Poštnina oiatana v gotovim Leto LVII. V Uublianl. v nedello. dne 24. februaria 1929 Št. 47 2. izdala st. 3 oir Naročnina jM. % —i » ^ ^^ SZKSSSSS: Dnevna Udnja ^^K W ^ ^Hf ^ MBL K ^^M ^ JUm maU oglasi pO 130 za državo SHS IHI^^ JHv ^^M W M ^^M celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedettska izdala po 3 in 4 Din. v uredntSkem delu vrstica po 10 Din ci Pr: veCiem g naro'iiu copusj SEM5S«: S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« j^SMKKg Inozemstvo 140 D »^ ^ dneva do orožniku UndlUiino /c v Kopllanevl ulici ii. Silil Sokoplal se ne vračalo, netronklrana pisma se ne sprejemajo -r lirednlSlva telelon St. 20SO. upravnIStva St. 2328 Informativen Ust za slovenski narod Opravo /e »Kupllar/eui ut.Si.b tehoml račun: C/ubl/ana Sleu. I0.U50 In 10.349 za tnseiate, Su/(i/ci osi.756J, Zagreta Si. 39.011, Vrana In Dunat St. 24.797 Važnost občin Osnovna celica vsega javnega življenja v državi je občina in zato je za razvoj države in za njen napredek naravnost odločilne važnosti, ikako je organizirana občina. Nad vse razveseljivo je zato, da so se jugoslovanski listi žc lotili vprašanja, kako naj bo izvedena organizacija občin in še bolj razveseljivo je, da je iniciativa podana tako stvarno, da je upati na trajen uspeh. Mislimo tu na »Obzorov« uvodnik, kako rešiti problem samouprave in v prvi vrsti problem občine, kot osnovne samoupravne enode. »Obzor« po pravici polaga največjo važnost na to, da bodo občine oproščene strankarskega vpliva in se tako mogle čisto posvetiti svojim gospodarskim, socialnim in kulturnim nalogam, ki so za občino brez dvoma najvažnejše in sploh jedro vsega njenega dela. V ta namen predlaga »Obzor«, da poslovanja občin ne nadzorujejo več niti oblasti niti država, temveč edinole upravna sodišča, ki bi se ustanovila tudi za okraje ali županije, kakor bi se že imenovale zveze občin z istim krajevnim interesom. Depolitizacija občin bi morala biti seveda docela izvedena in zato občine in županije ne bi imele nobene zakonodajne naloge, temveč bi samo vršile upravno funkcijo v občini in po smernicah, ki bi jih določila zakonodajna telesa. Namen »Obzora« je torej v glavnem dvo-fen; oprostiti hoče s pomočjo neodvisnih upravnih sodišč občinsko upravo čisto od vpliva strankarstva in dati občinam resnično samoupravo, da odločuje o svojih upravnih zadevah v resnici sama, ne pa da je žrtev onega pretiranega etatizma, da mora tudi najmanjše vpraSanje rešiti samo centralna oblast. Oba namena sta sama po sebi gotovo pravilna. V občini, kjer gre večinoma le za praktična gospodarska vprašanja v resnici stran-karstvo ni samo odveč, ampak naravnost v škodo. Da je šola dobro sezidana, je čisto tehnično vprašanje in če so ceste slabe, potem trpe od tega vsi, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Jasno pa je tudi, da more prav odločevati v lokalnih zadevah samo tisti, ki Je na njih interesiiran in ki jih do pičice pozna in je zato čisto napačno, da se odreja vse od zgoraj. Nasitane pa druga težava. V narodnem interesu je, da ne napreduje samo ena občina, temveč vse relativno enako in da je tako dosežena homogenost. Kadar pa je občina absolutno sam svoj gospodar, se more pripetiti, da bodo nekatere občine, ki so obdarjene z dobrimi občinskimi voditelji, res napredovale, druge pa čisto zaostale, ker se bodo zadovoljile s tem, da vlečejo stari voz naprej. Zato je po našem mnenju vendar potrebno, da je tu neka oblast, ki nadzoruje in tudi vodi delo občinskih uprav, da ena občina izpopolnjuje drugo in da se doseže splošen napredek vseh občin, ne pa samo nekaterih, ki bi samo vlekle stari voz naprej. Zakonodajno telo, ki določa splošno smer občinskega dela, je tudi kot nalašč poklicano v to, da vodi in nadzira občine, ker je ono najboljši tolmač, kaj je v skladu z zakonom in kaj ne. Obenem pa je tudi gotovo, da bi zakonodajno telo neprimerno hitrejše poslovalo, ko upravno sodišče, kar je tudi nad vse važno za napredek občin. A še na nekaj je treba misliti. Najmočnejši Impulz vsakega javnega dela izhaija vedno iz tekmovanja. Dokler so obstojale stranke, so skrbele one za tekmo, deloma v prid občine, večkrat pa tudi v škodo, kjer so politični vidiki popolnoma prevladovali ali bili celo samo krinka za osebne ali klikarske interese. S pre-stankom političnih strank je tekma med občani za blagor občine postavljena, hvala Bogu, na čisto stvarno podlago iz gospodarskih tn socialnih