv. Petra cesta it. 32, •] sli pa sv. Petra nasip št 27
priporočata so p. n. občinstvu />i ženske, iu uioAke. obleke, razparane in cele, iHte s« lepo uftedljoi vzprejemata v.>Heko-vrsttu* prekrili jala, aviiiiAte robee in trakove /a pr»iije i:: po 1« n r \ u • i j «•. kakor tudi svilnato, borana^no in meiano bli*K<» vseh barv. i>!iU;k.i k<- eli*ti, pere Imrva hitro, dobro in po m/.ki ceni.
'~i       _ -ili - ■ - '^n^tZxHm
s     j. j. NAGLAS Xf
tovarna pohištva 3
1 V LJubljani. Turjaški trg it. 7 iti i) ? Oospodsko ulloo (Knežji dvoreo).
Zaloga je.duoHtamilega iti najtinejega le- ^ ^2 leuaga in oblasiiijenega pohiitva, zrcal, J /.v strngiirskega in po/.l>itarskega Idaga, po- ^
i- bistvene robe, saves, odej, preprog, za- j XJŠ »tirat ns valjcib, polknov (zalu/.ij). Otro- J % ftki vozički, železna in \ it ne oprava, ne- ji
<S pregorne blagajnicei (109) ^
^ Ijeno
m. K TJ M C
krojaSko obrtovaoje v Gradišči št. 5 (i Jeai Sefarejavi hisi>
; i priporoča svoje i/.borno izdelke civilnih ,   m nnlformsklh oblačil po meri.
i   l?o;:ata i/.ber dobrega modnega blaga je * j vedno v Kalogi;  v/.prejeniajo so pa tudi naročila k pridejannn blagom. Fini in pravilni kroj. izborno delo in ceno postrežbo jiitnči ohče znana zmožnost in 1 lih Holidnost tvrdke.
k V HUPI *i< i PPPPPff T»»nn j j
FraiT Detter
Xj3Tj."bljstr3La., Stari trg: šte-v. 3_.
Prva in najstarejša zaloga (,20) šival rili strojev.
Tu se udi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alauiorev.n{<•«>,  mliatlllll«« i. t. d.
Ceniki zastonj ln poitnlne prosto.
Za (95)
jesensko in zimsko sezono
velika zaloga
manufakturnega blaga
po najnižjih cenah pri
Hugonu Ihl-u
v Ljubljani, Pred škofijo št. 2.
********
Fr. Kaiser
puškar v Ljubljani,
Mbnbnrgovt nlice it. 6 <i»8)
priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, Btreljlva ln potrebščin za lovce. SpecUalitete v ekspresnih puškah in ptioarioah, kijih sam izdelujem.
Popravki se izvršujejo v moji delavnici, j-5
Slavko Gartner
IcrojsLŽtvo (io.'j7;
Sv, Pclra <rsl;i l\ 71 Škofje ulico s!. 2
priporoča svojo delavnico v obilen pOSet, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ■ ■eni. Moško obleke izdelujo od 3 srld. naprej. Osiinži;o se cele obleke in posamezni kost. Stalnim naročnikom krpanje b r o z p I ač. n o. Og. dijakom znatno znižane ceno Za jesensko sezono bode moja delavnica nuširjena in ■ dobrimi močmi preskrbljena, tla mi bode mogoče ustrezati vsem zabtevnm čć. naroenikov.
aj. »^r^i p. <^r^i"^>4>    ^rv^> n a^V\s in
j,    Brata 3b©rl %
1| Ljubljana, Fiančiškaihke ulice 4« (fi ti j? i Slikarja napisov.
£,    stavblnska in pohištrena pleskarja. ^
S Tovarna za oljnate barve, lak f-tu in pokost. (10<J) !h
» L.
;  Glavni r..:*' .p ll»»;llioii.|«-\«-^i«, ori-
p glsialiit'Kii   uitriMiinifjn. MaiSobs ^        as konjska kopita in usnje. %
ANTON KOSIH t
Mr
v LJubljani, v Kolodvorskih uli- o oah it. 39, poleg Jul. kolodvora ♦
priporoča svt)jo zalogo (110)*.
snov za stroje t
po najnižjih cen b, nivnu tako «.
jermena za šivati in vezati. |
'JLHF' Kovčeki ,,en grosj" gg. trgavcom # *.o najnit;.ih tovirniaklh oonah. J
r i
izvrstnih i1
1 J. Hafner-jeva pivarna j
f Ljubljana, sv. Petra ceata at. 47. [ l   Zaloga Obsskefra mar6nega piva i
\ v sodčkib in stoklee.icali. I
t Priznano i/.vrntnt restavracija z veltko | ^ <l voriino aH ktMieerl«« itd. m tc;»lni ^ vrtom. (im)
issss Kegljišče je na razpola 'o. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic
Alojzij Vagino
Ljubljana, Stati trg št. 9
nasproti trgovino J. B. Itenedlkt-a
;  priporoča p. n. občinstvu svoj » veliko salogO
nožev in škarij
vsako vrste Iz najfinejšega angleškega jekla.
