Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan 0 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - ^ Podravje Ptujska PeTV • Od vsakega naročnika dobijo 1 evro, poslovanje pa negativno O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 13. novembra 2015 ™ letnik LXVIII • št. 88 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pl-uj.si Podravje • Ob gradnji avtoceste poškodbe na bližnjih hišah Kljub zapletom se gradnje veselijo vsi Čeprav se je ob gradnji avtoceste med Draženci in Gruškovjem pojavilo nekaj zapletov zaradi poškodb na bližnjih stavbah (strokovnjaki pravijo, da le-te niso nevarne), so ljudje, ki so se dnevno izpostavljali nevarnim križiščem z"zagorsko magistralo", optimistični: naj jo končajo čimprej, pa čeprav nekaj desetletij prepozno... Več na straneh 2 in 3. Podravje ZD Ormož • Dežurno službo ohranili, zdravnika na terenu ne O Strani 6 in 71 Ptuj • Za prenove poslovnih prostorov 145.000, za stanovanja 890.000 evrov letno O Stran 5 Šport NK Zavrč • Trener je spet Solomun ... O Stran 11 Dejan Zavec • »Občutek kot pred Južno Afriko« O Stran 12 Seja sveta zavoda Vrtec Ptuj • Nujno potreben odvetnik, pomočnici ravnateljice pa ne?! O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 10% popust na določen izdelek -otroško ali odraslo pižamo. Kupon velja za eno storitev, veljavnost kupona od 15.11. 2015 do 15.12.2015. TESARSTVO, KR0VSTV0 GSM 040 476 143 Štajerski"TEDNIK Podravje • Interes občanov za enkraten odpis dolgov globoko pod pričakovanji K ■ ■ "V ■ ■ -V ■ ■■ )graje na nasi južni meji • , ne gasimo pa požara Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki Izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite prodajalcu, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika, šiviljstvo NE-JA, ŠEŠERKO SILVESTER S. P., SENEŠCI2A. 2 Štajerski Aktualno petek • 13. novembra 2015 Ptuj • Seja sveta zavoda Vrtec Ptuj Na seji nujno potreben odvetnik, pomočnici Strasti v Vrtcu Ptuj se očitno še vedno niso polegle. Namesto pomočnic ravnateljice, ki sta zmeraj prisostvovali sejam, je bil namreč na zadnji tnik Igor Majnik. Povabila naj bi ga predsednica sveta zavoda Sonja Munda. In kaj kaže zadnja bilanca stanja: ena zaposlena je dala odpoved, sestanek ravnateljice, župana in predstavnikov ministrstva ter zamujanje z razpisom volitev za člane sveta zavoda. Seja sveta zavoda se je začela z vprašanjem člana sveta Janeza Rožmarina, zakaj je na seji prisoten odvetnik Igor Majnik, pomočnic ravnateljice Mojce Nahberger in Ksenije Zorec pa ni. A jasnega odgovora Rožmarin na svoje vprašanje ni dobil, predsednica sveta zavoda Sonja Munda je dejala le, da njuna prisotnost ni bila potrebna. „Ni posebnih razlogov," je še dodala. A da ni tako, je jasno tako javnosti kot članom sveta zavoda. Več kot očitno so bile vzrok za takšno sestavo tokratne seje razprtije med ravnateljico Boženo Bratuž in njenima pomočnicama, ki sta vložili zahtevo za postopek ugotavljanja mobinga na delovnem mestu. Ravnateljica je sicer te očitke zavrnila in zatrdila, da je za slabe odnose med njimi kriv slab odnos do hrane obeh pomočnic, saj naj bi jedli samo skorjo, sredico kruha pa naj bi Uvodnik Za člana sveta zavoda lahko kandidira katerikoli delavec Ker bo prihodnost vodstva Vrtca Ptuj odvisna od tega, kdo bodo novi člani sveta zavoda - sedanjim mandat poteče 31. 12. 2015 - je pri izboru pričakovati vročo razpravo. Na naše vprašanje, kdaj, kako transparentno bodo izpeljane volitve ter ali bodo na njih lahko sodelovali prav vsi zaposleni, tudi kot kandidati za članstvo, je Bratuževa odgovorila: „Ker sedanjim članom sveta poteče mandat, je moral svet zavoda sprejeti sklep, da je treba pristopiti k izvedbi volitev v vrtcu in na osnovi sklepa pozvati MO Ptuj, da predlaga svoje predstavnike v svet zavoda. Volitve v Vrtcu Ptuj pa se morajo izpeljati v skladu z veljavno zakonodajo, za kar bo svet imenoval komisijo za izpeljavo volitev, in ko bo ta pripravila pogoje za volitve, bo to tudi javno izobešeno. Vsi delavci sodelujejo v postopku kandidiranja, seveda pa se mora predlagani kandidat s kandidaturo strinjati. Kandidati se nato v tajnih volitvah potrdijo." Na zadnji seji sveta zavoda je bil prisoten tudi odvetnik Igor Majnik, ni pa bilo obeh pomočnic vzgojiteljic. Rožmarinov predlog, da se razpiše delovno mesto ravnatelja, so zavrnili vsi prisotni člani. zavrgli. A izvor spora je daleč od tega razloga ... Nekaj besed o tem so spregovorili tudi na tokratni seji, čeprav daljše debate na to temo ni bilo. Kar je bilo tudi pričako- Smodnik na našem pragu Aktualnega dogajanja v zvezi z mi-granti, ki v skupinah prihajajo čez Balkan do Slovenije in naprej v Evropo, tudi do njenega skrajnega severa, še vedno ne razumem. Toliko je vprašanj, na katera ne najdem odgovorov. Zakaj Evropa dovoli in gleda vstran, ko prebežniki v življenjsko nevarnih okoliščinah prečkajo Egejsko morje med Turčijo in Grčijo. Zakaj se migrantski tok ne ustavi in omeji na meji z Grčijo, zakaj tisočglave množice prebežnikov svojo kalvarijo nadaljujejo po celotni evropski celini. Najprej po Balkanu, nato dalje čez srednjo Evropo. Zakaj Nemčija, če te ljudi vabi in jih potrebuje, kot je še pred nekaj meseci poudarjala, ne poskrbi za njihov prevoz. Organizirani prevoz z vlaki in avtobusi (ali pa tudi z letali) bi najverjetneje stal bistveno manj, kot znašajo stroški, ki jih državam prinaša neustavljiv migrantski tok. Vznemirjenja, strahu in negotovosti med ljudmi bi bilo v primeru organiziranega prevoza bistveno manj. Tako med prebivalci Evrope kot med migranti. Je Nemčija znova tista, ki bo (ali pa najverjetneje že je) v Evropi zanetila nemir, ki bo pripeljal do obračunavanja z uporabo sile? Izjave kanclerke Merklove o morebitnih konfliktih na Balkanu ni kar preslišati. Še kako resno bi jo morali vzeti. Hrvaška je v sredo na mejo s Slovenijo zaradi postavljanja bodeče žice (ker je ta bojda na njenem ozemlju) poslala specialne enote. Takšne poteze ne ustrezajo definiciji diplomatskega reševanja sporov. Policisti so (varnostna) sila. Pri vsej tej situaciji tudi ne gre prezreti balkanskega temperamenta. Če žico na mejo postavi Hrvaška, bo na nogah Srbija. Po spletu se širijo informacije, da Američani oborožujejo Hrvaško, Rusi Srbijo. Z akcijami, ki jih Evropa izvaja za umiritev migrantske krize, se resda samo gasi dim, ne pa tudi požar. Informacije o ukrepih za obvladovanje razmer se iz tedna v teden, iz dneva v dan spreminjajo in prihajajo same sebi v nasprotje. Danes govorimo, da nečesa ne bomo naredili. Jutri izvedemo točno to, za kar smo včeraj rekli, da ne bomo. Vlade z javnostjo in državljani praktično ne komunicirajo. Nihče točno ne ve, zakaj gre, kaj se bo zgodilo jutri in kam nas Evropa pelje. Razen Angele Merkel. In dveh velikih na vzhodu in zahodu, ki kažeta vsak svoje mišice ter na račun vojaške industrije ustvarjata nepredstavljive količine bogastva. Mojca Zemljarič vano, saj je večina članov sveta, z izjemo Rožmarina in morda še koga, Bratuževi precej naklonjena ali pa se ji niso pripravljeni zoperstaviti. Na sejah je ravnateljica namreč zmeraj prisotna in tudi tokrat je bilo tako, kljub nekajminutni zamudi zaradi „kriznega" sestanka s predstav- niki ministrstva in županom Miranom Senčarjem. Bratuževa je dejala le, da bodo o tem, ali je šlo za mobing ali ne, presojali drugi, ter pojasnila, da je zaradi razprtij in pritiskov ena zaposlena že dala odpoved. „Drži podatek, da je delavka, nad katero je bil izvajan mobing in ki ga je tudi obakrat prijavila, dala odpoved. Mobinga ni prijavila samo zaradi pomočnic ravnateljice, ampak tudi zaradi žaljivega in agresivnega ravnanja enega delavca," je pojasnila Bratuževa, ki je nadaljevala v bolj spravnem duhu: „Kjerkoli so ljudje in delo, lahko nastanejo tudi razprtije. Nismo ne izjema, ne posebnost. Verjamem pa, da bo kolektivu, ki je že marsikaj v svojem delovanju zmogel prestopiti, uspelo tudi zadnje dogodke predelati tako, da se bo sleherni zaposleni iz tega tudi kaj naučil." Rožmarinov predlog, da se razpiše delovno mesto ravnatelja, zavrnjen Rožmarin pa je pred sprejemanjem dnevnega reda tokratne seje podal še predlog, da se dodata dve točki: informacija o opravljenih inšpekcijskih pregledih in nadzorih ter razpis za delovno mesto ravnatelja. A kot da ne bi bila oba predstavnika občine, je njegovemu predlogu takoj oporekala Metka Jurešič, ki je prepričana, da za razpis ni pravne osnove, s čimer so se strinjali tudi drugi člani sveta zavoda, ki so predlog zavrnili. Debati se je pridružila tudi predsednica sveta zavoda Vrtec Ptuj Mundova, ki je dejala, da je junija dobila pošto župana ptujske občine Mirana Senčarja, v kateri je zahteval, da se skliče izredna seja, na kateri se bo Lancova vas • Ob gradnji avtoceste poškodbe na bližnjih hišah So hiše še varne za prebivanje? Občani Lancove vasi so nas obvestili, da so, potem ko se je začela gradnja avtoceste Draženci-Gruškovje, opazili poškodbe na svojih hišah. Na zidovih so se namreč pojavile razpoke v notranjosti objektov in na zunanjosti. Najbližje trasi nastajajoče avtoceste, oddaljeni slabih 100 metrov, sta hiši Jožice Skuk iz Lancove vasi 15 d in njihovih sosedov Malenčičevih. »Začelo se je, ko so vrtali temelje za stebre za nadvoz,« je razlagala Jožica Skuk. »Bobnelo je kot sodni dan, lestenci v jedilnici so se kar začeli zibati. Pozneje so mi rekli, da so ob vrtanju naleteli na živo skalo, zato so se pojavile takšne vibracije. Saj ko delajo kakšno manj zahtevno delo, hrup niti ni tako moteč, ampak tisto nabijanje je bilo grozno. Takrat sem opazila razpoke na hiši in jih pokazala geodetom, ki so se včasih oglasili pri nas; celo na kavico so kdaj prišli. Niso zanikali, da so razpoke nastale zaradi njihove gradnje; opazili so jih celo več kot jaz, saj so bile nekatere zelo drobne, a so se sčasoma povečale. Obljubili so, da bodo po končani gradnje avtoceste poškodbe odpravili. Upam, da se bo to res zgodilo in da se bodo dela pri avtocesti končala po načrtih, saj bi morala še obnoviti streho, pa je pred končanjem avtoceste ne upam. Povedali so mi tudi, da so tovrstna dela, ki so povzročila škodo, v precejšnji meri končana, le v eni fazi gradnje bo še prihajalo do večjih vibracij.« Ob sprehodu po Skukovi hiši človek res opazi razpoke vsepovsod: na hodniku, v jedilnici, spalnici ... Nekatere potekajo navpično, druge vodoravno. »Ni mi prijetno v taki razpoka-ni hiši. Zagotovili so mi sicer, da bivanje v njej ni nevarno, pa vseeno nimam prijetnega občutka,« pravi Jožica Skuk. Pri Malenčičevih začela puščati streha Pri sosedovih Malenčičevih so ugotovili, da je nekaj narobe, ko jim je začelo teči skozi streho, ki so jo nedolgo tega obno- vili. »Očitno se je nekaj premaknilo ob tistih vibracijah, ko so vrtali temelje za nadvoz,« pravi Zdenka Malenčič in nadaljuje: »Potem smo opazili razpoke na zunanjosti hiše. Stari del naše hiše je butan, zato so te razpoke še posebej nevarne, ker bi lahko pričelo zatekati. Pa ne smemo nič popravljati, dokler ne bo po končanih gradbenih delili za avtocesto narejena dokončna ocena škode. Razpoke smo za prvo silo zatesnili s silikonskim kitom. In zdaj je vsako jutro moževa prva skrb, da obhodi celotno hišo in pogleda, kje je spet kaj narobe. Ta mladi so želeli delati k hiši prizidek, pa sedaj, dokler traja gradnja avtoceste, ne morejo, saj se lahko zgodi, da bi kdo rekel, da so se razpo- Foto: jš Na hiši Jožice Skuk so se pojavile razpoke po vseh sobah. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, vpetek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). Foto: CG petek • 13. novembra 2015 Aktualno Štajerski 3 ravnateljice pa ne ... seji sveta zavoda ob ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž prisoten odve- Foto: jš Niso vedeli, da bodo počitnice? Kdo bo plačal Majnika? O dogodkih na zadnji seji sveta zavoda, o tem, zakaj je bil na seji prisoten odvetnik, pomočnici ravnateljice pa ne, kot tudi, zakaj so zamudili roke za izvedbo volitev, smo povprašali tudi predsednico sveta Vrtca Ptuj Sonjo Munda. Kot je dejala, so se za udeležbo odvetnika na seji odločili zato, ker sami niso najbolje pravno podkovani in so glede na zadnje dogodke v Vrtcu Ptuj želeli imeti tudi strokovnjaka s tega področja. Na vprašanje, kdo bo odvetnika v tej zadevi plačal, odgovora nismo dobili. Mundova je priznala tudi, da so zamudili rok za izvedbo volitev za člane sveta, a je dejala, da imajo za to več razlogov. Najpomembnejši naj bi bil ta, da bi bili v primeru, da bi imeli sejo v času počitnic, nesklepčni. Tudi ravnateljico Boženo Bratuž smo prosili, da predstavi svoje videnje glede zamujanja rokov za izvedbo volitev. Dejala je: »Predsednica se je članom sveta opravičila in pojasnila, da je prvotno želela sklicati sejo v pravem časovnem terminu, vendar se je zaradi šolskih počitnic, ki bi lahko vplivale na nesklepčnost, odločila za naslednji teden. Člani sveta so njeno opravičilo sprejeli.« Pojasnila je še, da mora 58 oddelkov sklicati oddelčne roditeljske sestanke, da izmed staršev posameznega oddelka izvolijo svojega predstavnika. »Ko prejmemo vseh 58 predlogov, lahko skličemo sejo sveta staršev. Na njej so starši izvolili predsednico sveta staršev in tri predstavnike sveta staršev za svet zavoda Vrtec Ptuj. Vmes smo sklicali še vzgojiteljski zbor. Teden za tem smo želeli sklicati sejo sveta zavoda, in kar se tiče nas, ni bilo nobenih ovir. Je pa nekaj članic opozorilo na počitnice, zato se je predsednica sveta odločila za teden po počitnicah.« Dodala je, da bo postopek do preteka mandata zagotovo izpeljan. Zamudili zakonski rok za volitve Po Odloku o ustanovitvi Vrtca Ptuj sestavljajo svet zavoda trije predstavniki ustanovitelja (imenuje jih mestni svet), trije predstavniki staršev (so že bili izvoljeni) in pet predstavnikov delavcev vrtca. Predstavnike delavcev vrtca se voli izmed vseh delavcev, in sicer neposredno na tajnih volitvah. Mandat članov sveta traja štiri leta, oseba pa je za člana lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Svet vrtca razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet vrtca s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe (torej bi jih moral najkasneje 1. novembra ali prej). Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata članov sveta vrtca. obravnaval suspenz ravnateljice. Pridobila si je pravno mnenje (odvetnika Igora Majnika) in za mnenje zaprosila tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prebrala je tudi pismo, ki ga je sama naslovila na ministrstvo, iz katerega je jasno razvi- dno, da je sama ta poziv župana razumela kot pritisk na člane sveta zavoda. Na vprašanje, ali gre za nezakonite zahteve župana po sklicu seje, pa smo vprašali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: „Kar se tiče sklica seje sveta zavoda, lahko tega predlaga član sveta zavoda. Občina kot ustanoviteljica ima v svetu zavoda svoje predstavnike. Natančnejši postopek delovanja sveta zavoda je opredeljen v ustanovitvenem aktu zavoda." Dženana Kmetec Foto: jš Avtocesta in nadvoz v Lancovi vasi sta od bližnjih hiš oddaljena približno sto metrov. Pomgrad ne zanika krivde »Vsa dogajanja ob gradnji in gradbišču redno spremljamo. Na gradbišču smo tudi že pred pričetkom del določili predvidena vplivna območja, to je okrog 15 m od meje gradbenega posega, ter izvedli posnetek obstoječega stanja cestne infrastrukture in stanovanjskih objektov,« nam je pojasnil Jože Trstenjak, vodja projekta v SGP Pomgrad. »Ob kakršnikoli opaženi dejanski spremembi na svojih hišah lahko občani obvestijo nas, občino ali investitorja. Vsi smo tudi v stalnih medsebojnih stikih in se s stanjem redno seznanjamo in o tem obveščamo. Na opozorila občanov se odzovemo takoj po prejetju obvestila, nato izvedemo ogled in popis stanja. Za nadaljevanje spremljanja si za vsak primer posebej določimo intervale pregledov. Pri vseh naših projektih, tako tudi pri tem avtocestnem, imamo za primere tako nastale škode vse ustrezno zavarovano.« Trstenjak je dodal, da so se zaenkrat na podjetje zaradi poškodb na objektih obrnili le omenjeni vaščani Lancove vasi. Na vprašanje, kateri gradbeni posegi so lahko povzročili razpoke na hišah, ali je vzrok za to morda izkop terena preblizu hiš, nabijanje pilotov za nadvoze ali kaj tretjega, pa je odgovoril: »Ob gradbenih posegih se ob določenih fazah izvedbe pojavijo vibracije v tleh, te se tudi rahlo občutijo, zato stanovalci takoj ob pojavu rahlih vibracij opazijo razpoke, ki jih prej niso opazili in so marsikdaj na objektih že dalj časa. Ali je res tako, se lahko dokaže le z natančnim strokovnim pregledom, kar tudi redno opravljamo. Piloti za nadvoze se niso nabijali, temveč vrtali, pri tem postopku pa ni čutnih vibracij.« Pred gradnjo avtoceste je bilo kar nekaj hiš ob trasi odkupljenih in porušenih. Ali menite, da bi moralo biti tako storjeno tudi v primeru sedaj poškodovanih hiš ali gre za malenkosti, ki ne bodo bistveno vplivale na kakovost in varnost življenja v prizadetih objektih? J. Trstenjak: »Odkupljene in porušene so samo hiše v območju gradnje. Tovrstne gradnje praviloma ne povzročajo posledic na pravilno grajenih objektih in ne vplivajo bistveno na kakovost življenja.« Kakšen bo končni postopek zaradi teh poškodb? Boste po končani gradnji avtoceste pregledali stanje na poškodovanih objektih in ljudem izplačali morebitno odškodnino ali je potrebna za uveljavitev odškodnine sodna pot? J. Trstenjak: »Po končani gradnji se praviloma izvedejo končni ogledi in posnetki. Ugotovi se delež posledic gradnje in v skladu s temi ugotovitvami se tudi izvede sanacija. Ker smo gradbeno podjetje, sanacijo izvedemo kar mi.« jš ke pojavile zaradi naših gradbenih posegov,« je potožila gospa Zdenka. Tudi njihovo hišo so si strokovnjaki, zaposleni pri izvajalcu gradnje avtoceste, podjetju SGP Pomgrad iz Murske Sobote, ogledali in neprestano spremljajo morebitne nove poškodbe. Pri obeh družinah, Skukovi in Malenčičevi, smo povprašali, ali jim je ob pripravi projektov za avtocesto investitor mogoče ponudil, da njihovi hiši odkupi. Žal ne, nam je bilo povedano, pa čeprav bi si oboji želeli živeti v nekoliko mirnejšem okolju, kot pa bo to ob bodoči avtocesti. Upajo vsaj na protihrupno zaščito. »Bomo pa si seveda oddahnili, ker nam ne bo več treba prečkati zelo prometne magistralke, zaradi katere je ugasnilo marsikatero življenje. Tudi moj oče je bil žrtev prometne nesreče na magistralki nekaj sto metrov naprej,« nam je povedala Jožica Skuk. Na občini vedo o težavah občanov v Lancovi vasi Tudi na občino Videm smo povprašali, ali so seznanjeni s težavami Skukovih in Malenčiče-vih zaradi gradnje avtoceste. Aleš Gregorec nam je povedal, da poznajo oba navedena in še tretji primer, in če bi bilo potrebno, bodo občanom pomagali. Zaenkrat to ni potrebno, saj ima izvajalec gradnje do občanov zelo pošten odnos. Razen teh treh primerov ob gradnji avtoceste še ni bilo drugih zapletov. JŠ immmm ■HK Foto: jš Malenčičevi poskušajo razpoke na hiši za prvo silo zapreti s silikonskim kitom, saj se bojijo zatekanja ob dežju. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 13. novembra 2015 Podravje • Kako so se na ukrep socialnega ministrstva odzvali občine in občani Interes za enkraten odpis dolgov globoko pod pričakovanji Konec oktobra se je na seznam podjetij in občin, ki so podpisali sporazum o enkratnem odpisu dolgov občanom na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, vpisalo skupno 215 podpisnikov. Med njimi je vseh enajst mestnih občin (in 95 drugih), 109 podjetij, v večini s področja električne oskrbe in komunalnih storitev, ter nekaj zavarovalnic in bank. Možnost za pristop k sporazumu o odpisu dolga je sicer še do konca januarja naslednje leto, a rok za oddajo vlog za odpis se je iztekel konec oktobra. Kristalno jasno je torej, da ukrep enkratnega odpisa dolgov tistim, ki nimajo niti toliko premoženja in prihrankov, da bi lahko rešili dolgove, ni dosegel pričakovanj, ki jih je julija, ob slavnostnem podpisu dogovora z upniki, napovedovala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Prav tako je zdaj tudi nemogoče prikrivati, da je dejansko šlo za precej zgrešen, v prvi vrsti pa populističen oz. všečen ukrep omenjenega ministrstva, ki pa očitno ni imel učinka. Vlog občanov sploh ni bilo ... Na območju Podravja je med skupno 27 občinami, ki smo jih anketirali, le sedem občin podpisalo sporazum (mestna občina Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož, Lenart, Kidričevo, Hajdina in Sveta Trojica), preostalih 20 občin se za podpis sporazuma ni odločilo. Odgovori iz vseh občin, zakaj ni prišlo do podpisa, so zelo podobni in jih predstavljamo v nadaljevanju: Markovci Vse do danes niti en sam občan ni povprašal po morebitnem odpisu dolgov niti na občini niti v tamkajšnji osnovni šoli ali vrtcu. Videm Ko so preverjali zanimanje pri občanih ter na šoli in v vrtcu, niso zaznali nobenega interesa med ljudmi. Tudi v predlaganem proračunu za leto 2016 ni nobenih sredstev za ta namen. Podlehnik Do sedaj niso prejeli nobenega zahtevka občanov za odpis dolga. Zavrč Občani niso izrazili interesa ali potrebe za enkraten odpis dolga. Žetale Občina ni prejela nobene vloge za odpis. V času do 31. oktobra, ko je bil rok za oddajo vlog, jih v zvezi s to problematiko ni kontaktiral noben občan. Cerkvenjak Pri analizi morebitnih upravičencev so ugotovili, da so s strani občine že deležni določenih oprostitev in za tovrstne primere občina poskrbi že sama in sproti ter kontinuirano. Juršinci Ni bilo povpraševanja upravičencev, tudi ni bilo vlog občanov. Sveti Tomaž K podpisu sporazuma niso pristopili, ker po kriterijih za odpis ni bilo nikogar, ki bi jih izpolnjeval. Središče ob Dravi Do 31. 10. 