vidikov, ki so povsod kajpada različni. Zato Življenje v občini in nj®nih zastopih ne more biti uniformno, ampak se razvijati v zdravi tekmi, v kateri bo vsaka opozicija čisto stvarna, zgolj gosoodarska in bo lojalno pripomogla k zdravim sklepom v obče dobro občine. Vprašanje organizacije občin je gotovo najvažnejše vprašanje in zato treba gledati, da bo to vprašanje čim najbolje rešeno. Jedro države je občina in zato mora biti tudi organizirana občina tako, da ne bo niti ena sila izgubljena, temveč da bo občina pravo zbirališče vseh zdravih sil naroda ln da bo zanj njegova prva politična šola in korporacija, kjer se iz-vrši prva selekcij najboljših. Belgrajske vojaške oblasti so danes pričele z minami razstreljevati led na Donavi, da bi na ta nnčin preprečile zajezenje ledu ob mostu, ki se gradi med Belgradom in Pan-čevim. Ne vzbujajte pretiranih želj Resen opomin žel. ministrstva, da ne bo nepotrebnih razočaranj Belgrad, 25. febr. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi stalno vzdržujejo vest, da je v najkrajšem času pričakovati sprememb zakona o državnem prometnem osebju. V svojih trditvah so se povzpeli celo tako daleč, da so našteli po-viške plač, ki jih bodo prejemali železniški uradniki. To pisanje gre zelo nasproti željam, ki jih po pravici povzroča težavno materijalno stanje državnih železničarjev. Mnogi železničarji so si sami ustvarili nadaljnje kombinacije. Ker je bila želja mati teh vesti, so na podlagi tega delali račune. Poudariti je, da je potrebna največja previdnost, ker so državne finance slabe. Tudi železniška sredstva zaenkrat ne zadostujejo, da bi se mogla pričakovati kakšna učinkovitejša rešitev tega vprašanja. Zato je svariti dotične uradnike in dotične organizacije, ki so sklicale seje, da pripravijo posamezne spomenice, oziroma, ki so odposlale ali hočejo j odposlati v Belgrad svoja zastopstva. j Nadalje je ugotoviti, da je imeti v vidiku tudi to, da ni ničesar na tem, da bi bil pra- j vilnik o delavcih v državnih podjetjih, v ku- j rilnicah itd., gotov. Tudi tukaj je vprašanje j velike finančne peze, ki si naj jo država naprti na svoje rame. Res se sicer to vprašanje obravnava in proučuje ter se mu posveča največja pozornost. Pomisliti je treba, da bi se storilo zelo dobro delo, ako bi se ta stran železniškega vprašanja prva rešila. Kljub temu, da je bilo vprašanje pokojninskega sklada železniških delavcev bivše južne železnice in državne železnice v območju Slovenije ter dalje pod zagrebškim in sarajevskim ravnateljstvom vsaj delno rešeno, je pokojninski sklad teh delavcev tako rekoč v zraku in je glede na celo državo izmed kardinalnih vprašanj. Nc samo, da ni mogoče trenutno rešiti vprašanja prometnega osebja, tudi ni mogoče urediti vprašanja pokojninskega fonda železniških delavcev. Računa se, da bo v ta pokojninski sklad prispevala država polovico, delavci pa polovico. Država pa bi finansiranje vsaj v začetku vzela v svoje roke. Tudi pri izračunavanju se je takoj pokazalo, da bi prišlo do več desetin milijonov, kar bi državo le preobčutno preobremenilo. Obenem se opozarja, kar se tiče zakona o prometnem osebju, da je treba pri pravosodnem ministrstvu, kjer posluje itak stalna komisija za revizijo splošnega uradniškega zakona, najprej urediti vprašanje splošnega položaja državnega uradništva nasproti državi. Nato pride ves ta materijal pred stalni zakonodajni svet. Nato pa bi se, če bi to pripuščal materijalni položaj države in prometnega ministrstva, pristopilo k učinkovitejši rešitvi zakona o državnem prometnem osebju. K zakonu o državnem prometnem osebju je izdalo danes prometno ministrstvo to-le uradno obvestilo: »V poslednjem času se v dnevnem časopisju raznašajo najrazličnejše verzije, da se izdeluje v prometnem ministrstvu nov zakonski načrt o državnem prometnem osebju. Nekateri listi so objavili tudi podatke o povišanju dohodkov. Da zainteresirana javnost ne bi bila napačno poučena, se posebno uradništvu objavlja to-le: Vprašanje novega zakonskega načrta o državnih uradnikih je prenešeno na pristojno mesto. Dokler se ne izdelajo splošna načela tega zakonskega načrta, tudi prometno ministrstvo ne more pristopiti k izdelavi zakona o državnem prometnem osebju. Res pa je, da se posveča osebnemu vprašanju železniškega uradnega osebja že sedaj posebna pozornost,« Iz gozd. ministrstva Belgrad, 23. febr. (Tel. >Slov.