Priporoča se za izvršitev vneli v njegovo stroko spudajoćiti del, kakor bruse njo britev, likanje in brnienje klrurgič-nth Instrumentov itd. itd.     (IO.Im—u>
Anton Presker |
v Ljubljani |
sns Hv. IN*tra vvnii nIvv. 16 f
priporoča svojo veliko zalogo gotovih » oblek za gospodo ln dedke. Joplo ^ za gospe, plaidev za goapo, ne- m
premočljlvlh havelokov itd.
itd. S o vej Aih ^
uzorcib in po najnižjih cenab solidno in g) najhitreje izgotovljajo.      (H**) ^
D4
QMH
Za t salto mizo!   Za vsako kuliiivjo!
Vsaka juha postaaj hipoma izredno dobra in močna, će se jej pridene
ZA
v steklenicah po   45 krajcarjev   in više v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU l£89. (1265)
Krojač zn civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(298-64,
cF. (pnssermanti^
v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slav. občinstvu za izdelovalne cfvtlttth ohleft po
najnovejši fazoni in najpovoljnejših cenah. Antjlfško, francosko in tazemsho robo ima na skladišču. — Og., uradnikom se priporoča za izdelovanje vsa/no urni u ih unifortn ter preskrbuje vse zraven
spadajoče predmete,  kakor sn/dje,  tneče, klobuke  za parado itd.
Poverjeni zata&atelj e. kr. uniformske blagajnice drž. laleleznic uradnikov.
^
Fran Stopica
trgovec z žcleznino, kovinami,  moko ter
špecerijskim blagom |A v IjjiihSJtuii, 111« HI arije Terezije cesti št« 1
priporoča v nakup razno
strojarsko in usnjarsko orodje g
Fran Paneckovega sina na Dunaju K
kakor tudi (10().r>—8)
^ nagrobne križe, štedilnike, v M vlite kotle, cement, traverze in železniške šine.
««0000 a«»»0i»e8et »<o«»»isne>0o«*
S
Uradno upravičeni in zapriseženi
siartinsll inzener in stavbeni mojster
T
c%
ponuja «e
zn izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, merjenje cest in posestev itd.
Ustni ena ali pismena naročila
vzprejemiiia n
d i ki—m
v novi hiši na Poljanskem predmestju, nasproti domobranski vojašnici.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
000000000«» «I0«*0®ŠS000O000
Fr. Čuden, Ljubljana, SViestni trg.
Jedino zastopstvo za Kranjsko
Kvctoi ii      a ne
tovarne sa "bicikle Ivan P u c h in dmgcvi v Gradci
kakor tudi
orožne tovarne za "bicikle „Steyer"
in več družili znanib tovarn. — V ».»I«*«;! «o dobivajo tudi v«e prlllUliiio BM itoif-n,  kakor;   N\«-lilko«  stvoncl« himIIh, iraeue bo »J Ur itd. itd.
m      n ;v; !• i j-t i ii fftinii. (712—24)
jy iwi  ni/.p<t I ji       it . «*. "35*13
V
L. Luser-jev obilž za turiste
Sclmenk-a lekarna
&eiulln&-Dunaj.
ata na od in to in podpis, naj H" pa/.i ponaredki-.
mat n w i.jiihiJani:
.!■>-. Maj r, J. S;votnnia, U. pl.Trok 6csy.G.Pioooli»L, Orećel; v ictnlnltoveiii
S. pl Sladovic, F. ilaikit;
v Knmnikn J Močnik; v Celovol A. Egger, VV. Thtiruiwa!d, J. Btrnba-ebei : \ ltr«*/.til> A Aicli-ingw; v Trju (na Ivo-■ ■ ('. Uenoor; v
Beljaku F. Schola, Dr. 1", Kuinpl'; v Gorici B, Pontoni; v Wolfs-berjru A. flut.h; i Hr*»-n|l Iv aavuik; v Jtu«l-tc«n»i C. E Andrici.; y Idriji Joaip Warto| v Ku«lovl|lol A. Roblefc; v CelJI K. Sala: v <v.
iioitiiju: K. Ilaika. • •. ,    --v--' '|vv;
n i* i tr"*-"*!'!* > haiih Vi n   ■ t A it v Mrrth
Za jesensko in zimsko sezono!
Največjo iziser
unajskih modelnih klobukov
za dame, dekleta in otroke, tvoril iz klobučine, trakov, peres, baržunov in plišov
v vseh barvah priporoča po najnižjili cenah
[1824 ~1) 7- veUtipoItovanjom
Karo! Recknagel.
JLscpo in ceneno!
O ^ 3 Sl L,
tvornica perila, SP^aga, 1T1I.
opozarjata kupujoče p. n. občinstvo  na to,  da naj zahteva  pri  kupovanju ovratnikov >a srajce, nianset hi srajc vselej le zakonito zaščičeno znamko (l<»v).   Nase perilo dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospođe in v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne jtroclajsi im flrolino.