2015 na občino Središče ob Dravi niso prejeli nobene vloge za odpis dolgov. Ima pa občina že v svojem odloku o proračunu zapisano možnost odpisa dolgov do določene višine, in če stranka poda vlogo, se le-ta obravnava. Ob tem pa ima Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. občina Središče ob Dravi tudi sprejet pravilnik o enkratni denarni pomoči občanom. Veliko občanov takšno vlogo tudi vloži in s tem so do sedaj pomagali veliko občanom, da so premostili najhujše finančne težave. Sveti Andraž v Slovenskih goricah Da ne podpišejo sporazuma, so se odločili, ker ta ne prinaša nobenih dodatnih ugodnosti za njihove občane. Sicer pa je an-draški županji v odloku o izvrševanju proračuna dana možnost, da lahko na podlagi vloge občanu odpiše dolg do občine do višine 100 evrov. Sveta Ana v Slovenskih goricah Ugotovili so, da je v občini zelo malo občanov, ki bi bili Majšperk • 40 gospodinjstev do vode iz javnega vodovoda Občina je predala namenu vodovodni sistem Kupčinji Vrh in Jelovice Skupna vrednost projekta je znašala nekaj manj kot 760.000 evrov. Z izgradnjo vodovodnega sistema je občina 40 gospodinjstvom omogočila, da so se lahko priklopili na javni vodovod. »Veseli nas, da nam je tudi za manj poseljeno območje uspelo pridobiti evropska sredstva, saj bi takšen projekt težko izpeljali zgolj z občinskim denarjem,« je povedala županja Darinka Fa-kin. Iz evropskega strukturnega sklada je občini uspelo pridobiti 546.186 evrov, občina je prispevala nekaj manj kot 160.000 evrov, ostalo je prispevala država. Izgrajenega je bilo 12.700 metrov vodovoda, obnovljena Foto: MV Fotografija je simbolična. je bila cesta Kupčinji Vrh-vas v dolžini 158 metrov in urejeno parkirišče za obiskovalce Donač-ke gore. Ob tem je občina končala tudi izgradnjo vodovoda na Podložah, kjer je dostop do vode dobilo pet gospodinjstev. »Izvajamo pa še dela na vodovodu v Strmec, ki bo zagotavljal dostop do pitne vode 10 gospodinjstvom,« je pojasnil direktor občinske uprave Matic Šinkovec. MV upravičeni do odpisa dolga Prav tako pa se na občini ni oglasila niti ena oseba, ki bi jo odpis dolga sploh zanimal. Cirkulane Pri ugotavljanju teh dolgov so ugotovili, da upravičencev ni. Prav tako do sedaj od občanov nismo prejeli nobene vloge za odpis dolga. Za zdaj nimajo ne zneska, ne pričakovanega zneska do konca leta, zato tega sporazuma niso podpisali. Gorišnica Sporazuma niso podpisali, ker se s takšnim načinom reševanja problematike ne strinjajo, je pojasnil direktor občinske uprave. Destrnik V občini so pregledali poslovne knjige in dolžnike ter ugotovili, da nimajo dolžnikov, ki bi jim lahko odpisali dolg. Preverili so tudi v šoli in vrtcu, tudi tam nimajo dolžnikov. Makole Občina Makole ni podpisala sporazuma o enkratnem odpisu dolgov, saj se je izkazalo, da bi lahko bil glede na zakonske pogoje odpisan le en dolg za vrtec iz leta 2005, ki pa bi bil lahko odpisan tudi že na podlagi drugih predpisov. »Zato smo bili mnenja, da bi bil podpis sporazuma nesmiseln oz. da bi takšen podpis dal ljudem napačen signal, da računov ni treba plačevati,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. Majšperk Občina Majšperk sporazuma ni podpisala, saj ni bilo interesa občanov v zvezi z odpisom dolgov. Po objavi poziva za izkaz interesa občanov sta na občino prispeli dve vlogi, katerih dol- Občine podpisnice sporazuma: od 0 do 6.900 evrov V sedmih občinah, ki so podpisnice sporazuma za enkraten odpis dolgov, je spisek vlog občanov (z izjemo MO Ptuj) izjemno majhen, znesek za odpis pa pravzaprav sramotno nizek in se giblje od 0 do 6.900 evrov, razen v MO Ptuj, kjer je za zdaj za odpis predlaganih dobrih 65.000 evrov. Kidričevo V občini so do roka prejeli za odpis dolgov le vloge iz OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo ter tri vloge za podjetje Vzdrževanje in gradnje. Dve vlogi sta upravičeni, skupna vrednost predlaganih odpisov je 90,80 evra. Občinski svet je določil maksimalno višino odpisov dolgov za javne zavode 250 evrov, za občinsko javno podjetje pa bo višino določil nadzorni svet. Sicer pa so na občini prepričani, da ti enkratni odpisi dolgov ne bodo vplivali na rešitev problematike neplačnikov v občini. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Iz občine so pojasnili:„Vloge za odpis dolgov nismo prejeli. Glede na to dejstvo je znani in pričakovani znesek odpisa enak nič," so še pojasnili. Ptuj Zavodi Mestne občine Ptuj (osnovne šole in vrtec) so prejeli 15 vlog, od tega pogoje izpolnjuje 9 prosilcev. Na Komunalnem podjetju Ptuj so prejeli 31 vlog, od tega jih izpolnjuje pogoje 18. Po podatkih Javnih služb Ptuj so prejeli 49 vlog, od tega 35 vlog izpolnjuje pogoje. Znesek vlog, ki so jih oddali v Mestni občini Ptuj, znaša 65.415 evrov. Hajdina Občina Hajdina je do konca oktobra prejela eno vlogo za odpis dolga za prehrano v vrtcu, in sicer za dva otroka v okvirni višini 500 evrov. Po dosedanjem odzivu ni pričakovati večjega števila vlog za odpis dolgov do konca leta 2015. Ormož Iz Ormoža so sporočili: »Predloge za odpis dolga zaradi neplačila vrtca in neplačevanja prehrane v osnovnih šolah so sprejemali osnovne šole in vrtci. Sprejeli so 12 vlog, od tega je osem predlogov, ki so upravičeni do odpisa. Skupni znesek odpisa dolga bi bil 6.658 evrov.« Lenart V občini Lenart so do izteka roka prejeli tri vloge: „Dve vlogi je dobila OŠ Lenart, vendar je za enega vlagatelja dolg že poravnan s pomočjo centra za socialno delo. Druga vloga pa je v »odpisni« višini 20 evrov - dolg je 31,38 evra. Tretja vloga je iz OŠ Gustava Šiliha - za odpis v višini 20 evrov - dolg je 49,40 evra. Torej bo občina Lenart odpisala dolgove v skupni višini 40 evrov." Slovenska Bistrica O višini odpisa posameznemu dolžniku bodo občinski svetniki odločali na 7. redni seji, ki bo 18. novembra. Sicer pa dolg občanov znaša 6.969 evrov, 14 vlog je bilo upravičenih, prejetih je bilo 19. govi niso izpolnjevali zakonskih kriterijev in jih po zakonu ni moč odpisati. Poljčane Med občinami, ki ni podpisala sporazuma, je tudi občina Poljčane, razlog pa tiči v dejstvu, da občinski svet na zadnji seji ni izglasoval dnevnega reda (in s tem je bila seja končana še pred začetkom), v okviru katerega naj bi dal soglasje za podpis sporazuma. Trnovska vas, Dornava in Benedikt Iz teh treh občin so odgovorili le, da sporazuma niso podpisali. ML, MV, MZ; DK, JŠ, OM petek • 13. novembra 2015 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Proračunska sredstva za obnovo poslovnih prostorov in stanovanj Za poslovne prostore 145.000, za stanovanja 890.000 evrov letno Mestna občina (MO) Ptuj v letošnjem proračunu za vzdrževalna dela in obnovo poslovnih prostorov namenja dobrih 154.000 evrov. Katere prostore bodo ali so jih obnovili za ta denar, smo poizvedeli pri vodstvu MO Ptuj. V kabinetu župana so pojasnili, da je MO Ptuj lastnica 163 poslovnih prostorov, od teh jih je 124 v starem mestnem jedru. Gre za ulične lokale, kletne in skladiščne prostore, garaže in dvorišča. »S sredstvi, ki so namenjena za vzdrževanje poslovnih prostorov, se zagotavlja tekoče in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov samih, pa tudi nepremičnine kot celote. S temi sredstvi zagotavljamo prenovo izpraznjenih poslovnih prostorov, bodočemu najemniku omogočimo takojšno vselitev, primerno urejen prostor in primerno najemnino. Iz te proračunske postavke zagotovimo tudi sredstva za tekoča in investicijska vzdrževanja že najetih poslovnih prostorov, s čimer izpolnjujemo zakonske zahteve iz vidika lastništva in najemniku pomagamo k primerno urejenemu prostoru. Sredstva so porabljena za ureditev ogrevanja v prostorih, kjer tega še ni, za menjavo dotrajanih plinskih peči, popravila dotrajanih vodovodnih napeljav. Velik del sredstev je porabljen za tehnološko zapleten in drag postopek odpravljanja kapilarne vlage v zidovih, ki je najbolj vidna prav v delu stavbe, kjer so poslov- 1 3 z- m" i nih prostori. Velik del sredstev je porabljen za ureditev streh in fasad ter popravila celotnih konstrukcij stavb. Sredstva se namenjajo tudi za preglede plinskih peči ter obnove dimnikov.« MO Ptuj je v letu 2015 investi-cijsko-vzdrževalna dela izvedla v prostorih na Cankarjevi ulici 7, kjer je sedež društva ZA Ptuj, na Trstenjakovi nad lekarno, kjer so med drugim prostori nekaterih političnih strank, društev in tudi dela Skupne občinske uprave Sp. Podravje. Poslovne prostore so prenovili na Prešernovi in Krempljevi ulici ter Ulici heroja Lacka, na Slovenskem in Muzejskem trgu. Večinoma Junija letos izvajalce zamenjali Poslovne prostore, ki so v lasti MO Ptuj, upravlja občinsko podjetje Javne službe. Za namen vzdrževanja so lani z izvajalci, ki so jih izbrali na razpisu, sklenili okvirni sporazum za gradbena, keramičarska in slikopleskarska dela. Sporazum je veljal do 30. junija letos, sklenjen je bil z naslednjimi ponudniki: Hermes GP Dornava, GP Projekt ing Ptuj, AVDI Kidričevo, Gineza inženiring Ptuj in GTS Ptuj. Po 30. juniju so Javne službe z izvajalci sklenile nov okvirni sporazum, pri čemer so se izvajalci v večini zamenjali. Delo so dobili Elek-trolift Tržič, Nival invest Videm, Gradbeni remont Ptuj, Hermes GP Dornava, GTS Ptuj in Mizarstvo Andrej Bezjak Placerovci - Gorišnica. Dela na elektro in strojnih instalacijah izvajajo Javne službe. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Sanacijska dela v poslovnih prostorih običajno obsegajo manjše gradbene posege, keramičarska, mizarska in slikopleskarska dela, ponekod pa tudi posege na konstrukciji objekta ali strehi, obnovo instalacij (vodovod, ogrevanje, elektrika ...). Za našteto MO Ptuj v letošnjem proračunu zagotavlja 154.000 evrov. Približno enak znesek za ta namen se načrtuje tudi v proračunu 2016. so to prostori, ki jih je MO Ptuj pripravila, da se urejeni oddajo v najem. Nekateri med njimi so že oddani. V objektu na Muzejskem trgu (nekdanji Kombinat) naj bi se urejali prostori za podjetniški inkubator. Manjša vzdrževalna dela so se opravila še v nekaj deset drugih lokalih, v glavnem v starem delu Ptuja. V proračunu MO Ptuj za leto 2015 se 890.000 evrov namenja za investicijsko vzdrževanje in upravljanje z ne-profitnimi stanovanji. Zanimalo nas je, za kateri namen konkretno se porabijo sredstva in na katerih objektih. »MO Ptuj je lastnica 634 neprofitnih stanovanj. Znesek predstavlja bruto predvideni priliv iz naslova pobranih najemnin. Ta postavka se uporablja za vzdrževanje celotnega fonda stanovanj v lasti MO Ptuj in upošteva oceno neplačanih najemnin, stroške zavarovanj, stroške izterjav. Z vidika vzdrževanja se sredstva porabijo za obnove praznih stanovanj, plačilo investicijskega vzdrževanja objektov sorazmerno z lastniškim deležem (energetska obnova objektov, sanacija streh, dimnikov in drugih delov objektov v starem mestnem jedru). Iz tega fonda se financirajo tudi stroški dimnikarskih storitev, vzdrževanje plinskih in drugih trošil ogrevanja, menjava ogrevalnih sistemov, odtočnih cevi, kopalnic, druga vzdrževalna dela ter stroški intervencijskega vzdrževanja,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Benedikt • Na prvi izredni seji o dokončanju vrtca Najprej blagovni, leta 2017 pa dolgoročni kredit za 600.000 evrov Zaradi nezmožnosti zagotavljanja finančnih sredstev za gradnjo vrtca je Občina Benedikt gradbeno pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., sporazumno prekinila. Primanjkljaj sredstev v višini 665.980 evrov z DDV zdaj nameravajo zagotoviti z odkupom terjatev. Za znesek odkupa terjatev pa bo občina leta 2017 najela dolgoročni kredit. Zapletov pri izgradnji novega benediškega vrtca v vrednosti 1,6 milijona evrov, ki se vleče že vse od leta 2013, naj bi bilo kmalu konec. Po tem, ko je jasno, da občina denarja za dokončanje investicije v vrednosti skoraj 660.000 ne bo mogla zagotoviti, je gradbeno pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., iz Ljubljane v vrednosti 1.197.890 evrov sporazumno prekinila. Ob prekinitvi del so za dokončanje preostala še gradbena dela v omenjeni vrednosti. Župan Milan Gumzar je na ponedeljkovi prvi izredni seji občinskega sveta predstavil sklep o dokončanju omenjene investicije. Kot je razvidno iz predlaganega sklepa, bodo za dela, ki jih je treba dokončati, objavili nov javni razpis v skladu z Zakonom o javnem naročanju. Finančna sredstva za kritje investicije pa bodo zagotovili z blagovnim kreditom oz. odkupom terjatev do konca aprila 2017. Za znesek odkupa terjatev pa bo občina nato leta 2017 najela dolgoročni kredit, s kate- rim bo odplačala te odkupljene terjatve. „Leta 2017 bomo lahko nadoknadili manjkajoča sredstva z dolgoročnim kreditom v višini 600.000 evrov, ker bomo Izgradnjo sedemoddelčnega vrtca v Benediktu sofinancirata Evropska unija v višini 401.601 evro ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v znesku 189.446 evrov. Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije pa mora zagotoviti občina Benedikt. takrat kreditno sposobni. Da je to resnica, se boste prepričali na naslednji seji, ko bo prišlo poročilo nadzornega odbora o dinamiki zadolževanja." Z novim javnim razpisom bodo iskali najugodnejšega ponudnika, ki bo dokončal vrtec. Treba je dokončati še notranjo inštalacijo, vrtec opremiti ter urediti okolico. Občinski svet sklep soglasno potrdil Občina je za odkup terjatev že pridobila eno ponudbo, in sicer ponudbo podjetja Aleja finance, d. o. o., ki za skupni znesek financiranja 600.000 evrov in valuto 30. aprila 2016 zaračunava stroške financiranja v višini 1,35 % na mesec oziroma 8.100 evrov na mesec. Župan je še zagotovil, da bodo do podpisa pogodbe o sofinanciranju pridobili dodatne ponudbe, najmanj dve. Po pridobitvi slednjih bo občinski svet sprejel najugodnejšega ponudnika, s katerim bo župan podpisal pogodbo. Svetnik Igor Repič pa je po uvodni obrazložitvi zastavil naslednje vprašanje: „Glede na to, da tukaj v sklepu piše, da je naročnik, torej občina, zaradi nezmožnosti zagotavljanja finančnih sredstev dela po gradbeni pogodbi sporazumno prekinil, ali tukaj ni bilo nobenih omejitev?" Župan Gumzar je temu pritrdil: „V pogodbi ni- smo napisali nič, razen če do 31. avgusta ne bomo imeli garancije za denar, se pogodba prekine. Za dela, ki pa so jih doslej naredili, pa so dali vse končne garancije, tako da je zadeva dokončana." Občinski svet je sklep sprejel soglasno. Otroci v nov vrtec maja? V vrtcu, za katerega je občina doslej namenila okrog 930.000 evrov, bo treba dokončati še notranjo inštalacijo, ga opremiti in urediti okolico. Investicijo naj bi končali v maju. „Vrtec bi lahko dokončali po prvomajskih praznikih, če se nam ne bi zgodile kakšne težave pri javnem razpisu; mislim seveda na morebitne pritožbe neizbranih ponudnikov. Če teh ne bo, bi pogodbo lahko sklenili še letos," je povedal župan, ki se je še zahvalil svetnikom in članom nadzornega odbora za sodelovanje pri iskanju rešitev za vrtec. Monika Levanič Foto: ML G Štajerski Podravje petek • 13. novembra 2015 Ptuj • Ptujska televizija PeTV v rdečih številkah Od vsakega naročnika dobijo 1 evro, Ptujska televizija PeTV je bila ustanovljena leta 2005, izdajateljstvo tega medija pa se je junija 2010 preneslo na podjetje Javne službe Ptuj, d. o. izid pa pričakujejo tudi letos. In to kljub temu da dobijo več kot 54.000 evrov iz naročnin Teleinga - le za 7 ur lastnega tedenskega programa. PeTV: od občine ne dobijo denarja, dobijo pa od vsake V ■ 4 naročnine 1 evro Leta 2005, ko je bila ptujska televizija PeTV ustanovljena, je to dejavnost izvajalo podjetje KKS Ptuj, d. d. Od občine posebne postavke za financiranje delovanja, trdijo, niso prejemali nikoli. Kot so nam pojasnili na Mestni občini Ptuj, je postavka informativni program na televiziji namenjena financiranju Televizije Ptuj, ki jo ustvarja Martin (Tinček) Ivanuša. So pa se tudi sredstva za delovanje te z leti precej znižala, v letošnjem letu so tako za to iz občinskega proračuna namenili le 9.000 evrov, medtem ko so leta 2008 za ta program odšteli 17.000 evrov. V lanskem letu so na Ptujski televiziji PeTV beležili 146.174 evrov prihodkov, od tega iz prenosa lokalnega programa 54.048 evrov (zagotavlja podjetje KKS, d. o. o., oz. Teleing, d. o. o.), iz oglaševanja in drugih storitev pa 91.609 evrov. Od ptujske občine so dobili plačilo le za storitve, ki jih zanje izvajajo (moderiranja in ozvočenja prireditev, promocijske storitve), lani je bil ta znesek 7.754 evrov. A čeprav direktno iz občinskega proračuna niso financirani, dobijo precejšen delež od podjetja Kabelsko komunikacijski sistem, KKS Ptuj, ki je v 100-od-stotni lasti občine Ptuj. „Od KKS Ptuj prejemamo sredstva, vendar od podjetja in ne od naročnikov. Gre za dogovor s podjetjem, ne z individualnimi naročniki. V skladu s pogodbo med KKS Ptuj in Javnimi službami Ptuj KKS Ptuj mesečno nakazuje 1,15 EUR po aktivnem naročniku storitev," je pojasnil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. So pa očitno (glede na obseg in področje dela) dokaj uspešni pri pridobivanju oglasov, saj je dohodek PeTV iz oglaševanja v letu 2014 znašal 33.225 evrov. A kljub temu in dejstvu, da velik del kolača dobijo iz naročnin, so lani beležili negativen poslovni izid, težek kar 80.000 evrov.In kaj pričakujejo letos? „Medletno stanje je težko opredeliti realno, zato ga na tem mestu ne bi navajali. Bo pa letošnje leto najverjetneje končano pri približno enakem znesku kot lansko," pojasnjuje direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik in pojasnjuje, da je povprečni dnevni oddajni čas 8 ur, 7 dni v tednu, novinarji pa ustvarijo le približno 7 ur lastnega programa tedensko. Za šest zaposlenih letno 115.000 evrov - za 7 ur lastnega programa tedensko Podravje • Župani šestih podravskih občin ministru Gašperšiču predali 6.183 podpisov Zahtevajo takojšen začetek gradnje hitre ceste Hajdina-Ormož Župani občin Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Gorišnica, Markovci, Ptuj, Videm in Zavrč so v ponedeljek ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču predali 6.183 podpisov z zahtevo, da se gradnja že več kot desetletje obljubljene hitre ceste Hajdina-Ormož čim prej nadaljuje. Po tem, ko je ministrstvo za infrastrukturo v predlogu strategije razvoja prometa izločilo gradnjo omenjene ceste, ki bi po veljavnem nacionalnem programu za izgradnjo avtocest morala biti zgrajena že do leta 2013, so se ogorčeni Ormožani lotili zbiranja podpisov, s katero zahtevajo takojšen začetek gradnje ceste Hajdina-Ormož. V peticiji še opozarjajo, da je bilo za gradnjo ceste doslej porabljenih skoraj 10 milijonov evrov. Gradbena dela so že dvakrat začeli, a so bila ustavljena zaradi stečajev izvajalcev. Trasa je v večjem delu že umeščena, razen na odseku med Ptujem in Markovci, kjer pa trasa še ni izbrana, saj prvotno predvidena južna varianta ni mogoča zaradi območja Nature 2000. Na večjem delu trase so bila prav tako že pridobljena gradbena dovoljenja, odkupljena zemljišča, objekti porušeni, prebivalci pa preseljeni. V peticiji pa tudi opozarjajo, da je zaradi nerealizirane gradnje hitre ceste v Mihov-cih pri Veliki Nedelji ob rekonstrukciji železniške proge Pra-gersko-Hodoš na glavni cesti I. reda ostal nivojski prehod, kar je v nasprotju z 49. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu. Zaradi povečanega prometa tam že prihaja do prometnih zastojev, ki vse bolj otežujejo nor- malno življenje Mihovčanov in okoliških prebivalcev. Sok: Če zagotovila za gradnjo ceste ne bo, bomo zahtevali pojasnilo od Evropske komisije Občini Ormož so se v peticiji pridružile tudi Mestna občina Ptuj ter občine Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Gorišnica, Markovci, Ptuj, Videm in Zavrč. Zbrali so vsega skupaj 6.183 podpisov občanov, ki so jih predstavniki vseh osmih občin ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču predali v ponedeljek. „Pričakuje-mo, da bomo postali del Slovenije, ki ga bo državna oblast prepoznala kot področje, ki mu je treba pomagati, in sicer v prvi vrsti tako, da se naredi dobra cestna povezava. Če tega zagotovila v kratkem ne bo, bomo Ormožani zahtevali pojasnilo od Evropske komisije, kako je mogoče, da je na glavni cesti G1-2 ostal nivojski železniški prehod. Tudi jih bomo opozorili, da to ni v skladu z varnostjo v železniškem prometu. To napovedujemo vnaprej, da nam pozneje ne bo kdo očital, da tožimo državo v Bruslju. Nova cesta bi namreč re- šila ta problem na železnici, ker bi državna cesta G1-2 z gradnjo nove postala lokalna," je povedal ormoški župan Alojz Sok ter še dodal: „Minister je nekako obljubil, da bi del med Ormožem in Markovci začeli graditi že v njegovem mandatu, torej najpozneje v 2017, za del od Markovcev do avtoceste pa ponovno spro- žili postopek presoje vplivov na okolje in da bodo poskušali doseči, da Natura ne bi bila več ovira za umestitev tega dela v prostor. Tudi njemu se namreč zdi, da so zadeve zastale v letu 2007 in da bi jih bilo treba nadaljevati. S strani predstavnikov občin pa je bilo povedano, da bomo svoje zahteve stopnjevali in nikakor ne bomo prenehali s svojo zahtevo. Ta cesta je namreč v dveh dokumentih, ki jih je sprejel DZ, in sicer v NPIA iz leta 1996 in potem še v resoluciji o gradnji cest v RS iz leta 2004. Dvakrat se je začelo z gradnjo in tudi promet se v Podravini po vstopu Hrvaške v EU povečuje." Monika Levanič Župani v peticiji tudi opozarjajo, da je zaradi nerealizirane gradnje hitre ceste v Mihovcih pri Veliki Nedelji ob rekonstrukciji železniške proge Pragersko-Hodoš na glavni cesti I. reda ostal nivojski prehod, kar je v nasprotju z 49. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu. Zaradi povečanega prometa tam že prihaja do prometnih zastojev, ki vse bolj otežujejo normalno življenje občanov. Foto: ML Ormož • ZD Ormož Dežurno Ministrstvo je konec oktobra v dosedanji obliki. Novosti se Kot nas je opozorila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, ministrstvo v pravilniku še vedno ni določilo enot nujne medicinske pomoči s statusom satelitskega urgentnega centra, ampak je večini enot, ki so imeli prej status satelitskega urgentnega centra, dodelilo mobilne ekipe nujnega reševalnega vozila. Ekipa nujnih reševalnih prevozov je sestavljena iz enega diplomiranega zdravstvenika in zdravstvenega reševalca, a brez zdravnika. Tisti zdravstveni domovi, ki imajo v bližini urgentni center, pa so pridobili mobilno ekipo reanomobila, torej zdravnika, diplomiranega zdravstve-nika in zdravstvenega reševalca, čeprav navedeno ni pravilo, so tudi izjeme. V življenjsko ogrožajočih stanjih bo na kraj poslan reanomobil z zdravnikom iz Ptuja „Diplomirani zdravstveniki ter zdravstveni tehniki-reševalci so aktivirani za nujne intervencije. Zdravnik ne bo aktiviran za vse nujne intervencije. Odločitev o najprimernejši sestavi ekipe za izvoz bo sprejel zdravstveni dispečer na podlagi analize klicev, skladno s slovenskim dis-pečerskim indeksom, ki je povzet po norveškem dispečerskem indeksu. V primeru tako imeno- petek • 13. novembra 2015 Podravje Štajerski 7 poslovanje pa negativno o. Danes je njihova finančna slika precej slaba; lani so imeli izgubo, težko 80.000 evrov, takšen Foto: Črtomir Goznik Na vprašanje, koliko sredstev gre za plače, smo najprej dobili odgovor, da ekipo PeTV sestavljajo štirje zaposleni in dva pogodbena delavca ter da so za september 2015 za plače delavcem namenili 5.856 evrov. A ko smo prosili za specifikacijo, smo prišli do povsem drugačnih podatkov. Hodnik je sicer poudaril, da zaposleni na ptujski televiziji PeTV niso javni uslužbenci in ne prejemajo sredstev iz proračuna Mestne občine Ptuj, zato v tem primeru velja varstvo osebnih podatkov: „Objava informacij o osebnih dohodkih posameznikov na PeTV ni v interesu javnosti in ne pretehta nad spoštovanjem