Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. iii 15, vsaeefja meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai'oćnino sjirejenia tismti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari. Gerg^anja.
Ameriške trte, in sicer vse brez izjeme, ozelene veliko preje kiikor pa naše domaèe evro-pejske. Isto tako ozelene v jediiakeni razmerji bolj zgodnje naše domaře trte, ako so cepljene na ameriške podlaj^e. (Jim jirťj ko ozeleni kaka domaČa sorta na lastiiili koreninah, tem prej bode ozelenela tudi na ameriški podlagi; in narobe, èim pozneje ko ozeleni kaka dom.ièa sorta na lastnih, to je evropejskih koreninah, tem pozneje bode ozeleneia tudi na ameriških. Da ameriške trte skoraj za cele tri tedne prej ozelene kakor pa na.Še domaêe, in da storé isto tiidi na ameriške podloge cepljene domaíe sorte, ima svojo dobro, pa tudi svojo slabo stran. Dobra stran je ta, ker vsled zgod:iejšega ozelenenja tudi grozdje prej dozori. NaSa sicer skozi in skozi izvrstna zelenika ima pai to napako, da na lastnih koreninah le malo katero leto popolnoma dozori. Na ameriških koreninah dozorila nam bode dokaj večkrat, ako ne kar naravnost vsako leto popol-
If
Kako je „ong^av" Šimen grajscin-skega „ferboltarja" igral.
Mlad kmetič, kateremu je vïe njegov rudeČ nosek pobotnico podpisal, da rad kozarca na dno pogleduje, se vsede lepega diié za pogrnjeno mizo domaèega ostirja. Kevžek ni bil samo žejen, ampak je tudi v svojem želodcu intil neprijetno praznoto. Ker pa oŠtiiju ni bilo Se ravno treba Begati po kredi, temveč je mladi gospodar sproti plaža), kar si je privoščil, zato si je naklonil milost radodarnega oStirja, da mu je postregel, kar in kakor je mogel. LaČni trebušček je treba pomiriti, da se ne bo kregal, misli si kmetič, ala, hajd ogtir po dva porcijona, pa da ne bodo same kosti! Tudi malo zelja in krompirja zraven, da î>o boljše, Postreï.ljiv ostir pokoren prijetni zapovedi hiti, prinese in kmetič hlastno pohrusta.
noma. Slaba stran, da trta amerihka kakor na njih cepljene evropejske zgodaj oželené je pa ta, da iiam na spomlad kaj ialiko slana pokonča pogiianke. Po časnikih se beró v lej xadevi prav žalostna poročila posebno iz Ogrskega, kjer so v prošli spomladi v dosti krajih na ameriške podloge cepljene domaČe sorte prav grdo pozeble.
Edini, gotovo izdatni pripomoček proti temu je ta, da se v nižave, in v take lege sploh, v katerih rada škodi spomladanja «laiia, sade take ameriške trte, katere so cepljene s cepiči pray pozno zeleneČih domačih vrst. Taka trla je pa vipavska gerganja. Ta ozeleni Šele potem, ko imajo vse druge domače sorte vze po jedno ped dolge pognanke. To bode storila brez vsega dvoma tudi na ameriški podlogi, iii zalo bo ušla marsikako spomlad slani med tem, ko bodo druge sorte od nje uničene.
Gerganja rodi prav obilno, ker riaatavi dosti in velikih grozdov. Dozori pa ravno takrat, kadar dozore druge vipavske vrste, kakor: glora (ški-lina), ribola (belina) itd. Vino gergaaje je sicer navadno namizno, toda prav dobro, močno, stanovito. Popolnoma opravičeno je torej, ako našim
Zdaj se pa oglasi drugi nagajivec — grlcc. Ostir, daj boljšega h kleti! — Naš možiček je bil pa tudi kos saljivca. Torej nt bil zadovolje n z enim kozarcem, ki mu ga Of^tir prinese, teravei zahteva y svoji hulomusnosti toliko kupic, kolikor jih imajo pri oStirjevih. Prinesejo mu jih. Okoli dvajset jih je bilo. — Možiček se jih ne vstra.M, ampak lepo se mu oko zažari pri toliko lepem Številcu „marternikov". Vsakemu kozarou d:i svoje imé, on sam pa se postavi za grajŠčinskega oskrbnika (ferboltarja). Oho I Ti kavkež, nagovori prvega, prejáni pondeljek te pa ni bilo v tlako, ali ai pa ga v nedeljo preveč cukal. — Zatoraj nisi prišel kopat v trtje? — Poberi se\, hajd v luknjo 1 Prime za kupico in rudeče vince zîeti po grlu — nekam. Dobro je bilo. Na vrsto pride drugi kozarec. Ferfolje — zakaj nisi ti prejšnji teden zvozil baronovih v grajačino ? — Počakaj lenuh — v luknjo ! In po griu sklokota druga kupica. — Oha, smo prišli vendar skup — kaj I? Ti Lenaržek, — ti
vinogradnikom STetujemo, naj se poprimejog-erganje.	dneh je solati dorasla in poreže se, da potem áe
V trtnici kmetifike šole na Grma bodo pocepiii	v drugiŽ ia tretjiž požene,
letos na spomlad dosti tisuè ameriških trt s cepiči	Najboljšo solato daje pa redič spomladi na
gerganje, katere bodo prihodnjo jesen vže oddajali,	prostem, ako se zemljo zasuje, ali pa z listjem
Torej po nji!	in slamo pokrije, izpod katere se potem vrta.