Ob jednem priporočava itafie najnovejBfl
patentovane ovratnike za srajce
ki imajo tolike prednosti v si bi, da vse osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, 6im poskusijo jedenkrat ta nal proizvod. (802—Ti)
Patentovani ovra.-fcrx.ils
se prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko Ugladi, obdržuje vedno svojo prvotno obliko in je v sled Hv«)jc gladke površine mnogo trpežneji, nego vsi drugi ovratniki.
C. kr. avstr. patent it. 66.666. Anglefiki patent i;t. 19.709.
Kralj, ogeraki patent št. 1799. R. R. G. M. Nr. J9.352.
Izdelovanje perila
Na aebcio!  za gospode, gospe in otroke. Na drobno i
i 2
p,
o
o
•4?
a
>
d)
U
0)
M Ji
H rt
o
M
H «U
M ,0
n to
a
rt o
O
Nriilri' rn j. .s .1«.
1 cl rl lun,   ulii'ikii 11 r k ri, dre* an vrnili I ki«, brM HMBiati 97 vrst, 1 Vni.url po gld, i m d« 2 70 6 komad. „    „   B*S8 n m-—
Slll(«'<'  XII <IitU«'
V 4 vfliknuttli,  knlcur BfOraJ
I komad po «M. I•— d« 140 n komad« n . B'78 „ 7-76 Spodnje hln£*j iiratci
Kil tf<.K|Ui<l«' 1 kuki.rriulij 1 kom. |"> ulil. — BO iUi 1 40 kom    .     ,      4fi0   „   7 Ril
i tj III Mil nI ho v
Ulil. 1*80 da nI.i B'M, 11! piiriiv iniinsi'1
, <l f/U  :i ia do ("BO, ij komadov Vi pradarajdnikov«
Vi   „,l ulil.« iS ilo e—
I *
- <J
B 5
3 £
g o
as O
s. 3 9
n m
g S" *
«    3 g
S a
21 (J
o   s: o
s S. B
fC tj
3 o
Zu brrzhiben kroj in najsolidnejso H08trezbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
Balagatelj perila več c. kr. fiaatnilkih nnlfonnovallM in uni-formovanja v nali 0. in kr. vojni mornarici.
Hestavracija
na juž.
v Ljubljani.
Dsojam hi naznaniti slavnemu občinstvu, da ne od jutri v mdeljo naprej toči
vsak četrtek in vsako nedeljo
samo pri meni v Ljubljani
monakovsko pivo
(1829
Nastavljeno je ob 10. uri dopoludne.
Za mnogobrojni obisk prosi
ETx*a.n X£n.ut>*3
restavrater.
Fran Burger, mizar
v l.jul»IJuiil. Sv. Petra cesta št. 91
Be priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih dsl.
Tudi imam v zalogi veo pohištva in izdelujem najlepSe leaene strope in steno (lamberijo). Delo solidno in po nizki ceni. Za dela. naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.       (22U—li i)
<ŠPri brzojavnih naročilih za osm-d
tJCHC€ in trakove
zadošča zarad kratkosti naslov:
^Benedikt, £jubljana.
z Jppo pisavo, že nekoliko izvežbanega tudi v pi«ar-niški manipulaciji, vzprejmem tetlcoj. Plača p0 zmožnosti in dogovoru.
Dr. Kari Triller
advokat v Tolminu.
(1819-81
*3il&«lfeattb.aflB>j«b49*dau
Jakob Štrukelj v Trstu i
vla Caserma št. 16, vhod piazza della Caseraa (
(nasproti vidiki vojašnici) } prodaja  po nrx rnjiliai nlaUila ccnali vsako- | vrstna ani;U'«Uu
9j*
Zastopstvo koles ...\«ll«>r** iz tovarne II. Klever J
v   Frankobrodu   in   ,.\'iktoriu   C>kle   Uorka" |
Wolverbampton, Angleško. r
Kolesa MA«llrr** so Bvciovnozuana in se rabijo v J
nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo Itž mesecev; k
kdor na zna vozit', nauči se brezplačno. — Pošilja r
so na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se f
poštnine prosto.              (728—43) k
III        ■ 'I"II    ,    Ml       .1 l'l II. .      1 11
Sfaznanilo o preselitvi.
■■H
m
S tem uljudno naznanjam svojim p. n. naročiteljem in odjemalcem, da se od danes naprej prodaja/nični prostori, in sicer oba oddelka za trgovino en gros in en defail, moje
trgovine % manufakturnim blagom
I*
nahajajo
v veliki baraki na Mbngresnentfrifu
k'.f     -rt -
nasproti nunski cerkvi ki je bila nalašč a to surka nouo zgrajena.
V £jabljaait dne /S. julija 1893.       S oelespoštouanjem
(182a - 1
3. (3. 3flayer.
mra». - ^~*i:Jfi,
9^m
»••.-fVi'-*-vy*.*»*v'p*V>'<'Tvw** VvT v "rT* v *; ♦ * +: ♦ + *" t * * *> v *' y ^ ♦ ♦ ♦' ♦^ * * ♦: <f *^ ♦ * * • > -r* +" 1» *•> »V V v v * •>> v v * t      +" * v' <*•'» v * •> +'   *'   ♦   * + ♦ *
Udaffttelj in odgovorni uradnik; Johid No Hi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
1QD