«) V gozdarskem ministrstvu je izdelan pravilnik za režijske posle. Po dosedanjih podatkih je znašala režija v gozdarskem gospodarstvu 6% od celotne preli minirane mase lesa. Na gotovih mestih se je šumska režija izkazala kot zelo dobra. Kljub temu pa obstoja v smislu pravilnika namera, da bi se državni režijski stroški čim bolj znižali. Prav tako je treba pos.aviti vsa državna režijska dela pod iste pogoje, kakor delajo to posamezniki. V gozdarskem ministrstvu se je nadalje izgotovil zakon o rudnikih. Ministrstvo ga je poslalo rudarskim sekcijam in gospodarskim zbornicam v proučevanje. Ministrstvo ima pripravljenih dvoje gozdarskih zakonskih načrtov. Končno besedilo bo ministrstvo najbrž prepustilo vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Načrt določa, da mora gozdarsko minislrstvo zalagati male žage po naši državi z lesom. Radi tega so v njem določila, da se mora, predno se da dovoljenje za postavitev žage, prositi v gozdarskem mini-stvu za pritrditev. Namerava se, da bi ministrstvo to svojo pravico pritrditve prepustilo pokrajinskim oblastem in samoupravam. Glede taks, ki pridejo pri žagah v poštev, se je ministrstvo zedinilo na to, da naj os.anejo staro takse. Pristojbine bolnim žet. delavcem Iz prometnega ministrstva se nam sporoča: Prometni minister g. dr. Korošec je imenoval komisijo za sestavo pravilnika o izplačevanju pristojbin bolnim železniškim delavcem. V to komisijo so delegirani zastopniki prometnega ministrstva, generalnega ravnateljstva državnih železnic in uprave humanitarnih fondov iz vseh železniških direkcij. Od ljubljanske direkcije je imenovan za člana te komisije oblastni upravnik g. Vari. Z ureditvijo tega res zelo perečega vprašanja je ustreženo upravičenim zahtevam železniškega delavstva, ki je za časa bolezni pri številni družini navezano zgolj na prejemke iz bolniškega fonda drž. železnic. Komisija prične z delom 28. t. m. Redukcija srednjih šol V prosvetnem ministrstvu izdelujejo načrt zakona o redukciji srednjih šol, ki jih je zlasti v nekaterih južnih krajih mnogo preveč. Kakor znano, je bil ta načrt že dostikrat na dnevnem redu raznih vlad, pa so strankarski interesi vedno onemogočili, da bi bilo i mogoče to vprašanje tudi pravilno rešiti. Naš uvoz in izvoz Belgrad, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Pri našem izvozu je 1. 1928 sodelovalo 78 držav. Od teh jih je bilo le 11, ki so imele več kot 1% vrednosti. Na prvem mestu je Italija z 1.679 milj. t. j. 26.6%, Avstrija 17.90%, Nemčija 12.10%, ČSR 8.79%, Madjarska 8.8%, Grška 8.3%, Francija 3.83%, Švica 3.1%, Anglija 1.59%, Poljska 1.38%, Romunija 1.2%. Pri uvozu 1. 1928 v našo državo je sodelovalo 74 držav. Od teh jih je 15 udeleženih več kot z 1 %. Na prvem mestu je ČSR z 1402 milj., t. j. 17.89%, Avstrija 17.29%, Nemčija 13.61%, Italija 11.99%, Madjarska 6.63%, Anglija 5.7%, USA 4.92%, Francija 4.51%, Poljska 2.7%, Romunija 2.66%, Brazilija 2.66 %, angleška Indija 1.62%, Grčija 1.28%, Švica 1.27%, Ho-landska 1.03%. Izplačilo htaponov Blairovega posojila Belgrad, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo je odredilo, da se vrši v državi izplačevanje dospelih kuponov 8% in 7% obveznic državnega zunanjega posojila v zlatu iz 1. 1922, obveznic serije A in B tako zvanega Blairovega posojila vsem imetnikom teh državnih papirjev, ki se nahajajo na ozemlju SHS. Da bi se čim bolj šlo na roke imetnikom teh vrednostnih papirjev v notranjosti države, bo kupone sprejemalo v izplačilo neposredno samo glavno ravnateljstvo za dolgove, dalje pa tudi vse davčne uprave v državi. Po sprejemu kuponov in po izvršenem proračunu bo glavno ravnateljstvo za državne dolgove izdalo Narodni banki nalog, da izplača odgovarjajoče vrednosti predloženih kuponov v dinarjih po tečaju na dan plačila ali prinositelju kuponov ali pa se mu vrednost dostavi po davčni upravi, kjer so se ti kuponi predložili v izplačilo. Zagreb - druga prestolnica V zagrebških »Novostih« čitamo: »Kakor se je mogio iz informiranih krogov izvedeti, bo Nj. Vel. kralj še letos uredil vse, da bo Zagreb druga prestolica Nj. Vel. kralja. Ker sc bo v državni upravi izvedla velika decentralizacija, bodo prišle mnoge stvari iz Belgrada v Zagreb in bo tako Zagreb dejansko druga prestolica. Ko se vsa uprava uredi in ko prično novi zakoni, ki se sedaj izdelujejo, funkcionirati, bo prenešeno v Zagreb kasacijsko sodišče in tudi mnoge druge državne ustanove. Vsa kraljeva