Kaj je novega po aTstrijskem
Redic.	cesarstvu î
Iz Gorice na Primorskem se izvozi slehrno	y koroškem deželnem zboru je predlagal zimo kaj dosti prav lepo pisane, ter jako okusne	gjovenski poslanec Einspieler, da se v deželno floiate — rediřa ali re^rada. Tudi v naâe kraje,	boiniânico pokličejo usmiljene sestre, namesto luT Novo Mesto ^a pošiljajo, ter ^a nam prodajajo	teranskih dijakonis. A predlog je propadel z veliko kaj dra^ro. To solato áe le iz Gorice k itam	ygéiiio; zanj je glasovalo le pet poslancev. Velik dobavati je pa pad popolnoma brezpotrebno. Doma	jg jj^stal med poslanci, ko je Einspieler pridelamo jo lahko, in sicer tako-le: Kupi semena	pojasnoval delovanje okrajnega glavarja Mac-pravega pitanega rediča ali regrada. To se dobi	devina, ki neprestano ruje zoper Slovence, na Grmu. Rediá posejaj ali sam za se. ali pa	y dalmatinskem deželnem zboru se je pred-mej grab, kar je odločno ie boljše. Ko grah	^^ Dalmacija zdruai s Hrvatskim. Sicer dozori, izpuli grahovico, redič pa lepo oplevi,	^o^igj jjbor ni Ěe mogel ničesar ukreniti v tem okoplji, ter ako potrebno tudi zredSi, da zadobiS	o^^^j-u, a pri prihodnjem deželnozborskem zasedanju do zime lepe debele korenine. V poletnem řasu	g^ sproži gotovo iz nova ta predlog, se labko rediSevo listje parkrat požanje ter pre-	Katoliško-narodna stranka na Moravském se šiČem pokrmí, kateri ga surovega prav radi žró.	Letos se skliče v Brno katoliški Na jesen se pa korenine pokopljejo, toda ne vse.	g^od. Po deželi se bojda skliČejo razni shodi, v
Pusti se namreè jedna lesica ali pa ako	katerih se bo odobravalo, kar je sklenil tirolski treba èe veČ 6ez zimo na miru za spomladanjo	in predarlski deželni zbor gledé dvoboja in porabo, in pa da se pridobi seme. Na jesen iz-	svečevanja nedelj med vojaki, kopane korenine se shranijo v kaki kleti, da ne	Čeprav je koalicijsko ministerstvo izrazilo zmrznejo. Kadar se hoíe pa po zimi solato na	Željo, da se za nekaj časa vsa politična vprašanja njib pridelovati, se skrajšajo na spodnjem koncu	umaknejo, vendar je gorenjeavstrijski deželni toliko, da ostanejo le ae malo ped dolge, Tako	zbor odločno ae izjavil za versko šolo, ki naj bi skrajiane se uložé v gorki kleti, ali pa še bolje,	se Čim preje vvedla.
v konjskem ali kravjem hlevu, prav na gosto po	V Pragi so Člani „Omladine" že obsojeni,
konci v zemljo ali pa v pesek, pod katerega si	Dobili so zapora največ po osem let, najmanj po
djal nekoliko konjskega gnoja. V dobrih osmih	dva meseca.
meh ti, kje si pa bil — ola, si pozabil na seno —	To je z velikim zanimanjem opa/.oval krčmarjev
na kostnici — ali naj zaradi tvoje smrdljive lenobe	natakar in je hotel temu korenjaku, kateremu je
tam guije? „MarM" in tretji glažek vinca se znajde	nos pri dvajsetem kozarcu postajal enak zreli ku-
v trebuščku! — Kaj pa ti Miíovec? misliš, da	mari, Še enega nepoklicanega grajščinskega dol-
boš zastonj na grajsčinskem posestyu ? Čakaj, dan	žnika pred oči postaviti, da ga ferboltar po zaslu-
plačila je prišel. Poberi se! V silnem teku se	ženji oštejel Skrivaj vzame kupico iz mize, kar
drvi dobro vince v prepad. — Na vrsto pride	pa seveda rudeČenosec ni zapazil, liiti ž njim v
peta kupica! — Ravno prav dolgo sem te že iskal	klet ter natoči prav starega vinskega kisa. Posreči
malomarni Kerpač. Jaz te bom učil kozjo molitvico,	se mu, da ga iieopažen od pijančka postavi predenj
Ali tako ti ubogaš grajščinskega „ferboltarjaï"	češ, še nad tem svojo jezo stresi! — To bo dober
Zgubi se nesnaga — v luknjo, katero je tvoja	požireki — Kakor nalašč! Nas poštenjak èe tega
trmasta buča zaslužila. — Ti grbasta mrhal —	„nebodigatreba" zapazi na mizi, ki njemu kljubuje
pravi šesti kupici — mislil sem si, da boš prišel	češ, če si kaj moža, hajd na korajïo! — In real
tudi ti enkrat v mojo cerkev k maši. Zaslužil si	Sveta jeza zagrabi moža, ko ugleda tega drznega
sicer, da bi te v železje vkoval in križal, kot levega	paglavca še polnega na mizi ! iiaj je to, ti baraba
razbojnika; naj bo za zdaj po milosti, — cefraj	ti, ali misliš, da te ne poznam. Ti si „Klepec",
se v luknjo! Kot bi trenil, je bil šesti kozarec	aha, vem, da ti tvoja kosmata vest ne dopušča
izpraznjen. Tako je možiček korenjak — nadalje-	v mojo sveto bližino. Popasel si s tvojimi bušami
val v svojem Imenitnem opravilu in lepo kaznoval	grajščinsko košenico. Brez usmiljenja 1 — Poberi
vsakega nepokorneža po vrsti do dvajsetega.	ae smrdljivec, nisi vreden, da te solnce obsevaj
D[ié 22. februvarija se je na Dunaju zopet sešel državni zbor, ki bo deloval do 16. marca in po veliki noči do biiikoSti. Sedaj se mora, v kratkem poka7.ati, koliko smemo Slovenci od koa* lieijske viade prižakovati. Zbornica se je posebno zavarovala pred anarhisti, ki zadnje dni po umoru Vaillanta strašno rujejo na vseli straneh. V' prav kratkem éasn so se razpočile bombe v Parizu, Lijoiiu, Barceloni, Padovi in drugod. Na Dutiaju se uprav te dni vrši preiskava zoper celo četo anarhisfov, kateri so obdolženi veleizdaje, motenja javnega reda, tajnega združenja in nedovoljene rabe dinamita. Kaj pomaga, da so usmrtili Vaillanta, ko pa se ta strahovita moÈ le se množi. Vse preiskave in kazni ne bodo ju5 pomagale, ako se ta rana človeške družbe ne ozdravi v korenu, da se veri dá večja prostost in vpliv ua življenje.