zasebnosti, zato bi v primeru razkritja teh podatkov posegli v posameznikovo zasebnost. Zato vam zahtevanih informacij ne moremo posredovati. Lahko pa vam posredujemo skupni strošek osebnih dohodkov. V letu 2014 so bili redno zaposleni trije novinarji, snemalec, tehnik in odgovorna urednica. Za osebne dohodke (šest zaposlenih) smo namenili 114.981 evrov (vključena so sredstva za plače, potni stroški, malica, delo ob nedeljah in praznikih ter regres), za plačilo štirih pogodbenih delavcev pa 36.981 EUR (dva s. p., samostojni ustvarjalec na področju kulture, en zaposlen preko pod-jemne pogodbe)." So pa očitno uvedli varčevalne ukrepe. Letos so, da bi zmanjšali negativen poslovni izid, ukinili dve sistemizirani delovni mesti, s septembrom so sporazumno prekinili sodelovanje še s pogodbenim delavcem (s. p.). „Finančni učinki zmanjšanja stroškov dela se bodo v polni meri pokazali šele v letu 2016, zato v letošnjem letu ponovno pričakujemo negativni poslovni izid," še dodaja direktor Javnih služb Alen Hodnik. Precejšen strošek pa je tudi najemnina poslovnega prostora v lasti MO Ptuj, lani so zanj odšteli 8.882 evrov, kar je precej visok znesek glede na cene najemnine primerljivih prostorov v mestnem jedru. Kakšni so njihovi plani za prihodnost, Hodnik zaključuje: „Nameravamo ohraniti osem oddaj lastne produkcije, z osrednjo informativno oddajo Ptujska kronika, za zagotavljanje raznovrstnosti vsebin pa v prihodnje dodati še kakšno. PeTV se bo še naprej vključeval v številne projekte in prireditve s produkcijo projektnih reportaž in oddaj. Še naprej bomo sodelovali z lokalnimi in regionalnimi televizijami v obliki izmenjave programa in skupnimi projekti. S sedanjim stanjem programa smo zadovoljni, kljub temu pa stremimo k zagotovitvi raznovrstnosti in kakovosti vsebin lastne produkcije." Dženana Kmetec Foto: Crtomit Goznik Podjetje Teleing upravlja KKS Ptuj na osnovi Pogodbe o prepustitvi obrata od septembra 2010 Kot nam je pojasnil Janez Smolkovič, direktor podjetja Teleing in prokurist KKS Ptuj, je pogodbena obveznost Teleinga, da ob izgradnji novega širokopasovnega optičnega omrežja na področjih MO Ptuj, kjer tovrstnega omrežja še ni, in posodobitvi obstoječega KKS-omrežja zagotavlja sredstva za delovanje PeTV v višini 1,15 EUR za vsakega naročnika v omrežju KKS Ptuj. „Sredstva zagotavlja Teleing, d. o. o. Telekomunikacije so tržna dejavnost. Prihodke ustvarjamo s ponudbo sodobnih telekomunikacijskih storitev v omrežjih kabelske televizije na področju 15 občin Sp. Podravja in Pomurja, tudi v omrežju KKS Ptuj. Teleing, d. o. o., in tudi KKS Ptuj, d. o. o., se ne financirata z javnimi sredstvi. V podjetju TELEING se zavedamo, da je širokopasovna povezava v svet danes nuja, zato smo obstoječa omrežja kabelske televizije nadgradili v sodobna hibridna optično-ko-aksialna omrežja in na ta način naročnikom zagotavljamo dostop do sodobnih storitev elektronskih komunikacij po konkurenčnih cenah. Potrebe po hitrih širokopasovnih povezavah so vsak dan večje, zato vsa razpoložljiva sredstva investiramo v gradnjo novih optičnih omrežij, saj želimo tudi v prihodnje svojim naročnikom zagotavljati vse najsodobnejše širokopasovne elektronske storitve po konkurenčnih cenah," še poudarja Smolkovič. priznali 1,20 mobilne ekipe nujnega reševalnega vozila službo ohranili, nujne medicinske pomoči na terenu ne objavilo Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dom Ormož do nadaljnjega ohranja izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe obetajo z dnem vključitve v nov dispečerski sistem, saj bo po novem ormoška mobilna ekipa nujnega reševalnega vozila brez zdravnika. vane rdeče aktivacije (življenjsko ogrožajoča stanja), ko je potrebna prisotnost zdravnika, bo na kraj dogodka poslan rea-nomobil (v primeru ormoškega območja verjetno iz Ptuja), hkrati pa zaradi krajšega dostopnega časa tudi nujno reševalno vozilo, v našem primeru iz Zdravstvenega doma Ormož (v kateri ni zdravnika), katerega naloga bo začetni pristop in začetna oskrba pacienta do prihoda mobilne enote reanomobila iz Ptuja (katerega član je tudi zdravnik) oziroma samostojna oskrba pacienta in izvedba prevoza v manj zahtevnih primerih." Nov sistem nujne medicinske pomoči bo zaživel predvidoma do marca 2019 Po besedah Zupanič Domajn-kove ministrstvo za zdravje namerava v začetku prihodnjega leta vzpostaviti delovanje vseh desetih regionalnih urgentnih centrov po državi, prav tako pa bo v prihodnjem letu vzpostavilo delovanje dispečerskih centrov. Mobilne enote nujnih reševalnih vozil ali reanomobila se bodo na poziv dispečerske službe vključile v službo NMP v roku enega leta po vzpostavitvi dispečerske službe. „Nov sistem nujne medicinske pomoči bo tako predvidoma v celoti zaživel marca 2019. Glede na to, da se izgradnja Urgentnega centra Zdravstveni dom Ormož do nadaljnjega ohranja izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe v dosedanji obliki. Spremembe pa se obetajo na področju nujnih reševalnih prevozov, saj bo po novem ormoška mobilna ekipa nujnega reševalnega vozila brez zdravnika. na Ptuju še ni začela, bo ormoško in ptujsko območje med zadnjimi, ki se bo vključilo v nov sistem delovanja službe nujne medicinske pomoči," je še povedala direktorica ZD Ormož ter dodala, da pa bo praksa tista, ki bo pokazala, ali so usmeritve v omenjenem pravilniku pravilne oziroma kje bodo potrebne njegove spremembe. Za zdaj brez posegov v dežurne službe Kot je še potrdila direktorica ZD Ormož, pa je ministrstvo v pravilniku upoštevalo nekatere pripombe predbolnišničnih zdravstvenih domov ter občin. Tako niso posegali na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva in s tem na področje izvajanja dežurne službe. „Zdra-vstveni dom Ormož do nadaljnjega ohranja izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurne službe v dosedanji obliki (enako kot doslej bodo zdravniki še vedno ob rednem delu v pripravljenosti med tednom od 7. do 20. ure in v obliki dežurstva od 20. do 7. ure med tednom ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Ormož)." Ministrstvo pa je na podlagi večjega števila pripomb glede dostopnega časa za nujne intervencije opredelilo tudi pov- prečen dostopni čas mobilne enote NMP, ki ne sme presegati 15 minut, pri čemer izvozni čas ne presega 1 minuto od aktiva-cije mobilne enote NMP s strani dispečerske službe. Z bolj jasno opredeljenim kazalnikom sprejemljivega dostopnega časa ni več razlik med urbanim in ru-ralnim območjem, še zaključuje direktorica. Monika Levanič Foto: ML „Zdravstvenemu domu Ormož je priznano 1,20 tirna mobilne ekipe nujnega reševalnega vozila - NRV kljub zahtevi ZD Ormož in županov, da se prebivalcem ormoškega območja zagotovi možnost dostopa do nujne zdravstvene obravnave, ki jo nudi zdravnik, ker strokovno ni upravičeno, da lahko nujno medicinsko pomoč (NMP) na terenu zagotavljajo le diplomirani zdravstveniki ter zdravstveni tehniki-reševalci. Ministrstvo za zdravje ne odstopa od koncepta sistema NMP in se sklicuje na izkušnje iz tujine v smislu, da prisotnost zdravnika na intervencijah enot NMP ni vedno upravičena, ampak lahko NMP v določenih primerih na terenu uspešno zagotovijo diplomirani zdravstveniki ter zdravstveni tehniki-reševal-ci," je pojasnila direktorica Vlasta Zupanič Domajnko in še dodala, da pravilnik o službi NMP s tem namenom podeljuje diplomiranim zdravstven i ko m in zdravstvenim tehnikom-re-ševalcem večje pristojnosti in širi nabor nujnih zdravstvenih storitev, ki jih slednji lahko izvajajo. Foto: ML G Štajerski Podravje petek • 13. novembra 2015 Od tod in tam Foto: ML Središče ob Dravi ❖ Veselo je bilo na že tradicionalnem martinovanju v Središču ob Dravi, ki ga je pripravilo tamkajšnje turistično društvo pod vodstvom Dragice Flor-janič. Lepo število obiskovalcev so v bogatem kulturnem programu zabavali domači pevci, godci in folkloristi ter gostje od drugod. Seveda ni šlo brez krsta mošta in pogostitve z moštom, kakor tudi ne brez godbe na pihala Središče ob Dravi. S svojim obiskom sta zbrane počastila še mentor in gospodar v šovu Kmetija Milan Belec ter jeruzalemska vinska kraljica Mateja Šek. Na prijetnem sobotnem druženju je dišalo tudi po pečenih kostanjih in pecivu. Stojnice pa so se šibile pod težo lokalnih dobrot domačih ponudnikov in gostincev. Predsednica društva se je ob tej priložnosti še zahvalila članom društva, ki vsakič priskočijo na pomoč. Izpostavila pa je še članico Majo Rajh, ki ji je Turistična zveza Slovenije podelila priznanje za prostovoljko leta. ML i 1r m * m »i 1 * i i t r? » , C 4- o* s / ■£ L % - IH , - Martinov koncert Foto: NS Ljutomer • Društvo upokojencev (DU) Ljutomer je pripravilo že 16. Martinov koncert. Pred polno ljutomersko kinodvorano - med obiskovalci so bili tudi podžupan občine Ljutomer Janko Špindler, nova predsednica Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Viola Bertalanič, njen predhodnik Mirko Lebarič in vodja ljutomerske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mira Rebernik Žižek, so nastopili ženski pevski zbor DU Ljutomer, tamburaška skupina Bisernica DU Ljutomer, Marija in Stanko Perhač, folklorna skupina KD Cven, Soside - pevke ljudskih pesmi iz Male Nedelje in Prleška godba DU Ljutomer. NŠ Sveta Ana v Slovenskih goricah ❖ Martinovanje je prav poseben dogodek tudi pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Turistično društvo Sveta Ana je v sodelovanju s tamkajšnjim vinogradniškim društvom ter društvom kmečkih žena in deklet minulo soboto pripravilo veselo martinovanje. V dopoldanskem času je potekal vodeni ogled po Postičevi vinogradniški učni poti. V popoldanskem času pa je potekalo tradicionalno martinovanje s pestrim kulturnim programom. Poskrbljeno je bilo za krst mošta in za snetje klopotca. Vinogradniki so pripravili ponudbo vina in mošta, pridne roke članic društva kmečkih žena in deklet pa so poskrbele za kulinarične dobrote. Z mar-tinovanjem so končali letošnje prireditve, ki so se vse od 11. oktobra odvijale v okviru Postičevih dnevov 2015. ML Ptuj • Preventivci kljub povečani aktivnosti ob 4.000 evrov Črne skrinjice kmalu tudi v avtomobilih? V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj bodo akcije varovanja šolarjev odslej izvajali po vsakih počitnicah. Čeprav so volontersko preventivno dejavnost okrepili, jim je MO Ptuj letošnja sredstva znižala za celih 4.000 evrov. Nadvse ugodno so ocenili preventivno akcijo varovanja šolarjev ob ponovnem začetku pouka po krompirjevih počitnicah, ki so jo izvedli skupaj s policisti, redarji in pripadniki ZŠAM. Hujših nepravilnosti v prometu niso opazili, opozorili pa so na problematiko nepravilnega parkiranja pred OŠ Ljudski vrt, saj nekateri starši ob prihodu po svoje otroke ne upoštevajo prometne signalizacije in avtomobile parkirajo vse povprek; tudi na cestnih oznakah, prehodu za pešce in celo na srčkih, ki označujejo varno šolsko pot. Da bi zagotovili večjo varnost šolarjev skozi vse leto, bodo na priporočilo agencije za promet akcijo varovanja šolarjev odslej izvajali po vsakih šolskih počitnicah, tudi po skorajšnjih božično-novoletnih počitnicah, ki se bodo začele 24. decembra. Bodo v prihodnje črne skrinjice tudi v osebnih avtomobilih? Zbrane je predsednik Franc Kozel seznanil z vsebino posveta predsednikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil sredi oktobra v