rodbina bo gotovo dobo bivala v Zagrebu. Kakor sc je moglo izvedeti bo Nj. Vel. kralj obiskal žc letos večji del hrvat-| skih in sLovenskih krajev. Načrt interkonfesional. zakona gotov »Vreme« piše: V verskem ministrstvu je že danes pripravljenih več zakonskih predlogov. Ko je postal dr. Tugomir Alaupovič dne 6. januarja minister za vere, je takoj pričel ponovno proučevati te zakonske predloge. Njegova namera je, da vse te predloge čim prej uzakoni. Na ta način bi bili definitivno urejeni odnošaji vseh ver do države, ko tudi odnošaji med posameznimi verami. Ti zakonski načrti se ne bavijo z notranjo ureditvijo cerkev. Prepušča se vsaki cerkvi, da to uredi z avtonomnimi zakoni. Interkonfesionalni zakon. Od vseh sprejeun zakonskih načrtov je najvažnejši interkonfesionalni zakon, ki ureja odnošaje med posameznimi cerkvami ko tudi njih odnošaje do države. To je osnovni zakon, v čigar okviru naj se pozneje izdelajo oziroma predelajo zakoni o posameznih cerkvah. Načrt o interkonfesionalnem zakonu je izdelal dr. T. Alaupovič že 1. 1919, ko je bil prvič minister za vere. Od tedaj se ni mnogo storilo na tem zakonu. Bilo je več poskusov, da pride pred skup. ščino na glasovanje, ali se ni to nikdar posrečilo. Največja težkoča je bila v tem, ker se ni moglo nikdar dobiti pritrdila zastopnikov vseh veroizpovedi. Tako so zastopniki katoliške cerkve stalno zahtevali, da se sklene najprej kon-kordat s papežem in da se šele potem izglasuje interkonfesionalni zakon. Želeli so, da se interkonfesionalni zakon prilagodi konkordatu in ne obratno. Na tej svoji zahtevi vztrajajo tudi danes. Ko so bili pred kratkim pri dr. T. Alaupo-viču, so ponovili svoje stališče. Glavno stremljenje dr. Alaupoviča je v tem, da odpravi to težkočo. G. Alaupovič dela to oprezno iu polagoma, ker je mnenja, da so verska vprašanja zelo delikatna in da je narod najbolj občutljiv, kadar gre za vero. Zakon o pravoslavni cerkvi. Načrt zakona o pravoslavni cerkvi je že gotov in njegova uzakonitev se odlaša samo zato, ker še ni rešeno vprašanje interkonfesio nalnega zakona. Potrebno je, da so skladni zakonski načrti o posameznih cerkvah in da se uzakonijo v kratkih presledkih, da se tako odkloni možnost pritožb s katerekoli strani, ko da so storjene eni ali drugi cerkvi krivice, in da je dano eni več ko drugi. Obstoji predlog, da odredi država pavšalno vsoto vsaki posamezni cerkvi in da potem uprava vsake cerkve sama skrbi, kako se porabi ta denar. V tem primeru ne bi mogli biti duhovniki ped nobenim pogojem državni uradniki, temveč bi jih plačevale samo cerkvene oblasti. To bi, kakor se pravi bolj odgovarjalo avtono miji cerkve. Zakonsko pravo. Zastopniki vseh cerkev so proti civilnemu zakonu in zahtevajo, da se prizna samo cerkve ni zakon. To vprašanje ne more rešiti samo versko ministrstvo in na njem dela posebna komisija pravosodnega ministrstva. Vprašano za mnenje pa bo tudi versko ministrstvo. Cerkveni ko civilni zakon imata odlične pristaše v merodajnih krogih. Vse kaže, da sedaj prevladuje mnenje, da se dovolita oba in da se prepusti zakonski dvojici, da si izbereta enega ali drugega. Tu pa se pojavljajo tehnične težkoče, ker bi potem morali voditi knjige rojenih in umrlih država in cerkve, dočim so to delale dosedaj le cerkvene oblasti. S tem bi se državna uprava obremenila še z novim poslom. Vrhovni zakonodajni svet Belgrad, 23. febr. (Tel. >Slov.<) Kdaj se bo sestal stalni zakonodajni svet, še ni končno-veljavno določeno. Dr. Perič, stalni referent, je v teh dneh večkrat konferiral s preds. vlade in pravosodnim ministrom. Dobili smo obvestilo, da se bo zakonodajni svet sestal v začetku marca. Dan še ni določen. Prostori v bivšem predsedništvu vlade, kjer so bile preje vladne seje, se bodo primerno razdelili. Vsi člani zakonodajnega sveta so že dobili uradna obvestila o svojih imenovanjih. O. Župančič v Belgradu Belgrad, 23. febr. (Tel. »Slov «) Namestnik upravnika ljubljanskega gledališča Oton Zupančič je prišel v Belgrad. Bil je v prosvetnem in v prometnem ministrstvu ter je belgrajskem Pen-klubu. Namestnik upravnika je zainteresiral prosvetno ministrstvo in svoje prijatelje v Belgradu za proračun ljubljanskega gledališča. Uradniško vprašanje (Odgovor na članek dr. A. Gosarja.) Gotovo je uradniško vprašanje eno izmed najbolj perečih vprašanj danaSnje dobe, ki pa je obenem tudi za državo vprašanje biti ali ne biti. Razširjena in