Hrvatski deželni sabor se je silno osramotil, ko ni vsprejel predloga, da se poyodom smrti kanoLiika Raíkega, enega naslavnejših Hrvatov naiie dobe, izreče sožalje in se poslanci pogreba udeleže. Vse ruske učenjaike akademije in univerze so sožalovale, celo dva velika kneza sta to storila, a lastni rojaki to opuste. Hujše zag-rizenosti ni, nego je mažaronska,
Na Mažarskem delujejo vladni možje z vso silo, da se vvede civilni zakon, a vkljub temu, da vlada vpiiva na vse strani, ne gre ni5 kaj po sreči.
Kaj je novega po širokem svetu?
DoËim se pri nas Sola čedalje bolj odtujuje cerkvi, na Ruskem po izreČni volji cesarjevi cerkev popolno vodi vee ljudsko solatvo. Naj bi jih med Slovenci oni, ki se za liuse tako ogrevajo, tudi v tem posnemali !
In tudi ta reviek se je mogel vdati v neizprosljivo osodol ~ Ta pa je hud! Čakaj, reče, ko kupico na pol izpije, odloži na stran, in se začne rotiti : Řiíiajska strela, kako si ti podstopiš se kisel obraz delati, kakor pustna sreda? Tako se drži ta po-tepeiiec, kakor da bi žrl kobilice sv. Janeza pu-Scavnika. Ces, ali nečeŠ — vse preskuinje so zastonj — brez usmiljenja! In kisel jésih — ubogi trpin se znajde v notranji temi, V glavi „ferbol-tarjevi" se je jelo jako mešati in tla pod nogami 80 se mu jele umikati. Noge se boje nositi težo iu se zgroze pri toliki krutosti svojega gospodarja, In ubogi gospodar, ta grozoviti „ferboltar" spremeni svojo strogost v presrČno ljubezen in veselja î^agrabi žakelj z moko, ki je bil naslonjen blizo njega na steno — in akoravno je bila menda pepeluična sreda, zavrti se, joj v ples po hiài, da ga je bilo grozno videti.
Ta ga je splačal, kaj ne?	—z—
Francoska ima zadnje dni samo z anarhisti Čez glavo opravila.
Italijanski miniaterski predsednik Crispi je pri svojem nastopu delal velikanske načrte in obljube. Spolnil se ni nič in ne bo; paČ pa s skrajno strogostjo preganja vsak najmanjši prestopek
Na Angleškem vodi vlado stari državnik Gladstone. Katoličanom prijazna stranka je v hudem boju zoper gosposko zbornico, ki se drži Ěe vedno .starega načela, da na Angle.skem so katoličani brez pravic.
V Srbiji se kraljevi stol ie vedno maje, Duhovi med narodom so jako vznemirjeni. Prej ali slej se utegne zgoditi, da sedanja kraljeva družina zgubi srbski prestol.
Fiáo se nam:
Iz Novega Mesta. — Naâi vrli gimnazijalci so napravili 21. febnivarija „muzikalno - clekltimatonio akademijo" v korist tukajsuemu dijaškemu podpornemu društvu, pod vodstvom svojega pevovodje g. Ignacija Hladnika,
Vajeni amo vže tacili predstav ; večkrat smo imeli vže priliko pohvalno o njih govuriti, S popolnim pravom pa rečemo, da nobena prejšnjih te zadnje ui prekosila, bodisi gledé ua izvajanje posameznih točk, bodisi gledé na lepi gmotni vspeli.
Petje je bilo prekrasno. Moški, deški in mešau zbor, in dvoapev bariton in solo. — Ne vemo, kateremu bi dali jirednost; ta je hvalil bolj to, drugi uno. Zlaati ljubki pa bo bili dečki v zboru „Vesela tovaršija", mogočno, da, veličastno pa je donelo, ko se je pred-uasal zbor „die Hiinmel erzahleu die Ehre Gottea" iz oratorija „Die Schiipfung" od Haydn-a. Da, kar strmelo je poslušalstvo, ko je čulo natančno peti umotvor velikega nemškega mojstra. Dvospev „Hrepenenje po pomladi" pa se je moral na občno zahte-vanje ponavljati.
V godliinih točkab pa ao pokazali dijaki, kako pridno gojé tudi prekrasno umetnost — godbo.
Sklep je bil gluma „Ôevljav-baron'*, glurasi z godbo in petjem v treh podobah od gospoda profesorja Vrhovca, pripravljena za dijake. Ako smo bili vže prej prav zadovoljni, smo bili áe bolj pri tej glnmi. Igrali so dijaki izborno; gospodje, ki so vže videli najboljše igralce po svetu, so zatrjevali, da niso pričakovali take izvežbe. A ne smemo pa zamolčati, da gre tu pred vsem čast gosp. profesorju Vrbovcu, ki ima poseben dar naučiti t«di težavne vloge količkaj zmožnega igralca ter ee tudi ne straši nikacega truda. Pri petju ÍQ godbi pa čast gosp. Hladniku, ki se tudi ne boji nobene težave, da le doseže lep vspeh pri reči, koje se loti.
Dohodki so bili lepi, Še nikdar ne toliki — dobilo je podporno društvo blizo dve sto goldinarjev, kar je za naše malo mestice gotovo kaj velika svota. Ko vže govorim o podpornem dijaškeujdruštvu, opomnim, da se bode tekom tega leta njegov^elokrog jako razširil ; ustanovila se bode dijaška kuhinja, katero nam bode oskrbovati. Prostori se bodo preskrbeli v hiši „katoliške družbe rokodelskih pomočnikov", katera ae bode v ta namen jako raziirila. Delo se je vže pričelo a tem, da se dovaža opeka. Ta teden
bode vže vsa doma, ako bode ostalo vreme vgodno — in pa da se koplje klet. Tudi to delo je vže kmalu dovršeno. Pri tem pa se je zgodila velika nesreča. Klet je treba kar iz skale iztesati. Prevzel ie delo posestnik J. Hren iz Ločne. Vrlo mu je šlo delo izpod rok ; še štiri pet dui, in vse bi bilo dogotovljeno
—	ali zadnji četrt«k je bil mož nekoliko nepreviden ; 8 sinom sta nabijala smodnik v skalo, da bi jo razstrelila, Tu pa se jima vname, bodisi, da je prišel kamen med ilovico, ali da se je sicer nkresala iskra, ker je mož neprevidoraa nabijal z železnim drogom — in grozen prizor je bil videti: sedemnajstletni sin je ležal s strašno razbito glavo, oče pa s polomljeno roko. brez zavednosti v jami. Oče se je zavedel kmalu, ali sin dolgo ne. Odnesli ao obadva v bolnišnico k usmiljenim bratom. Za siná ni upati, da bi ozdravil; tudi očetu bo meuda treba roko vzeti.