Ljubljani, okrepljen s predstavniki treh sosednjih evropskih držav. Zanimivo je bilo izvedeti, da je v evropskem prostoru največ tveganj v cestnem prometu zaradi slabe osvetljenosti in slabega stanja cestišč. Med izstopajočimi človeškimi Foto. M. Ozmec Pred OS Ljudski vrt nekateri starši svoje avtomobile parkirajo vse povprek. faktorji, ki vplivajo na varnost cestnega prometa, pa so tudi v Evropi najbolj obremenjujoči faktorji neprimerna hitrost vožnje, neupoštevanje prometnih predpisov in signalizacije ter vinjenost povzročiteljev prometnih nesreč. Kot zanimivost pa velja omeniti tudi prizadevanja Evrope, da naj bi v prihodnje tudi v vsa osebna vozila vgradili tako imenovane črne skrinjice, ki bodo sproti beležile hitrost vozila in ukrepe voznikov. Sicer pa se tudi v Evropi resno spopadajo s prehitrimi vozniki. Zanimivo je dejstvo, da gre v večini evropskih držav denar od plačanih glob in kazni za prometne prekrške izključno za vzdrževanje državne cestne infrastrukture in ne v državni proračun kot pri nas v Sloveniji. Zakaj bodo kljub uspešni volonterski dejavnosti letos ob 4.000 evrov Sicer pa bodo v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj tudi v prihodnjem letu poleg že ustaljenih prometno preventivnih akcij osrednjo pozornost namenili varovanju in revidiranju šolskih poti, da bi bile še varnejše. Okrepili bodo akcije za večjo varnost pešcev in kolesarjev v cestnem prometu, ki so še vedno najbolj ogrožena kategorija udeležencev v prometu. Tekmovanja Kaj veš o prometu bodo odslej pripravljali skupaj s komisijo za šolstvo in šport, sodelovali bodo v natečaju za akcijo Pešcem varna in prijazna občina, po svojih močeh pa se bodo vključili tudi v pripravo nacionalne strategije za izobraževanje otrok in mladostnikov na področju prometne preventive. Zato je ob vsem tem vsaj žalostno, če že ne nerazumljivo dejstvo, da je mestna občina Ptuj zaradi vsesplošnega varčevanja letošnja že tako skromna sredstva za delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z nedavno sprejetim rebalansom znižala kar za 4.000 evrov. Ker imajo za svoje volontersko delovanje letos na voljo le 15.000 evrov, se preventivni aktivisti bojijo, da jim bo do konca leta že tako skromnih sredstev enostavno zmanjkalo. M. Ozmec Majšperk • Kipar Franci Černelč se je poklonil trdoživosti haloškega človeka Kamena skulptura Haložanke v opomin na težko preteklost Haloz Haložanka z otrokom in puto na ramah, ki je postavljena v krožišču v Majšperku, pozdravlja prišleke ob prihodu v kraj. Skulptura Francija Černelča je nastala v okviru letošnjega že 13. simpozija Forma viva Makole, v začetku novembra pa je bila predana namenu. »Puta - brenta na hrbtu haloškega viničarja je res nekakšen simbol Haloz. Še vedno je tu in tam v uporabi, pozabljen pa je čas, ko je bilo treba iz oddaljenih studencev prinašati do domačij vodo v škafih, pa tudi v brentah. To težaško opravilo je običajno doletelo ženske. V kruti borbi za preživetje je bila mati neomajna, tudi - in zlasti takrat, ko je možu spodrsnilo in se je zatekal k tolažbi v vinski kleti ali v vaških gostilnah. Podoba ženske s puto na hrbtu res ni tipična, je prej simbolična. Predstavlja težko breme, ki je naloženo mladi materi. Z njim otovorjena se ne more v celoti posvetiti otroku, ki se je oklepa; njen pogled je usmerjen na pot, ki jo mora premagati,« je povedal umetnik o skulpturi. 2 ___ Foto: Milan Sternad Županja Darinka Fakin, kipar Franci Cernelč s soprogo Ob tem pa je Černelč pomislil tudi na pomen postavitve Haložanke, saj je ta obrnjena v sončno stran. »Svetloba daje kamniti podobi življenje, ustvarja sence, ki poudarjajo njene obrise in detajle,« je povedal ter dodal, da se je s podobo Haložanke poklonil težki preteklosti Haloz in trdoživosti haloškega človeka. Lani je bila na Bregu pri Majšperku v okviru Forma vive postavljena Černelčeva skulptura, ki predstavlja kovače, ki so nekoč kovali žeblje na Bregu, letos je občino obogatila Haložanka. In po besedah županje Darinke Fakin se lahko občani v prihodnje nadejajo še kakšne skulpture, saj si županja želi, da bi se tovrstno sodelovanje nadaljevalo. MV petek • 13. novembra 2015 Podravje Štajerski 9 Hajdina • 17. občinski praznik Složnost, aktivnost in ustvarjalnost 17. občinski praznik občine Hajdina so tudi letos izkoristili za pregled vsega, kar jim je uspelo postoriti v zadnjem letu, kot tudi za podeljevanje priznanj in prijetno druženje občanov in gostov. Ob tem so izpostavili pomen složnosti in aktivnosti vseh generacij. Že od oktobra naprej na Haj-dini potekajo številne prireditve v počastitev občinskega praznika. Posebej veselo je bilo v petek na 16. nagradni reviji Štajerska frajtonarica, ki jo organizira KD Valentina Žumra Hajdoše. Na ta dan je bilo izpeljano tudi občinsko prvenstvo v kegljanju in odprtje skupinske razstave likovno fotografske sekcije Občine Hajdina Osrednja prireditev je bila v soboto, v šotoru pred občinsko stavbo. Začela se je s filmom, v katerega so zabeležili vse pomembnejše dogodke minulega leta. Sledil je nagovor župana Stanislava Glažarja, ki je med drugim izpostavil pomen kandidiranja na evropskih in državnih razpisih, kar da je bilo ključno za izpeljavo številnih investicij. Predstavil je tudi najpomembnejše pridobitve minulega leta in se pohvalil z novim Zbornikom občine Hajdina. „Zahvaliti se želim za dosedanje tvorno sodelovanje in izreči zadovoljstvo nad opravljenim na različnih področjih življenja in dela naše občine. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projekti so nam lahko v ponos in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Do realizacije vseh zastavljenih ciljev je pripeljalo usklajeno sodelovanje občinskih svetnikov, uprave in vaških odborov, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Složnost, aktivnost in ustvarjalnost naših ljudi je kljub slabim obetom države garancija za svetlo prihodnost naše lokalne skupnosti," je med drugim poudaril hajdinski župan. Bronasta, srebrna in zlata vrtnica Tudi letos so na Hajdini podelili številna priznanja za lepo urejene objekte, dobitnikom pa so jih predali župan Stanislav Glažar, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc ter podpredsednik TD Mitra Hajdina Franc Krajnc. Komisija je 31. avgusta in 1. septembra ocenila vse objekte, ki so jih predlagali vaški odbori in drugi predlagatelji in izbrala najbolje urejene. Priznanje za najlepše urejeno vaško središče za leto 2015 je prejela vaška skupnost Slovenja vas, za vzorno urejen poslovni objekt Apartmaji in ART Caffe Silve in Franca Vogrinca s Spodnje Hajdine 19, priznanje za vzorno urejeno kmetijo kmetija Tekmec iz Hajdoš 42, bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo Julijana in Stanko Metličar iz Zgornje Hajdine 41 a, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družina Purg iz Skorbe 24 in najvišje priznanje, zlato vrtnico, družina Brigi-te in Zvonka Glažarja iz Hajdoš 66 b. Foto: Langerholc Pohvalili in nagradili pa so tudi športne dosežke. Izpostavili so nekaj najpomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v tem letu, priznanje za najbolj športno vas je letos prejela vaška skupnost Hajdina, 2. mesto Skorba in 3. Hajdoše. Uradnemu delu je sledilo še veselo druženje s poskočnimi muzikanti in pevko Elo. Dženana Kmetec Najvišja občinska priznanja sta podelila župan občine Hajdina Stanislav Glažar in podžupan Karl Sven-šek. Bronasti grb občine je prejela Marica Kaučevič, bronasta grba Branko Intihar in Jožica Lešnik. Srebrni grb pa si je prislužilo ŠD Slovenja vas, ki v letu 2015 obeležuje 40 let obstoja. Ormož • Osmi sejem KOVITO znova navdušil Na sejmu kar 46 razstavljavcev Tudi letošnji, že 8. sejem KOVITO se lahko pohvali z odličnim obiskom ter z bogato ponudbo, saj se je predstavilo skupaj 46 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške in tudi Srbije. Na tradicionalnem sejmu, ki ga je organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož v sodelovanju z Občino Ormož, se je predstavila paleta raznovrstnih dejavnostih, storitev in izdelkov, kot je ogrevalna in hladilna tehnika, proizvodne dejavnosti, elektro in vodovodne inštalacije, dekorativni izdelki za dom, vinarji, kmečki turizmi, zavarovanja, pa tudi avtomobili, kmetijska mehanizacija in drugi. Že drugo leto zapored pa je bila polovica razstavnega prostora namenjena martinovi tržnici, ki so jo bogatile dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter domača in umetnostna obrt. Obiskovalci so tako lahko uživali v pokušini lokalnih pridelkov in drugih dobrot ter občudovali domače izdelke. „Letos smo imeli razstavne prostore polno zasedene, interes razstavljavcev je bil še za dodatnimi kapacitetami, kar za nas pomeni veliko priznanje za trud ter pobudo, da nadaljujemo začrtano pot," je prepričan sekretar OOZ Ormož Damjan Štibler. Tudi letos so omogočili predstavitev srednjih šol in VDC enote Ormož, Glasbene šole Ormož ter Čebelarskega društva Ormož. Sejem, ki vse bolj dobiva prepoznavnost, je spremljal še pester zabavno-družabni program. „Ob tej priložnosti bi se rad najprej zahvalil svoji ekipi, ki je pomagala pri sami organizaciji 8. sejma KOVITO. Zahvaljujem se tudi občini Ormož, pri našem delu pa nas podpirata tudi občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž," je še dejal Štibler. Sicer pa OOZ Ormož, ki je v vseh teh letih za organizacijo omenjenega sejma vložila že okrog 30.000 evrov, že kuje načrte za 9. sejem KOVITO: „Kot organizator sejma si bomo prizadevali, da bo 9. sejem KOVITO v 2016 tematsko naravnan k lokalnim prednostim občine ter aktualnim trendom v državi in bo ponudil odgovore na aktualna poslovna vprašanja." ML Foto: ML Na že tradicionalnem sejmu KOVITO se je skupaj predstavilo 46 razstavljavcev, med njimi tudi prvič podjetje OPSEN iz Ormoža s partnerjem Termodronom s sedežem v Mariboru. Od tod in tam Foto: Laura Fišer Majšperk ❖ Živopisni toplozračni baloni so minuli konec tedna z barvami popestrili jesensko nebo nad majšperško občino. Balonarji iz Slovenije in tujih držav so se zbrali na petem martinovem balonarskem festivalu. »Ta festival je res uspel, pri takšnem vremenu drugače verjetno tudi ne more biti,« je povedal Matic Šinkovec, direktor občinske uprave in član balonar-skega kluba Opa. Letos so se namreč baloni dvignili s tal vse tri dni festivala. Festival, ki je potekal od petka, 6. novembra, do nedelje, 8. novembra, je priredila občina Majšperk v sodelovanju z balonarskim klubom Opa iz Velenja. Balonarji so se družili ob dobri kapljici, ki so jo podarili majšperški vinogradniki, in golažu, ki ga je skuhalo društvo SmoTeater. Sicer pa so pod nebo balonarji tudi letos brezplačno popeljali številne domačine. S ptičje perspektive si je pokrajino ogledala tudi Laura, ki je povedala, da je bil razgled prelep, krst pa precej moker in umazan, namreč balonarji so jih krstili z zemljo, vinom in tudi ognjem. MV Foto: arhiv občine Lenart ❖ Praznik vina in ljudi dobre volje so obeležili tudi v Lenartu z že tradicionalnim martinovanjem. Prijetno druženje ob glasbi z Veselimi pubeci, krstu mošta in kozarčku rujnega je minulo soboto potekalo na lenarškem Trgu osvoboditve. Prireditev so popestrili še z bogatim kulturnim programom. Na že tradicionalnem martinovanju, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Lenart in Občina Lenart, pa je bila na voljo tudi bogata