natančnejša uprava, težnja po dvigu izobrazbe državljanov, vedno večje socialne naloge, izvirajoče iz induslri-alizma. To so faktorji, ki vedno večajo uradniške vrste. In bolj ko se bodo ti faktorji izpopolnjevali, vedno več bo uradnikov. Drugo je le logična posledica prvega. Da pa se je gmotni, a obenem tudi socialni položaj uradništva tako poslabšal, je iskati vzroka v krizah, v katerih so se posamezne države nahajale. To je pač posledica svetovne vojne, ki tudi uradništvu ni prizanesla. Cisto pogrešeno pa je mnenje dr. Gosarja, da je brezmiselno pričakovati izboljšanja gmotnega blagostanja in socialnega položaja. Za rešitev tega vprašanja je namreč važno, kako so se razne države, oziroma njeni voditelji znali vživeli v novi položaj in kako so tudi seveda le s pomočjo svojih velikih mož, sposobnih državnikov, odstranili vzroke in ublažili gospodarsko krizo, a s tem tudi že dvignili soc. položaj uradništva in utrdili državo. To je storilo že več držav, med njimi še celo take, ki morajo leto za letom plačevati milijonske reparacije. Poudarjam pa, da je treba za ublažitev gospodarske krize resnega dela in tega predvsem pri onih ljudeh, ki so takorekoč odločali o usodi naše države in njenih podanikov. Ali ravno lega smo mi zadnje deselletje težko pogrešali. Parlament je stal državo ogromne vsote. Kaj pa je bil rezultat njegovega dela? Vidovdanska ustava, nedostojna ob-strukcija in krvavi 20. junij. Cilj iz/estnih velikih strank je bil, da obdržijo število svojih volivcev na višini, ki so ga potrebovale za svojo izvolitev. Zato so tudi od časa do Časa iz same demagogije ugodile nekaterim najnujnejšim potrebam svojih volivcev, da so potem lahko, samozavestno se trkajoč na svoja prsa, vzklikale: >To smo Vam mi dali.« Gospodarstvo pa je bilo vsled tega vsak dan slabše in s tem je padala tudi finančna moč naše države. Ko pa so državo zadele elementarne nezgode, kakor poplave, pa si te stranke niso vedele drugače pomagali, kot da so že itak slabo plačanemu uradništvu zmanjkale plače. Kakor beremo, bodo odvzete pokojnine vsem onim, ki so prišli do nje samo po pro-tekciji ali pa so bili nasilno predčasno vpo-kojeni. To je prav, tudi to je donesek k ozdra- j vitvi naših razmer. Treba bi pa bilo izpreme-ttiti tudi za':on glede ministrskih penzij. Cemu med enim in drugim uradništvom tako ogromna razlika? Od ministra se zahteva samo 6 mesecev ministrovanja, a drugi državni uradniki pa naj bi morali služiti po 20—30 let, da imajo pravico do pokojnine. Znano je, da je bilo izvestnim velikim strankam, ki so vodile usodo države od prevrata do Pašičeve smrti, v prvi vrsti do tega, da preskrbe svoje ljudi, najprej seveda svoje poslance. Zato se je morala navadno že po 6. mesecih otvo-riti kriza vlade, da so prišli vsi ministri kandidati na vrsto. Nimam nič proti nagradi resnim politikom, ki so svoja najboljša lela žrtvovali resnično le v prid svojega naroda, ali da bi se takim, ki so se le šli ministre, dajala pokojnina, to je nepravično in neso-cialno. Obračam se zdaj k načelom, katere zastopa v uradniškem vprašanju g. dr. Gosar. Po njih se morajo uradniške plače kakor delavske mezde držati nekake stalne višine, po nujnih gospodarskih zakonih določene. Ne-glede na to, da to načelo tudi za delavca ne drži (najprej je vsak človek, potem šele od vsakokratne konjunkture odvisen mezdni suženj), je treba pri državnem uradniku upoštevati, da ima čisto poseben položaj, ravno, ker pomaga državo npravljati, to pa je najvišja funkcija v družbi. On mora zato tudi skrbeti, da se v svoji stroki čimbolj izpopolnjuje. Današnje plače pa nam tega ne dopuščajo. Iz lega vzroka je tudi dandanes popolnoma brezpomembno debatirati n. pr. o reformi današnje šole, kajti najprej je treba reformirati naše plače, da nam bo omogočeno nakupovanje potrebnih knjig v svrho samoiz-. obrazbe. Z reformo naših plač in položaja bo storjen velik korak k reformi šole. Saj še delavec potrebuje za svojo izobrazbo, kaj šele funkcionar države, ki mora biti jurist, filozof, pedagog in kaj vem še, kaj vse! K temu, da bomo svojo službo tudi tako vestno opravljali, kakor jo čas zahteva, nas nikdar ne more prisiliti možnost po izgubi službe ampak samo možnost svobodnega razmaha in izpopolnitve naše izobrazbe. Naše delo se ne da razbrati iz papirjev. Mi tudi ne rabimo večjih plač v svrho reprezentance, kakor je to bilo za časa Marije Terezije. Reprezentativne do-klade