Iz Novega Mesta. — Novomeški mestni zastop je imel aejo dné 23. tebruarija. Govorilo se je med drugim o nadaljevanju dolenjske železnice in o hranilnici, koje pravila so potrjena, pa doslej ni mogla pričeti delovanja, ker je deželna vlada imela še nekaj rešiti, pa je bila zadržana radi deželnega zbora, ki je imel zadnji čas svoja posvetovanja.
Ukrepalo se je tudi o tem, kaj naj se stori za slavnosti ob priliki otvorjenja dolenjske železnice, da mesto ne zastane za drugimi, pa se tudi obvaruje nepotrebnih troškov. — Očitno je pomanjkanje spodobnih uradniakili stanovanj v Novem Mestu, Zastop je to pripoznal enoglasno, pa tudi potrebo, da se temu zlu odpomore bodi si vže kakor koli. Isto tako je jasna potreba bolje pitne vode. Po daljšem posvetovanju se je slednjič sprejel predlog, da se izvoli odsek sedmih članov, ki se ima o tem resno posvetovati, ter v štirih tednili podati zboru svoje nasvete. Da bi le ti nasveti ne pali v vodo! Časi se menjajo, meščani, več ne gre, kakor je slo kedaj. Ako ne bomo nič storili, nas bodo kleli zanamci. Brez truda seveda ne pojde; ali brez truda tudi drugod nic ne dobodo.
Mestni mlin je mestu v veliko skrb in težavo. Nekdo je ponudil lepo svoto, da vzame ndin v najem za dvajset let, ako se napravi na valčke. Zastop tega ni mogel sprejeti, paČ pa je dotičnemu ponudil mlin na prodaj za spodobno ceno.
Iz novomeške okoiice. — Jako me je zanimala obravnava deželnega zbora o gorenjskih [»laninah, baronu Bornu in dunajski družbi. Ubogi kmet! pomilovanja vredni trpin! sem zaklical večkrat.
Doslej je bil Gorenjec le precej trden; pridna roka ÍD pa živinoreja sta mu dajala vsakdajuega kruha, fie tudi le črnega. Sedaj ae pa tako očitno manjáa prvi vir njegovih prihodkov živinoreja^ iii — kakor ee je kazalo v zborn — zato, da imajo nekateri gospodje svoje veselje.
Pri nas doslej še ni tako hudo, aH na rožicah pa vendar tudi naŠ Podgorec ne sedi.
Gospod Schlesinger-Gorjany je napravil na Gorjancih veliko fabriko, kjer reže za francosko in drugam deske in deščice za skatlje. Enako fabriko baje napravi imoviti gospod na Peščenku in v Kočevskih Crmosnjicah in morda še kje di-ugje. Lepo in potrebno
—	vsaj doslej ni bilo pri nas skorej nié obrtnije. Naši delavci so hitevali v Ameriko v tolicem številu, da nam je doma nedostajalo delalnih moči ; sedaj se jim godi tamo baje tako medeno dobro, da bi jih mnogo skočilo raje danes nego jutri domov, ko bi ne bila
med Evropo in Ameriko tako široka luža. Pri teh novih fabrikah bodo dobili laliko dela doma, ne bode jim treba kruha iskati drugod. In naša toliko časa pričakovana železnica, za katero garantuje dežela, ta bode imela vsaj nekaj gotove vožuje, in naša fabrike bodo tako pomagale deželi nositi davčno breme, ako ga jej ne bodo kar popolnoma odvalil«, kar se tiče dolenjske železnice. To je gotovo dobra stvar.
Še bolja stvar pa bode, ako bode g. Gorjany delavce plačeval tako, da bodo lahko preskrbeli sebe in svoje, ne pa, kakor se le prerado godi drugod, toliko, da bi imeli za življenje premalo, za smrt pa nekoliko preveč. Doslej se gosp. Goriany sploh hvali, pokazal se je vže tu in tam pravega človekoljuba; tudi delavec sploh dobi pri njem, česar prosi, pa vendar se čujejo med ljudmi velike pritožbe. Ne vem koliko je resnice na tem; ali da ae začasno prepreči, ako bi bilo kaj napačnega, je naša dolžnost, in tudi dolžnost vaša, „Dol. Novice", vsaj pišete národu v korist in poduk, torej ne zavrzite teh besedi.
Prvič je gotova resnica, da so v gorijanski fabriki prav veliko dela in vozi ob nedeljah in praznikih. Ako bi vže ne gledali na zapoved božjo, na postavo di-žavno, za Buga, pustite vendar trpina, da si odpočije sedmi dan ter v Stopičah ali Podgradom opravi svojo versko dolžnost!
Trdi se drugič, da je plačilo slabo, jako slabo. Vendar p!i moram pristaviti, da sploh ljudje govore, da 80 temu krivi uradniki gospoda Goriany-a, ne on sam; češ, da gospod je dober, da je ta in uni vže pri njem dobi), kar se mu je odbilo v fabriki. Ne vem. ali če je tako, bode gospod nedostatke gotovo odpravil, ker bi sicer slednjič krivda nanj pahi.