ponudba domačih dobrot, vina in pridelkov lokalnih pridelovalcev. ML Šaljivi in svečani krst mladega vina Sveta Trojica v Slovenskih goricah ❖ Veselo marti-novanje so začeli s pokušino različnih sort mošta Društva vinogradnikov Sv. Trojica pri stari preši. Nadaljevali so s slavnostnim koncertom pihalnega kvarteta Pulz z gosti ter sopranistke in vokalistke Lidije Kožar v tamkajšnji veličastni baročni cerkvi v organizaciji KD Sv. Frančišek. Sledil je šaljivi krst z obsodbo mošta v izvedbi kulturne sekcije Turističnega društva Sv. Trojica in z bogatim kulturnim programom. Program je popestril tudi Rudi Šantl s svojimi napitni-cami. Nato pa je potekal še blagoslov mladega vina v prvem prostoru izjemne samostanske kleti, kjer je mlado vino blagoslovil pater Bernard Goličnik. Po blagoslovu je sledilo druženje in pokušina mladih vin ter penine z živo glasbo, ki je bila predvajana iz drugega - glavnega dela samostanske kleti, kjer je letos prvič potekala slavnostna martinova večerja v izvedbi Štajerske hiše kulinarike. ML 10 Štajerski Kultura petek • 13. novembra 2015 Ptuj • Osrednje ptujsko kulturno društvo zamenjalo svoje vodstvo DPD Svoboda ima novo predsednico V ponedeljek, 12. oktobra, so se člani DPD Svoboda Ptuj zbrali na izrednem volilnem zboru članov, da bi izvolili novo vodstvo; nato so izpeljali še redni zbor članov. Foto: Črtomir Goznik Teater III je v tej sezoni pod režijskim vodstvom Branke Bezeljak pripravil predstavo Grenki sadeži pravice. Po smrti predsednika društva Franca Lačna je vodenje društva začasno prevzela Branka Bezeljak in društvo vodila dobro leto. „Dosedanji člani izvršnega odbora in nadzornega odbora DPD Svoboda Ptuj so odstopili z izstopno izjavo na sestanku 15. septembra letos z namenom, da bi vodenje društva predali mlajši generaciji. Čaka nas skorajšnja 100-letnica društva, ki bo zahtevala veliko dela, prijave na razpise in podobno, zato smo ugotovili, da bi bilo najbolje vodenje in izvedbo predati mlajši generaciji, ki ima voljo in potrpljenje za vse administrativne postopke in naloge, ki bodo potrebne," je povedala dosedanja predsednica Branka Bezeljak. Na izrednem volilnem občnem zboru članov so prisotni soglasno potrdili novo predsednico in člane izvršnega odbora. Nova predsednica društva je postala Sanja Selinšek, člani izvršnega odbora pa zastopajo vse sekcije v društvu. Za podpredsednika je bil izvoljen Robert Smo-linger, za člane izvršnega odbora pa Janja Erpič, Gregor Lačen, Dejan Bračko, Nada Ivančič in Franc Simonič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Branka Bezeljak, Aleksander Glatz in Boris Miočinovic. „Moram priznati, da mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi kandidirala za predsednico, če me ne bi vzpodbudili starejši člani in mi ponudili vodenje društva. Na koncu so me prepričali in odločila sem se, da sprejmem izziv," je povedala nova predsednica Sanja Selinšek. „Pred mano je seveda veliko nalog: radi bi vzpodbudili mlade, da se nam pridružijo, radi bi ponovno obudili sekcije, ki trenutno ne delujejo, morda se izkaže tudi potreba po ustanovitvi kake nove sekcije. Vsekakor bi rada vodila društvo v smislu povezovanja med sekcijami in generacijami. Starejše generacije so nam sicer predale delo, ampak menim, da je potrebno, da skupaj delujemo naprej, saj imajo ti ljudje ogromno izkušenj in znanja , ki ga lahko predajo nam, mlajšim. Zato se mi zdi medgeneracijsko sodelovanje izredno pomemben vidik delovanja društva. Osrednja naloga, ki jo imamo, pa so seveda priprave na 100-letnico društva, ki je pomemben dogodek in ga želimo primerno obeležiti," je dodala nova predsednica. Svoboda šteje 162 članov V nadaljevanju je potekal redni zbor Svobode. Društvo trenutno šteje 162 aktivnih članov, k temu pa je treba prišteti še tiste, ki trenutno ne delujejo aktivno. Imajo veliko število sekcij, ki pokrivajo raznoliko področje ljubiteljske kulture: folklorna skupina Bolnišnica Ptuj, otroška folklorna skupina Klopotec, likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, gledališki Teater III in lutkovna sekcija, Ptujske pevke upokojenke, Ptujski kvartet, rock sekcija, v kateri delujeta skupini KvinTon in Vibesonic Jam, tu sta še plesna družina Gea in sekcija rekreativnega plesa. Vse te sekcije so bile v zadnjem letu zelo uspešne pri svojem delu, saj so vse prejele priznanja na srečanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poleg naštetih je še nekaj sekcij, ki so trenutno neaktivne, kot so foto sekcija, komorna pevska skupina Fortuna in mešani pevski zbor. V »najboljših časih« je Svoboda imela več kot 300 članov, seveda pa se število članov spreminja glede na generacijsko fluktuacijo. Največkrat je to odvisno od mentorja oz. umetniškega vodje. V zadnjih letih jim je uspelo pomladiti folklorno, gledališko in lutkovno sekcijo. Predstavniki posameznih sekcij so v svojih poročilih poudarili vidnejše projekte in nastope. Teater III in gledališka sekcija sta pripravila predstavo Grenki sadeži pravice avtorja Milana Je-siha. Prav ta ekipa mladih je pripravila tudi krajši performans Jaz sem voda v čast Tomažu Šalamunu na odprtju letošnjega festivala poezije in vino. Lutkovna sekcija je s pomlajeno ekipo naredila predstavo Ah, te princese, oh, ti princi avtorja Matjaža Labode, predstavili so se na festivalu in osvojili zlato priznanje na lutkovnem srečanju na Ravnah na Koroškem. Prav tako je bila uspešna mlajša skupina, ki je delovala v okviru Gledališkega studia in je s svojo predstavo Pe-pelka, Pepelka, Pepelka avtorice Tamare Matevc prav tako dobila zlato priznanje. Otroška folklorna skupina Klopotec je dobila priznanje na regijskem nivoju; odrasla in otroška folklorna skupina sta nastopili na prireditvah doma in drugod, v maju pa pripravili folklorni festival. Likovna sekcija je izvedla več razstav in likovno kolonijo na Turniščah. Pevski kvartet je imel kar blizu 900 nastopov v letu, uspešne pa so bile tudi druge sekcije. Na predlog starega izvršnega in nadzornega odbora so se odločili, da po mnogih letih podelijo najvišje priznanje društva, naziv častni član, Aleksandru Glatzu. ur, jš Decembra društveni večer Svobode Po tradiciji bo v veliki dvorani Narodnega doma 12. decembra društveni večer članov DPD Svoboda . Vse sekcije bodo pripravile priložnostne nastope in poskrbele za zabavni del večera. Društvo vabi vse posameznike in skupine, da se odzovejo vabilu. Prijavijo se lahko na FB-strani ali po elektronski pošti na naslov dpd. svoboda.ptuj@gmail.com. Foto: Črtomir Goznik Sanja Selinšek, nova predsednica DPD Svoboda Ptuj Tednikova knjigarnica Opisovanje oblakov Spominjam se neke davne literarne šole, kjer sem se prvič srečala z likovno terapijo, izvajala jo je Mira Kliček iz Zagreba. Med drugim smo slušatelji dobili list papirja in ob njem na izbiro belo, modro in črno pastelno kredo. Nato smo sedli na travnik in opazovali oblake. In smo jih tudi slikali. Vendar smo bili pozvani, naj upodobimo tisto, kar je za oblaki in tako narišemo nebo. O, kako nenavadno je bilo izvabljati oblike oblakov na ta način! Bili smo napeljani k tuhtanju in na vsem lepem smo čisto drugače videli nebesni svod. Od takrat gledam drugače v nebo. In sploh je vse drugače - od takrat. Temu spominu in zapisu je »krivo« gledališče, saj pišem te vrstice po ogledu gledališke predstave Mahmud (koprodukci-ja, Mestno gledališče Ptuj in Mini teater Ljubljana), ki me je pretresla s svojo aktualnostjo in odličnostjo. Dva igralca, Iuna Ornik in Simon Skrbinšek, z režijsko roko Petra Srpčiča, v kostumih Stanke Vauda Benčevič, z video elementi Mita Gegiča, z izbrano glasbo in prefinjeno lučjo, s tankočutnim besedilom in prehajanjem od klasičnega pripovedovanje, k lutkovni animaciji, s prehajanjem od direktnega nagovora občinstva (predstava je bila za osnovnošolce) do simbolnih gibov med možem in ženo, med materjo in sinom, med vojakom in zapornikom, med mučencem in mučiteljem ... Med tistim, ki je domač, in med tistim, ki ni doma ... Poglejte predstavo Mahmud, če je še morda niste. Med drugim me je pripeljala k čudoviti pesniški zbirki Mahmuda Darviša z naslovom Opisovanje oblakov, ki je priporočena tudi na portalu dobreknjige.si (izbor slovenskih knjižničarjev). Tako je zapisala prevajalka Barbara Skubic (izbor, prevod iz arabščine, spremne opombe) na zavihku knjige: Dom, izgnanstvo, minljivost, hrepenenje, nenehno iskanje, pripadnost, Mahmud Darviš (1941-2008), eden najbolj priljubljenih palestinskih - in arabskih - pesnikov (zagotovo pa najbolj preva-janih), je v zavesti bralcev najprej morda res »pesnik upora«, a ko se potopimo v njegovo poezijo, vidimo, da njegov upor zajema vse zgoraj naštete pojme in še mnogo več... Darviš je pesnik ljubezni in pregnanstva, Pesnik, ki ve, da je ljubezen minljiva, ker je pregnanstvo večno, Piše o minevanju, hkrati pa o hrepenenju po pripadnosti, O zemlji, O nezmožnosti vrnitve, Kajti sam je zapustil dom kot deček in se ni vrnil nikoli več... Pesniška zbirka Opisovanje oblakov, ki ima letnico izdaje 2014, je šestindvajseta zbirke Nova lirika, ki jo za Mladinsko knjigo ureja Andrej Ilc. Kot povabilo k branju sem izbrala odlomek pesmi Potni list: V temi, ki je posrkala vso barvo mojega potnega lista, me niso prepoznali in moja rana je bila zanje zgolj motiv za turista, ki bi fotografijo. Niso me prepoznali, ah!...Ne pusti moje dlani brez sonca, kajti drevo ve zame in pozna me vsaka pesem dežja. Ne pusti me bledega kot luna. Vsi ptiči, ki so sledili moji dlani do vrat daljnega letališča vsa žitna polja vse ječe vsi beli grobovi vse meje vsi robci, ki so mahali vse oči so bile z menoj, pa so jih izbrisali iz potnega lista. Oropan imena, oropan pripadnosti, brez zemlje, ki sem jo lastnoročno obdeloval?... Vsa ljudska srca so moje državljanstvo. Lahko mi vzamete potni list. Veselje z branjem želi Liljana Klemenčič Dejan Zavec »Občutek je podoben kot pred Južno Afriko« Stran 12 Rokomet Dva različna obraza Drave in Gorišnice Stran 12 Boks Dva ptujska kluba na vrhu s točko prednosti Stran 13 Namizni tenis Zmaga jim je spolzela iz rok... Stran 13 Športno plezanje Markovičeva v Kranju brani 1. mesto Stran 14 Kikboks Ptujčani osvojili šest, Ormožani tri medalje Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Nogomet • NK Zavrč E-mail: sport@radio-tednik.si Krog se je zaključil -Djurovskega zamenjal Solomun ... Čeprav so vse oči slovenske nogometne športne javnosti usmerjene v reprezentanco in njena dva kvalifikacijska dvoboja z Ukrajinci (v soboto v Ukrajini in v torek v Mariboru), pa je vsaj nekaj pozornosti znova nase pritegnil Zavrč. Čeprav morda ne zveni povsem resno, pa je vendarle tako: Zavrč je v letošnji sezoni namreč opravil že četrto zamenjavo trenerja! Brez dvoma gre za rekord, delovno mesto trenerja članske ekipe NK Zavrč pa je očitno kot vroče železo in si ga nosilci podajajo iz roke v roko ... Podobno kot sloviti Avstrijec Peter Pacullt pred njim je tudi sloviti Makedonec Milko Uspešnost trenerjev Zavrča v letošnji sezoni: št. tekem zmage remiji porazi uspešnost Ivica Solomun 6 1 2 3 27,8 % Slavko Matic 7 5 2 - 80.9 % Peter Pacult 2 - - 2 0 % Milko Djurovski 2_1 1 - 66,7 % skupaj 17 7 5 5 50,9 / Djurovski na klopi završkega prvoligaša zdržal le tri tekme - dve prvenstveni in eno pokalno. Prvi znaki nezadovoljstva prvega moža NK Zavrč Mirana Vuka so bili očitni že v petek po tekmi s Krškim, ko so domačini v zadnji minuti ostali brez načrtovane zmage. »To ni bil neposreden vzrok za razhod, po tekmi se ni zgodilo nič neobičajnega. S trenerji smo se še dobili na rednem ponedeljkovem sestanku, na katerem pa trener Milko Djurovski ni želel sprejeti ponujenega programa mini priprav (dopoldanski trening, skupno kosilo, popoldanski trening, analize) ter se kasneje na treningu enostavno ni pojavil,« je povedal Miran Vuk ter dodal: »Za naše igralce in trenerje se zares trudimo, da jim v skladu s svojimi zmožnostmi omogočimo najboljše možne pogoje za delo. Istočasno od njih zahtevamo profesionalnost in primerno delovno vnemo - sam tega ne štejem za prehude zahteve.