dobivajo samo najvišji predstavniki države, nam je dosti, da se nas plača po važnosti naše službe, potrebi izobrazbe in dostojni eksistenci, kakor jo zahteva ugled države. Uradniška zahteva po stalnosti ni nikaka sontimentaliiost. Brez nje si uradnika niti zamisliti ne morem. V slučaju, da bi stalnost ne obstojala, bi bil vsak uradnik vsled borbe za obstanek, priVljen, da se poleg svoje službe bavi še z drugimi posli, bodisi s samo-izobrazbo v svrho usposobljenja tudi za druge službe n. pr. za slučaj, da ga država odpusti. ali oa bi iskal dohodke še kje drugje, w Tudi Ceškovašha Trockemu ne bo dovolila bivanja na svojem ieriioriju? Praga, 23. febr. (Tel. »Slov «) Pristojne oblasti ne dajejo nobenih izjav o možnosti dovolitve bivanja Trockega na Češkoslovaškem, dokler ni nobene konkretne prošnje Trockega. Omenja se, da Češkoslovaška ne pozna nobenega azilnega prava za politične preganjance. »Prager Tagblatt« je priredil anketo o javnem mnenju glede dovolitve bivanja Trockega na češkoslovaškem. Pristojno je notranje ministrstvo, ki pa bo v tem slučaju izdalo odločitev vsekakor samo v sporazumu z ministrskim predsednikom. Notranje ministrstvo daje spoznati, da bivanja ne bo dovolilo, ker se boji velikih političnih težkcč. Od političnih strank so socialisti razen komunistov za to, meščanske stranke pa proti. Nacionalističn ilisti so zelo razburjeni in proti dovolitvi. Tako pišejo »Narodni Listy«: Trocki, ki je kot vrhovni poveljnik boljševiških tolp odredil streljanje in usmrtitev čeških legio-narjev, nečloveški sovražnik one Rusije, kateri se ima češkoslovaška zahvaliti za svojo svobodo, se ne sme sprejeti na čeških tleh. Trocki obolel na malariji Berlin, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Vorvvftrts« iz Carigrada, je zbor ( zdravnikov ugotovil, da je Trocki akutno obolel na malariji in da so pljuča precej načeta. Trocki hoče, da ga preišče nemški inlernist, profesor Klemperer, katerega bodo poklicali v Carigrad, če bi se Trockemu ne dovolilo potovanje v Nemčijo. Nemška vlada poizveduje o zdravstvenem stanju Trockega. Rezultat gospodarske konference male antante O gospodarski konferenci Male antante je bil izdan ta komunike: Dne 19. m 20. februarja so bile odrejene v romunskem zunanjem ministrstvu diskusije med gospodarskimi delegati držav Male antante s ciljem, da določijo program konference gospodarskih strokovnjakov teh držav. Po prijateljski izmenjavi stališč so delegati konstati-rali v tem vprašanju popolno soglasnost " nazorih in se zedinili, da bodo predlagali svojim vladam, da stavijo na dnevni red skorajšnjega sestanka strokovnjakov ta vprašanja: plovni transport, aeronavtični in poslanski odnošaji, poenostavljenje carinskih in upravnih formalnosti, položaj tujih podanikov in pravnih oseb v vsaki od treh držav, sklepanje trgovinskih dogovorov, gospodarsko sodelovanje v mednarodnih organizacijah in zbližanje zakonskih in upravnih odredb na polju trgovinskega prava. Dan in kraj bodoče konference strokovnjakov bosta določena sporazumno od treh vlad. Angleški prestolonaslednik največji prijatelj delavcev London, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Londonska novinarska služba razširja potom radia karak-tcrizacijo princa waleškega, ki bo, kakor znano, naslednik kralja Jurija na angleškem prestolu. Ze kot deček in zelo mlad mož ie bil silno popularen, v zadnjih letih pa tudi v družbi in športnih krogih. Hitra vrnitev iz Afrike za časa bolezni angleškega kralja mu je še bolj pridobila simpatije angleškega naroda in način, kako je dolžnosti svojega očeta smatral za lastne dolžnosti, kakor tudi njegov obisk pri rudarskih delavcih, je povsod vzbudil zanj simpatije. Princ je bil vedno na strani ubogih in zatiranih. Tudi v času stavke rudarjev je princ simpa-tiziral z rudarji, tako da ga je vlada prosila, da naj bo tiho. Sedaj je princ objavil svoje poročilo, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku o Poplave na jugu V južni Srbiji še vedno viharji. Atene, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Poplave v Macedoniji in Traciji dobivajo vedno večji obseg. Škoda se ceni na 15,000.000 mark. Cele doline so spremenjene v jezera, polja so daleč na • okoli opustcšena. Belgrad, 23. febr. (Tel. sSlov.