Nekaj pa je pri nas, kar je jako podobno gorenjskim razmeram — paša iu kazen radi nje. Nasi kmetje so dobili svoje dele tikoma ruperčvrakih, Časih segajo kar vanje, OdrasČen Človek ne more paziti na živino, ima dosti druzih opravit; to se prepusti dečkom. Kako laliko se zgodi, da goved irestopi me o, ker ne pozna znamenj — in joj, vže ]o drži Gorja-nijev logar ali čuvaj — iii ubogi kmet, sedaj pa plačaj I Pa naj jo varuje tudi odraščen, brencelj se za to ne briga; ugrizne občutljivo žival, ta zbezlja v grajski svet, čuvaj jo vidi — ubogi kmet, ti pa plačaj! Pota vedo skozi grajske hoste ; razposajena žival pa, kakor otroci rada poskoči na stran, grajski ,sluga je pazil — in tukaj so grozno pridni, da bi i)ili tako tudi drugod, — kmet, ti pa plačaj kazen! Naj bi se kaznovalo še tako ostro, ako bi kedo res pasel v grajskem, prav je; ali loviti uboge kmete, delati jim tolike sitnosti in škodo, ko sami prav nobene ne storé, vsaj nalašć ne, pa gotovo ni lepo, ni človekoljubno. Gospod Gorjauy je pri tem gotovo nedolžen, vsaj se mi je pravilo, da je sam kmetu brž kazen odpustil, plačati je moral le toliko, kolikor dobi oni, ki ga je zasačil.
Slednjič pa bi povedal še nekaj vam kmetovalci pod Gorjanci. Velik zaklad imate v gozdu in lesu, ako ga še kaj imate. Gozd in les bodeta imela vedno večo ceno. Ne prodajte gozda, ne prodajajte Čez mero lesa. Posebno pa vam svetujem kot prijatelj, ne prodajte gozdne parcele nikomur, za nobeno se tako visoko ceno, naj se vam obetajo Še tako velike dobrote ! Denar bodete porabili, gozda pa ne bo več nazaj. Bogat sosed ga vam bode ogradil, vi bodete pa sluge njegovi. Glejte Gorenjsko, pa poslušajte ta glas v „Dol, Novicah!"
Želim, naj nasi domoljubi o tem resno (iremiš-Ijujejo ter po močeh obvarujejo vsake škode dobro Jjudatvo naáe.
DomaČe vesti.
(Deželni poslanec g. Fr. Hiiklje,) katerega so dolenjska mesta poslala v deželni zbor, je odložil svoj deželnozborski mandat.
(Odlikovanje.) Prednica usmiljenih sester v IJnbljani S. Leopoldina baronica Iloppe je dobila zlat križec s krono za zasluge, katerega so ji slovesno pripeli mil. g. knezoškof ljubljanski 12. febr. Častita gospa obhaja letos 40letnico svojega redovnega stanu in 25letnico svojega delovanja v Ljubljani.
(Kranjski deželni zbor) se je zaključil dné 16, febrnarija. Zanimiva je bila debata gledé razsirjevanja ljudskih šol. Predlagalo se je, naj deželni iolski svèt ne izvršuje tako strogo šolskega zakona. Ustanavljajo se Šole po vseh kotih, bremena vsled tega so res neznosna, uspeha pa je primeroma malo. Zgodi se tudi, da se kje šola razširi v dvo-ali trirazrednico, & drugega, oziroma tretjega učitelja pa le ni. Poslanec Svetec je predlagal, da bi se podpirale šole za silo, kjer se otroci naiiČe brati, pisati in raČnniti, kar je pi-ed vsem potrebno. Poslanca Povie in Hribar sta pojasnila razmere v Dragi, kjer se slovenski otroci šiloma ponemfujejo. Pri ljudskem štetju so našteli v Dragi 111 Nemcev, zdaj pa so našteli ravno tam 116 nemških otrok, ki so menda na tepkah zrasli! — Za novo deželno bolnišnico se bo vzelo novo posojilo 250.000 gld. — Vodovod, ki se bo napeljal v Ambrus in sploh v Suho Krajino, stal bo 110.000 gld.
(Dolenjska železnica) je meseca januarja prepeljala 14.766 oseb in 12.291 ton blaga, od katerega je bilo 9.875 ton premoga. Dohodkov je imela 2a prevažanje oseb 5,413 gld., za blago j)a 28,046 gld.
(Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu) imela bode svoj občni zbor v nedeljo dné 11. marca v mestni dvorani „na rotovžu" ob 10. uri do])oludne. Točke dnevnega reda naznanjamo na pi'ed-zadnji strani današnjega lista. Želeti je, da se naši delodajalci in tudi delavci v polnem številu vdeležé tega zbora, da bo zbor vsaj sklepčen. Opomniti pa je, da se naj gospodje, katerim ni moč vdeleževati se odborovih sej, ali kateri se sploh ne zanimajo za reč, nikar ne puisté voliti v razne od.seke, ker to le zadržuje poslovanje okrajne Itolnišne blagajne.
(V obrambo.) Eekli smo naravnost, da se nikdar ne bomo prepirali v „Dol. Novicah" z driiziini listi Tega se hočemo tudi vestno dižnti. Vendar, Itar piže g. S—c o slovenskem katoliškem političnem našem društvu, čigar organ so „Dol. Novice", spregovorimo par besedic. Veselilo bi nas, ako bi g. S—c bil res vesel, da želimo in prosimo sloge. Istina je temu. Verjame naj nam, ako ima on in njega somišljeniki toliko dobre volje, kakor uni štirje duhovni — in 2 njimi vsi drugi dubovni po Dolenjskem (povemo mu na uho, da smo v nazorih vsi popolnoma edini) potlej je flloga in edinost precej gotovo dejaiye. — Ni 86 mu treba bati, da bi poslali njep, ali koga đruzega v „kloSter" — smo preveč liberalni. Na druge reči, ki so deloma prav nepotrebne in neosnovane, naš mali list sedaj molči. — Rojaki po Dolenj-stem, pristopajte k slovenskemu katoliškemu političnemu društvu za Dolenjsko, ki gotovo želi ne gospodstvo kacega stanu, ampak pravo srečo našega nAroda!
(Veselica.) >j Gorjanca se poroča, da je bila v fabriki g. Šlesinger-Gorjanija predpustom prav prijetna vecurna veselica tamošnjih delavcev, pri katerej so bili mnogobrojno zastopani tudi gozdarski uradniki. Gostilničarica gospa Chládek zasluži vso hvalo za svoj trud, da se je reč dobro obnesla. Gotovo nimamo nifi zoper poštene veselice delavca trpina, uko so take, da ne škodujejo ne nravnosti, ne denarnim močem pridnega delavca, ki si mora dostikrat rea krvavo prislužiti svoje solde. Želimo le, naj bi se na Gorjancih in drugod povsod tako plačevalo delavcem, da bi se lahko přeživili in se tu in tam tudi pošteno lahko krij poveseliii.
(Občinska volitev.) Pri občinski volitvi v Dobrničah je novoizvoljeni odbor dné 13. februarija izbral si županom jednoglasno g. Janeza Zupančiča, p. d. Slak, posestnika iz Luže. Za svetovalce pa so bili izvoljeni; Jnlij Treo, veleposestnik iz Male Vasi; Anton Kužnik, posestnik iz Lokve; Jože Vercé, posestnik iz Korita; Jože Ozimek, posestnik iz Sel pri Sumbregn in Matevž Zupančič, posestnik iz Dobrniča. Izvoljeni so v»i značajni možje; vzlasti zasluži vso čast vrli župan, ki je že jednajst let jako marljivo in spretno občinske posle vodil, radi česar vživa splošno zaupanje.
(Homnji na Bučki) so že od starih Časov znameniti; ali somenj na sv. Matija dan je privabil na trg še posebno veliko blaga in lepo množico ljudi. Bošnjaki in Ogri, Slovenci in Italijani, tudi nekaj Nemcev, — še celo en Francoz trapist. — Barantali go med seboj bolj mirno — in v nizkih cenah tržili. Vina ni, denarja ni; kaj še pride — ko tukajšnji kmetje kurijo s trsjem —. (Menda s snhim? Vredn.) pred 50. leti sem videl, da je Križnarjev iz Bitnja prižgal smodko a petdesetakom. Nevednost in baha-rija pokončuje nas.
(Iz Vinice) se poroča. 13. febr. ob 3. popo-hidne so se pridrvili nad našo občino temnosivi oblaki. Jelo je grmeti in se bliskati, da je bilo groza. Strela je udarila v Špeharjih v hišo Mihe Lovrenčiča. Opalila prřcej žřno, ki je ravno vrata zapirala. Iz veže je šla strela v hišo, kjer je razbrskala tlak in šla pri postelji v zemljo. Hiša se je sicer vnela, a domaćemu gospodarju in nekaterim sosedom se je posrečilo, da so zabranili Imjšo nesrečo.
(Iz Starega Loga na Kočevskem) se poroča: Pustno nedeljo so cigani v Kočevju močno poškodovali 201etnega mladeniča Fr. Perca iz Tiefen-]'auther-ja, ki je poprej z njimi v gostilni popival. Ranili so ga s sekiro na glavi in na vratu. Cigani so zbežali takoj proti Črnomlju, a postajni vodja g. Jakob Povše jih je četrti dan zajel blizu Črnomlja. Tri je takoj pripeljal nazaj v zapor; par dni pozneje so orožniki se štiri druge vjeli. — Skrajni čas je že, da oblastva store konec ciganskemu vlačugarstvu ter z vso strogostjo zatro nasilstvo in nadležnost teh in enakih klativitezov, pred katerimi noben Človek že ni varen 1
Razne vest!.
* (f Umrl)	Ptuji na Štajerskem obče
čislani meščan in posestnik, g. Mihael Planinšek, rodom iz làtije. V nedeljo, 18. t. m. je bil veličasten pogreb, kakoršnega Ptuj že dolgo ni videl. S Planinskom smo pokopali moža — poštenjaka, iskrenega Slovenca in vzgledno - pobožnega kristijana. Lahka mu zemljica ptuja! Njegovi duši mir!
*	(Novi škof) na otoku Krku je postal msgr. Andrej Šterk, doslej stolni kanonik in dekan T Trstu. Gospod je atar že 66 let, Eojen je v vo-loski T Istriji iu je zaveden Hrvat. Italijanom seveda ni vSeČ.
*	(Kadodarnost) brez konca in kraja so pokazali koroški Nemci in uemškutarji v občini Svetna-vas s tem, da so poslanca Kirechnerja izvolili Častnim občanom zato, ker je popravil leweno leso pri njih pašniku. Ti občinski možje in ujili častni občan znajo res već kakor hruške peč'I
*	(V Čikagi) v Ameriki je po svetovni razstavi 176.000 ljudi vsakega stanu brez dela in brez kruha. Možje 3 cilindri bojda kopljejo kanale, da si vsaj kak grižljej prislužijo. Po največjih ulicah hodijo ljudje pri belem dnevu s skritim samokresom pod obleko, ker nihče ni več varen, o katerem se sumi, da sploh Se kaj ima. Mestna oblHstva pa izganjajo ljudi iz mesta, naj se zgodi z njimi, kar hoče, — Vkîjnb temu pa se se vedno sliši, da gre kaka nova slovenska truma v novi svet sreče iskat.
*	(Devicaorleanska — svetnica.) Slavna Ivana ď Arc, ki je iz nborne kmečke pastarice po božjem navdibnenju postala slavna vojsko voditeljica, ki je rešila svojo francosko domovino angležkih sovražnikov in bila 30. majnika 1431 pu nedolžnem sežgana kot čarovnica, stara še le 19 let, dobila je 27. januarja t. 1. od sv, stolice prvo čast, ki doleti one, kateri se svetnikom prištejejo. Imenuje jo poslej katoliška cerkev „častitljivo". Y nekaterih letih dobi gotovo pridevek „sveta".
*(V Opatijo) v Istri pridejo letos jako odlični gostje. 10. marca dospeta tje nemški cesar Viljem in cesarica Viktorija z otroki in obilnim spremstvom. Naš cesar bo visoka gosta tukaj obiskal. Dalje pridejo v Opatijo ruska carica z najstarejšo hčerjo Ksenijo in vojvoda Oldenbui-ški.
*	(Strahovit zločin.) Na Ogerskem nekje so dobili pred nekaterimi dnevi staro Ženo obešeno na trhel križ. Po mnogih ranah, katere je imela nesred-nica, sodi se, da je bila umorjena; potem pa so jo nečloveški zločinci obesili — na vrat križitnemu Kristusu, Kdor ima le količkaj verskega čuta v sebi, mora se zgroziti pri tako bogokletnem zlodejstvu, kakoršno more navdahniti človeku le Imdobni duh sam.
HY AXa A.
Gospodje: Zavrl, učitelj v Stopifcah, Graj-land, učitelj na Mehoveiii In Zupin, učitelj v Brusnicah, bili so tako prijazni, da so me pri predavanjih o saditvi ameriških trt, krepko podpirali. Za to izrekam jim tem potom prav lepo zahvalo.