«) Med Ba-tajnico in Boljevci se je promet vspostavil. Proga Paračin—Krivi vir bo kmalu očiščena. Promet na progi Ohrid—Gostivar je prekinjen, ker razsajajo v južni Srbiji hudi viharji. V območju subotiškega ravnateljstva je promet normalen. Pravtako v sarajevskem. Drobne vesti Zagreb, 23. febr. (Tel. »Slov.«) v Zagrebu se je temperatura nenadoma spremenila. Včeraj je znašala —20, danes pa —3. Drugod je kazal toplomer: Sarajevo —26, Split —1, Kotor nič stopinj. Najnižja je bila temperatura v Gornjem Milanovcu: —31. Zagreb, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Dela na čiščenju liške proge napredujejo. Računa se, da se bo promet na delu proge Rudo polje— Vrhovine že julri vzpostavil. Položaj na progi Knin—Split ni znan, ker so telefonske zveze pretrgane. Na sušaški progi se je promet vzpostavil. Temperatura —7, na liški pa povprečno -15 C. Splitski okrožni urad za zavarovanje delavcev je imel v 1. 1928 1 milijon primanjkljaja. To je največji primankljaj, ki ga je imel kak okrožni urad za zav. delavcev v državi. Dubrovniški oblastni komisar je imel konferenco z referenti radi znižanja oblastnega proračuna. Predvsem so se znižale, oz. vsem, kar je videl v rudnikih. Pri vsaki priliki je opozarjal, da je potrebna odpcmoč. Njegov govor v zadnjih tednih, v katerem je poživljal tovarne, da naj bolje spolnjujejo svoje dolžnosti napram državi, ni ugajal industriji, pač pa delavskim slojem in vsem naprednim elementom. Posebno jezni so na princa lastniki rudnikov, toda radarji so z njim. Verjetno je, da bo še dolgo trajalo, dokler bo mogel kralj zopet prevzeti vse svcje dolžnosti, in celo, če bo zopet ozdravel, bo moral velik del svojih dolžnosti prepustiti princu. Zato je nastop princa in njegova orientacija v prid delavstvu tembolj splošne važnosti, zlasti se še vpcšfeva dejstvo, da ima za predstoječe volitve v parlament največ izgleda zopet Delavska stranka. Črtale postavke, ki so se nanašale na osebne izdatke. Seja novega zagrebškega občinskega sveto se bo zopet vršila v sredo. Na dnevnem redu so volitve raznih odsekov in vprašanje najetja investicijskega posojila. Občina ima v načrtu zgraditev nove klavnice. Z uresničitvijo načrta pa ne more pričeti, dokler si ne zagotovi zadostnih denarnih sredstev. Dortmund, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Na glavnem kolodvoru se je pripetila železniška nesreča. Tretji vagon osebnega vlaka, ki je vozil ua postajo, se je prevrnil, ko je vozil čez kretnico, nakar sta dva naslednja vagona skočila s tira. Prevrnjeni vagon se je popolnoma razbil in pokopal pod seboj mnogo potnikov. Dosedaj so našteli 3 mrtve in 7 težko ranjenih. V Lyonu je pogorela tovarna svile, dolga 1200 metrov, z vsemi stroji in velikimi zalogami svile. Skoda se ceni na 1 in pol milijona frankov. Požar je nastal radi nepazljivosti delavcev, ki so kadili. Budimpeštanske velike banke so ustanovile zunanjetrgovinski institut s kapitalom 1 milijona pengojev za pospeševanje madjarskega industrijskega izvoza. Davi je voda nenadoma udrla v veliko dvorano arzenalske knjižnice v Parizu, tako da so bili študenti, ki so bili v knjižnici, v nevarnosti, da utonejo. Počila je namreč velika cev glavnega hidranta. S težavo se je posrečilo, izprazniti dvorano. Škoda še ni znana. Dunajska vremenska napoved. Julri toplejše vreme, na mnogih krajih južno, v gorah nevarnost plazov. Koliko ea»a bo toplo vreme trajalo, pa ni gotovo. da bi se na tak način zavaroval za vse morebitne slučaje. Zavračam tudi v celoti misel, da bi si potom nekake tekme državni uradnik službeno mesto lahko prebiral, da bi se čim uspešnejše uveljavljal, kajti premeščati uradnika iz ene stroke v drugo, je nemogoče. Ne morem si zamisliti poštnega uradnika kot učitelja v ljudski šoli, profesorja na davkariji, a davčnega uradnika v gimnaziji, sodnika na železnici itd. To je čisto izključeno in nesmiselno. Število onih, ki bi se dalo res s pridom premeščati, to so predvsem politični j uradniki, je tako majhno, da ne pride veliko vpoštev. Opustitev siainosii pa bi Imela tudi svoje socialne posledice. Človek brez slalne službe je takorekoč brez eksistence, tak človek si tudi ne more zgraditi svojega ognjišča, družna bi mu bila v življenju le nekaka zavora in njeaova nesreča, skratka čim ležie bo dobili stalnost, tem globlje rane bo to vseka-valo v človekovo notranje, družinsko, moralno življenje. Dobro in vestno uradništvo je predpogoj blagostanja in napredka v državi. Tako pa bo ono le takrat, kadar bo vedelo, da mu država za njegovo delo tudi toliko da, da lahko svojemu