R. Dolénc,
Vabilo.
Posojilnica v Črnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bode
redni občni zbor
dné 19. marca 1894 ob 3 uri popoldne v po-sojilnični sobi v Črnomlji.
Dnevni red:
1,	Poročilo ravnatelja.
2,	Predlaganje računa za 1893 in sklepanje o razdelitvi Čistega dobička ter o reniuneraciji načelstvu,
3.	Volitev odbora in računskih pi'egledovalcev,
4.	Nasveti,
K obilni vdeležbi di'uštvenike vljudno vabi
(47-1)	Odbor.
Štv. 68,
Razglas
v splošno /nanjo, «lu jo letošni Jo/ofov sonionj t Metliki na 13. mar ci j a 1894. prestavljen.
Metlika, 20. fahr. 1894.
SalloJcer,
(BO)	iupan.
Vodstvo kmetiške šole na Grmu
(49-1)	íĚSe
Jednega za pri voleh, druzega za pri kravah.
Smešnice.
(Srečna «loga.) Ali zdaj bolj mirno živiš s tvojim možem, ali sla še v vednem prepiru?
O, zdaj živiva v najlepši slogi in zastopuosti, ter sva vedno oba enega srca.
Tedaj se je odvadil pijančevanja? To ne, ali jaz sem se pijančevanju udala.
Darovi za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu:
Oosp, VertiE a gld., Nekdo 2 gld., g, žujjnik Selnvei^fer 5 iflíi., p, ŽHi)Hik Zbašnik 5 fçld,, i» Soteske 10 gld„ g. dr. De-francegchi 5 gld„ slavni deželni ïbor 100 gld., dobia tok« iz Vinice 1 ifld, — Vozili lo doiilej brezjilačno goapoi^e: R. Dolénc, J. KopaĚ, A. Kob, Job. Wiudiaclier, Jos. Zure.
Loterijske številke.
Trat 17. februvarija 50 29 5 45 25 Gradec 24, ,	3 21 67 81 34
Na prodaj je
20 mernikov lepiti fianizn
aoo K
m
2000 meroil(ov lepega semensliega krompirja
po jako nizki ceni. — Več pové lastnica (27"-2)	pi, Fiehtenau.
Znano najboljši garantirani sveži
Roman-cement
za opeko, prodaja vsled zaveze s tovarno pri Zidanem Mostu po jako nizki cent
(32-2)	Ivan I'riJate^
v št. Janin na Doler^skem.
Na zahtevanje ze naznajijajo cene piameno.
Načelništvo okrajne bolništie blagajne v Novem
mestu si dovol odborovega sk
uje s tem naziiaiijati, dti se bode vsled e]»a 2 (îiié }i4. febrnvarja 1894 vršil
občni ztfor
okrajne bolnišne blagajne v mestni dvorani na „rotovžu" T Novem mestu
V nedeljo dnè II. marca 1894 dopoludne ob 10. uri
s sledečim dnevnim mlom; 1. Poročilo g. naiSelnika o blagajniškem delovanjii T preteklem letu, o nje dohodkih,iu stroških.
: 4 2. Poročilo natliîorovftlnegâ odseka, b'računskem pregledu leta ISSâ'in predložitev računskega sklepa in imovinskega izkaza.
3.	volitev treh novih članov v načelništvo na mesto izstopivših^, ^
4.	volitev imtih članov v nadzorovalni odsek za dobo enega leta, na mesto sedanjih, etio leto ne volečih.
6. volitev petih članov v razsojevalni odsek za dobo enega leta, na mesto sedanjih, eno leto ne volečih. 6. Posamezni nasveti in predlogi.
Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu,
dné 26. febnivarja 1894.
8. pl. Sladoviž,
I	naíelnik.
Štev. 3760.	""
Podpisano c. kr. okrajno glavarstvo sprejme z dné 16. marca t. I. nemšíioe in slovenščine v govoru in pisavi zmožnega
uradnega slugo
proti mesečni plači 20 gld. — Prosilci naj ulože svoje astnoročno podpisane prošnje do 10. marca 1.1. ter .majo prednost vpokojeni ali dosluženi podčastniki.
C, kr. okr, glavarstvo Rudolfovof
dni 25. svečana 1894.	(41)
Oznanilo.
Ker je veljavno dognana obravnava zastran pripomočkov popravljanja farovških hlevov in nove zgradbe farovákih gospodarskih poslopij se bode vršila v smislu § 18. postave z diié 20. julija 1863. dež, zak. volitev stavbenega odbora v četrtek 8. marca 1.1, oh 10. uri predpoludne v Toplicah.
Povabljeni so vsi farani, kateri so davkoplačevalci. Pri tej priliki se bodo oddale stavbene poprave v skupnem znesku 1233 gld. 71 kr., po zitianj-àevalni javni dražbi. Natančni popis loprave, kakor prevdarek stroškov je v pogled razpo ožen pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dné 21, ťebrnvarija 1894.
Mlin in žaga na prodaj.
v Dolu (okraj Črnomelj) je »a Potoku ležeč mlin na dva tečaja in z žago, obstoječ iz dveh enostavnih Žag (Gattersagen) in z vsemi obstoječhni pripravami in posestvom vred v obsegu 3276 arov iz proste roke proti gotovemu plačilu na jirodaj. — Ponudbe naj se pošiljajo do 31. marcija 1894 na knez. gozdarski urad v Kočevji, kateri dîije tudi natančnejša pojasnila.
Svarilo!	{
Podpisani svarim vsakega, da moji soprog Ani Zupanič, nikakoranega denarja aa posodi, ker jaz nisem plačnik. ^ Gradac, dné 24. febrnvarija 1894. ^
2 idc-i)	Jure Zupanič. J
—————•
Mlin na prodaj.
v Škocjanu ni fari je na prodaj mlin na štiri tečaje I. razreda n tudi nekaj zemljišča. Več o tem pové lastnik
Janez Kastelic^
(43-1)	Ukoi^jaH hiS. SL 3d.
Na prodaj ali v najem
se da iz proste roke poleg cerkve v Šmihelu pri Novem mestu ležeča
ac^ MSa
s potrebnimi poslopji, vrtom in njivami. Kje se več izvé, pové opravuistvo „Dol. Novic",	(44—1)
Hiša in kniiJiarija naprodaj.
v ïiekeui majliuem, [irijetueiu kraju pri fari, tri Četrt are od postaje južue železtiiue je takoj za uddat) hlSa v najbol.iSem stanju, T kateri Be naîi^a tudi kramartja, zraven je tudi vrt in polle,
ïnisto bi stalo SOO—lOUO gold, in je jaku pripravno za kftketça vpokojeneça, udovo, ali saiiisko osebo, katera ima majhno potrebšĚine. — Već o tem pové iz prijaznosti gosp. A. Kalli v I^Hldjaui.	(42—1)
samec, v starosti od 50 do 55 let z dobrim spričevalom v obnašanju in poštenosti, ki mora imeti veselje do kmetijstva. Mlin je na mali vodi in dotični bode imel v suši lahko drugo delo. Plačilo je v denarju na mesec, jjoleg stanovanja, hrane in perila. Kdor je pijanec in brezbožneš, naj se ne javi pri podpisanemu. Prašřinja sprejema Jože Vesel v Zamostecu pri Sodra-Žici, Dolenjsko.	(48)
Sadna drevesca na prodaj.
Pri sadjerejcu Jakobu Pintarju pri Sy. Tomažu, št. 26 pošta Skoflaloka, Gorenjsko so na prodaj vsake vi-ste, kakor: jabolka, hruške, češplje, češnje, orehi, divji kostanji vsake velikosti, večje in manjše, ka-koi'snè si kdo želi. Tudi imam na prodaj jabolkove in hi'uškove pritlikovce. — Kdor jih želi kupiti, naj sporoči pismeno, ali pa naj pride sam po nje. (35)
K grajsčini Boštanj spadajoči
mlinnaUeĚajejkaínfielinenostopo,
z 3 orali (3 Jocli) in 190 nsežnjev njiv in travnikov, z vsem gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, odda se s 1. snscem v najem. Omeniti se mora, d» mlin leži na Mirni zraven okr. ceste in mlinar lahko gostilnioo odpre.
Pojasnila daje oskrbništvo grajščine Boštanj post. resi Sevnica.	(30-2)
íojaški in ciîilni krojaški mojster, zaloga storjenih oMek y Rudolfoïei,
se pripoi-oóa preň. duliovŠČini v izdelovanje vsakovrstne obleke, tukajšnjim kakor tu''i vsem p, n, C. kr. uriidnikoTtt vse Dolenjske, za izvršilo uniform in spbh vsega v njegovo stroko spadajočega dela po iiajnoveišem kroju.
Tudi priporoča si. obdinstvu svojo bogaio zalogo manufakturnega blaga, najnovejših finih iz izbornib vzorcev, kakor tudi storjenih oblek. — K uradniškim unifnnuani spadajoče, kakor tudi yse druge zaželjene stvari, »ko jib nima v zalogi, prBskrbi tHkoj in natančno,
Naroiila ae sprejemajo po meri ter natančno po predpisih zgotovljajo. Popravila se najhitreje ter najceneje izvršujejo. Za izvrstno delo se garantira.	(28-S)
gOflF" Plačuje se po dogovoru tudi lahko na obroke.
Trdnega dečka,
16 let starega, ki ima veselje do usnjarske obrti, sprejme takoj v poduk
Franc Knaflič,
(S6-3)	ámartno pri Litiji.
g^^ Kmetija
s polovico prav rodnega giiinta, z vsem k temu spa-dajoČim stanjem, pol ure od farne cerkve, se iz proste roke proda aii v najem dá. Več se izvé na posti na Raki pri Krskem, Dolenjsko.	(ai-S)
Mlin na prodaj
in zraven jiotrebna gospodarska poslopja, zemljišča za 8 mernikov posetve, 8 oralev hoste, 5 oralov travnikov, — Već pove Matija Kogovšek, iz Bistrice pri Št. Rupertu (po domače pri Zajcu.)	(.3™-3)
Dobra nova slivovka
se kupi po 47 gld. JOO litrov pri Fr. Prijatelju pošta Mokronog, Dolenjsko.	(11-5)
Na prodaj je hiša,
št. 27 v Žužembergu	j|j|
obstoječa iz jedne prostorne in jedne majhne sobe, kuhinje in dveh kleti. Hiša je pripravna za kako obrt, zlasti pa za prodajalnico. — Natančneje se izvé pri
Franc Pečjaku,
(34—1)	8 Hribft St. 2 liri Hbjaii.
B
J©
hiša z gospodarskimi poslopji in tremi orali njiv in travnikov; pri tej hiši je že več let gostilna in žganja-rija, Hišu je na okrajni cesti v fari Artlče, okraj Brežice na Štajerskem. Već pove	(33—2)
I^eonard del €ott v Bre^cah,
Oves „Willkomm".
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala v goratih pokrajinah kot najzgodnejša in «ajrodovitejSa ; ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne poleže, Ker ae mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 50 kg za en joh. Cena enemu kilo je 2fi kr., 60 ky 10 gd., 100 kg 18 gld. Vrečice, ki imajo 5% pošiljajo se poštnine prosto na vsako poštno postajo za 1 gld. 80 kr. — Bogato rodeči dupavski oves rodi najbolje v peščeni ilovnati zemlji; 60 % za 6 gld. 50 kr., 100 % za lii gld, 2 vrečo postavljen na postajo Konjice, — Kazpošilja oskrbništvo grajáčine Golice pri Konjicah na Štajerskem dokler ga ima kaj v zalogi, (30—i)
V Hmeiniku sprejme se takoj
véliki hlapec ali ^^šafar",
kateri zna nekoliko nemški, ter je priden in skrben, ter razume dela na polji in v vinogradu, (3«)
9|j v prav dobrem ttaiiju, z lepim stanovanjem in v W] dobrem kraju, odda se takoj
Višnjigori.
Več se izve pri lastniku
Zaticini pri
(38-1)

Jože Goríáek-u.
NoTOinwto: 0<)íOTonú nr^iliiik ioglp Benkovtć. — íid^atelj, cabžniV b tiskar i. Krijeo,