stanu primerno živi. Uradništvo se nikdar ni nameravalo od naroda ločiti in živeti svoje življenje ter tudi ni nikdar hotelo, s svojo zahtevo po zvišanju plač narod finančno izmozgali, ampak se je vedno zavedalo svojega poslanstva in skupno z narodom delalo za plospeh države. Verujemo tudi, da 1)0 sedanja vlada, ki je popravila že mnogo krivic, tudi na urndnlško vprašanje znala od-govoriti v korist naroda in države! Jože Tavželj, uči4elj. Dr. J. P.s Drž.knjižnica v Ljubljani in proračun Skrajni čas je, da šc pred definitivnim zaključkom proračuna javno opozorimo odločilne kroge na slovenske kuiturne potrebe višje vrste. Tako je gotovo ena najvažnejših kulturnih ustanov — poleg našega vseučilišča — naša državna (poprej študijska) knjižnica v Ljubljani. Ne služi samo kot glavni knjižni rezervoar naše univerze, ampak tudi vsem kulturnim delavcem Slovenije. Ze v avstrijski monarhiji je bila ta knjižnica nadvse važna kulturna ustanova, mnogo večji pomen je dobila pod Jugoslavijo. Kar je za Hrvate vseučiliška knjižnica v Zagrebu in za Srbe Narodna biblioteka v Belgradu, namreč centralna glavna knjižnica za vse, to je državna knjižnica v Ljubljani za Slovence. Posluje brezplačno za vsakogar pod gotovimi pogoji, s posredovanjem kateregakoli urada pa se je more poslužiti tudi vsak inteligent na deželi. Tako je ljubljanska drž knjižnica v resnici centralna zaloga znanstvenih del za vse znanstvenike Slovenije. Zadnja leta pa se je njen delokrog raz* tegnil še na druge kraje izven Slovenije. Zlasti živo je postalo medsebojno izmenjavanje knjig z zagrebško vseučiliško knjižnico. Po nesrečnih redukcijah v proračunu za 1. 1927-28 pa se je to nehalo, ker so bile dotacije obem knjižnicam tako znižane, da ni bilo dovolj denarja niti za poštnino. Vsled tega so bili najbolj prizadeti vseučiliški profesorji in akademiki ljubljanske univerze, ki so mogli le po najraznovrstnejših ovinkih priti do knjig iz zagrebške vseučiliške knjižnice. Tako so danes vse naše prve knjižnice ▼ državi brez vsake ožje zveze in s tem tudi brez skupne kulturne politike, ki bi koristila vsem in ki je tako nujno potrebna. Ni čuda, če pri tako nezadostnih sredstvih ne morejo biti naše knjižnice v zvezi s tujimi knjižnicami, kakor je to v Nemčiji, Franciji in drugod že uvedeno. Če hoče priti naš znanstvenik do kake znanstvene knjige, magari da jo potrebuje le za citat, mora knjigo kupiti. Pri skrajno nizkih plačah uradnikov pa je to skoraj vedno nemogoče in tako trpi vse naše znanstvo. Apeliramo zato na vse odločujoče kroge, da poskrbe, da bo naša ljubljanska državna knjižnica v novem proračunu boljše dotirana, kakor sedaj. Danes dobiva za vezavo knjig, za nabavo novih znanstvenih del, reči in piši le 10.000 Din, dočim velja, kakor smo se prepričali na pristojnem mestu, samo vezava dolžnostnih časopisov, revij in knjižnih de! vse države (kar dobiva knjižnica pp čl. 7 tiskovnega zakona) 30.000 Din, torej trikrat toliko. Pripomnil bi še to, da so že bili časi, ko je bila državna knjižnica dotirana, kakor treba, in ko je zato tudi napredovala v dobro vse naše mlade znanosti. Bilo je to v proračunskih letih 1925-26 in 1926-27, ko je dobila državna knjižnica nad 130.000 Din dotacije in je mogla ob skrajnem štedenju porabiti za nakup novih del ter vezavo čez 90.000 Din. Potem pa je prišlo katastrofno proračunske letp 1927-28, ki je znižalo celotno dotacijo na vsoto 50.000 Din, priključivši v to številko 10.000 Din za vezavo in nabavo knjig. Da pa pri takih nezadostnih finančnih sredstvih državna knjižnica kot prva in glavna slovenska znanstvena knjižnica ne more zadostiti svojim nalogam, je jasno. In zato naj nova vlada, kakor mnoge druge napake, popravi tndi to napako starih režimov in dotira narodno knjižnico tako, kakor trebal Mehikansko preganianje Zadnja poročila iz Mehike — tako piše španski list »E1 Debate« — so zopet bolj neugodna. Zadnje dni je bilo več atentatov na vlake, med drugimi tudi na vlak, ki se je z njim vozil začasni predsednik Portes Gil. Ze golo dejstvo, da se je vse to zgodilo skoraj istočasno z usmrtitvijo Torala, je bilo zadosten povod za nov nastop predsednika proti katoličanom. Portes Gil je čutil potrebo, da krivdo zvali tia katoličane in da jim je zapretil a konfiskacijo njih lastnine. Dokaza za obdol-žitev nima nobenega, niti ni mogel navesti nobenih indicij, ki bi katoličane osumile. Dne 15. t. m. so policijski a