« Djurovski je torej zaradi »različnih pogledov« odšel podobno hitro, kot je prišel, na izpraznjeno mesto pa je hitro sedel Ivica Solomun. Temu završka ekipa ni neznanka, saj je z njo opravil priprave ter odigral šest tekem na začetku sezone. Po porazu v Celju (2:1) je bil za- Nogomet • Nastja Čeh Veliko je odvisno od enotnosti ekipe« » Nastja Čeh je s 46 nastopi za slovensko izbrano vrsto (6 zadetkov) eden izmed tistih, ki so v slovenski izbrani vrsti pustili močan pečat. Ker ima ob tem tudi izkušnje z igranjem v dodatnih kvalifikacijah, kakršne našo izbrano vrsto kmalu čakajo, je v teh dneh zelo primeren sogovornik. »Dodatne kvalifikacije? Po pravici povedano vem o njih bolj malo, trenutno sem povsem osredotočen na delo v Dravi. Sem vodja naše nogometne šole, trener v eni mlajših selekcij, redno treniram s člani, aktiven sem pri vseh drugih segmentih kluba - enostavno zmanjka časa za vse,« je bil iskren Nastja, ko smo ga zmotili na ptujskem Mestnem stadionu. Proti Romuniji vstopil v 39. minuti Danes 37-letni igralec ptujske Drave je svoj debitantski nastop v dresu z državnim grbom opravil leta 2001, ko je bil star 23 let. Prijateljsko tekmo s Ferskimi otoki je odigral izjemno, saj je med drugim dosegel dva zadetka pri zmagi Slovenije 3:0. Naslednja preizkušnja je bila precej bolj pomembna, šlo je za tekmo dodatnih kvalifikacij za Foto: Črtomir Goznik Nastja Čeh pri 37 letih igra za Dravo v 2. ligi, pred skoraj natančno 14 leti pa je proti Romuniji v dresu z državnim grbom nastopal v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na SP leta 2002. In to zelo uspešno ... Foto: Črtomir Goznik Ivica Solomun se vrača na trenersko mesto Zavrča, kjer je sezono tudi začel. menjan, a je ostal reden gost domačih tekem. »Ob tem, da pozna ekipo, je bil zame pomemben podatek tudi ta, da se zaveda, kjer je na začetku sezone storil napako. Prav zaradi tega sva se hitro dogovorila za sodelovanje, za katerega sem prepričan, da bo tokrat uspešnejše,« je povedal Miran Vuk. Ivica Solomun je s svojimi varovanci sicer odlično začel sezono, z remijema proti Mariboru v gosteh (1:1) in z Olimpijo doma (0:0) ter zmago v Velenju (1:3). Sledili so trije zaporedni porazi: s Krko doma (0:1), z Gorico (3:0) in Celjem (2:1) pa v gosteh. Se mu bo v drugem poskusu na vročem delovnem mestu uspelo obdržati dlje časa? Jože Mohorič uvrstitev na SP leta 2002 na Japonsko in v Južno Korejo. Tekmec je bila izbrana vrsta Romunije, ki jo je vodil sloviti George Hagi. »Še kako dobro se spominjam te tekme, saj sem v igro vstopil v 39. minuti namesto Amirja Kariča, pri vodstvu Romunov 0:1. Že nekaj minut kasneje sem podal Milenku Ačimoviču, ki je z lepim strelom z glavo izid izenačil. Vsaj delno pa sem 'kriv' tudi za drugi naš zadetek na tekmi, ko je Milan Osterc dosegel tisti znameniti zadetek iz vzdolžne linije - ta podaja je bila namreč namenjena prav meni,« pove Nastja Čeh, ki pa samega nastopa na SP leta 2002 nima v najlepšem spominu. »Kljub temu sem z izbrano vrsto dosegel kar veliko, več od številnih in tega mi ne more vzeti nihče.« Kako pa ocenjuje možnosti današnje reprezentance proti Ukrajini? »Možnosti so, saj gre za res posebni tekmi, v katerih je možno vse. Težko pa podam realno oceno, saj ne poznam dovolj dobro razmerij in vzdušja v ekipi. Vsekakor je najpomembnejša enotnost znotraj ekipe - če vsi dihajo drug za drugega, potem se te možnosti precej povečajo,« sklene starejši od bratov Čeh. Jože Mohorič Nogomet • 2. SNL Za drugoligase ni premora Čeprav so vse oči slovenske nogometne javnosti v teh dneh usmerjene v tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2016 med Slovenijo in Ukrajino, pa to ne pomeni, da se v Sloveniji ne igra ligaški nogomet. Pr-voligaši mirujejo, drugoligaši pač ne . Nogometaše Aluminija čaka v nedeljo domači obračun z Veržejci. S temi so v prvi tretjini prvenstva odigrali zelo izenačeno tekmo v gosteh, končni rezultat je bil 3:3. Tokrat se ekipi srečujeta v podobnih okoliščinah, saj ju na lestvici loči ena sama točka (Veržej 20, Aluminij 19). A pozor: varovanci Zlatka Gabra so kar 14 točk osvojili v gosteh! To je za Ki-dričane dodatno opozorilo, trener Simon Sešlar pa si želi predvsem to, da njegovi varovanci pokažejo podoben pristop kot na zadnji tekmi v Šenčurju, ko so slavili 0:2. V ekipo se po odsluženi kazni vračata Robert Kurež in Lo-vro Bizjak, manjkala pa bosta Kristian Lipova (poškodba kolena) in Dejan Krljanovic (rdeči karton). Ptujčani bodo v nedeljo popoldan gostovali v Kranju, pri ekipi Triglava. Ekipi na lestvici ločijo tri točke (Drava 22, Triglav 19), zato je pričakovati napet obračun. Gorenjci so »dolžniki« Ptujčanov iz prvega obračuna v sezoni, saj so na Mestnem stadionu slavili 0:3. V dobri formi so tudi v tem delu sezone, saj so v zadnjih dveh krogih remizi-rali. Na drugi strani so enak izkupiček vknjižili tudi varovanci Damijana Vogrinca, zato verjetno ne bi imeli nič proti, če bi se serija nadaljevala tudi v Kranju . JM 2. SNL, 15. krog: Aluminij - F. Veržej v nedeljo, 15. novembra, ob 14.00 v Kidričevem 2. SNL, 15. krog: Triglav Kranj - Drava v nedeljo, 15. novembra, ob 14.00 v Kranju 12 Štajerski Šport, rekreacija petek • 13. novembra 2015 Boks • Pred dvobojem Zavec - Lara (25.11., v Miamiju) Občutek je podoben kot pred Južno Afriko« » Le še dobrih deset dni je ostalo do dvoboja Dejan Zavec - Erisland Lara, ki se bo 25. novembra zgodil v Hialeahu v bližini Miamija na Floridi. Navijači so že v zaključnih pripravah, urejajo še zadnje podrobnosti, podobno pa velja tudi za našega superšampiona. »Stvari se še naprej odvijajo v pravo smer, čeprav smo v zadnjih dveh tednih nekoliko prilagodili načrt priprav. Tako nisem odšel v Nemčijo, ampak sem sparinge opravljal na Ptuju. Moj tekmec je bil Gruzijec z avstrijskim potnim listom, s trenerjem Dirkom Dzemskim pa sva bila na zvezi preko spletnih povezav. Lahko rečem, da sem odlično pripravljen, glede fizične moči bi si upal trditi, da znova najbolje doslej,« je povedal Dejan, ki se jasno zaveda, kakšen dvoboj ga čaka. »V nobenem trenutku nisem podvomil o pravilnosti odločitve za dvoboj z Laro, še stokrat bi storil enako. Močno se zanašam na pripravljenost, na svoje izkušnje in na dobre občutke - ti so podobni kot pred odhodom Rokomet • Jeruzalem Ormož Reprezentančni premor |V 1 v prišel v pravem času Foto: Črtomir Goznik Dejan je največji preboj na svetovno sceno naredil z zmago proti Isaacu Hlatshwayu v Johannes-burgu (na fotografiji). Navijače lahko gotovo veseli to, da ima pred dvobojem z Erislandyjem Laro podoben občutek ... leta 2009 v Južno Afriko. Kar razganja me od pričakovanja dvoboja, ves čas pa ohranjam trezno glavo. Tudi osnovni načrt dvoboja je že v moji glavi, čeprav se zavedam, da bo to izpeljati v ringu vse prej kot lahko. Noben načrt ni popoln, obstajajo razna tveganja, a bodite prepričani, da bom za uspeh v tem dvoboju naredil res vse, kar je v moji moči. Po koncu dvoboja se želim pogledati v ogledalo in si reči: 'OK Dejan, to je bilo to, dosegel si, kar si si tako močno želel!'« Dejan v nedeljo za predstavnike medijev pripravlja še zadnji odprti trening, v ponedeljek pa se že odpravlja na prizorišče dvoboja - v ZDA. V tretje gre rado! Jože Mohorič Ormožani so s porazom v Novem mestu prekinili niz šestih zaporednih zmag in po koncu vsakega niza je čas za novega. V goste Jeruzalemu v soboto, 14. novembra, ob 19.00 prihaja zadnjeuvrščena Sevnica. Prva violina naslednjega ormoškega nasprotnika je Nikola Ranevski, ki je nazadnje igral v 1. B-ligi pri Gori-šnici in je trenutno prvi strelec Sevničanov. Po poškodbi se je na igrišča znova vrnil nadarjeni Alen Dražetič, ki sta mu poškodbi kolena preprečili pot v kakšen boljši klub. Ormožani so absolutni favoriti te tekme, čeprav zaradi poškodb še ni znano, v kakšni zasedbi bodo zaigrali. Seznam poškodovanih na zadnji tekmi je bil dolg: Bojan Čudič, Danijel Mesaric, Rok Žuran in Tilen Kosi. Zagotovo do novega leta ne bo na igrišče stopil kadetski reprezentant Kosi, želja pa je, da proti Sevnici zaigrata vsaj dva od zelo pomembne trojke Čudič - Mesaric - Žu-ran. V taboru Jeruzalema se zavedajo, da pred njimi ni lahka naloga: »Sevnica bo v Ormožu lovila enega zadnjih vlakov za priključitev enakovrednemu boju za obstanek v ligi. Gre za ekipo, ki na Hardeku nima česa izgubiti in takšne tekme so vedno nevarne. Predvsem za našo ekipo, ki ji je sicer reprezentančni premor prišel prav za celjenje ran poškodovanih igralcev. S fanti obljubljamo boj do zadnjega atoma moči in verjamemo, da lahko znova pridemo do pomembnih in na koncu koncev nujnih točk v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka,« je pred tekmo povedal trener Saša Pra-potnik. Po odličnem začetku sezone v taboru Jeruzalema ne skrivajo ambicij po uvrstitvi v ligo šestih najboljših ekip državnega prvenstva. Dodatnih deset tekem bi bil vrhunec predvsem za mlade nadarjene rokometaše, ki bi v zaključku sezone tako dobili še večjo in prepotrebno mi-nutažo za razvijanje svojega talenta. UK Rokomet • 1. B SRL (m) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Dva različna obraza Drave in Gorišnice Nemočne v Radljah Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 32:33 (12:18) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 7, Janžekovič 2, Verdenik 3, Jensterle 5, Pukšič, Požar, Ma-roh 3, Fridrih, Bedenik, Sabo 2, Hrupič 1, Bedeti 1, Jerenec 8, Žuran, Belec; Trener: Uroš Šerbec. Derbi 1. B-lige med Dravo in Hrastnikom je prinesel pravo dramo, odločitev o zmagovalcu pa je padla v zadnjih sekundah tekme. Gostje so na začetku pove-dli 0:2, nato pa je bila nekaj časa v naletu domača ekipa, ki je preobrnila rezultat na 5:3. Po tem so popustili predvsem v obrambi in Hra-stničani so prelahko prihajali do zaključnih strelov. Nekaj obramb je dodal še gostujoči vratar Žekar, kar je pomenilo, da je razlika v korist gostov hitro naraščala. Po zadetkih Bauerheima ter Jakopiča je bila plus šest, po izigranem »cepelinu« in zadetku Ajdari-ja pa so prišli gostje do najvišje prednosti na tekmi - 11:18. V ekipi Drave je v prvem delu Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so v drugem delu srečanja proti Hrastničanom odigrali odlično, a jim je na koncu zmanjkal tudi kanček športne sreče. 1. B SRL (m) 7 0 0 1. DOL TKI HRASTNIK 7 2. HERZ ŠMARTNO 7 6 0 1 3. KRIM OLIMPIJA 7 5 11 4. BREŽICE 7 5 0 2 5. SVIŠ IVANČNA GOR. 7 3 2 2 6. ČRNOMELJ 7 4 0 3 7. DRAVA PTUJ 7 3 1 3 8. KRŠKO 7 3 1 3 9. MOKERC-IG 7 3 0 4 10. RADEČE MIK CELJE 7 2 1 4 11. ŠKOFLJICA PEČJAK 7 2 0 5 12. MOŠKANJCI-GOR. 6 1 0 5 13. GROSUPLJE 6 0 1 5 14. ALPLES ŽELEZNIKI 7 0 16 14 12 11 10 8 8 7 7 6 5 4 2 1 1 manjkalo pravega žara v igri, zapravili so bistveno preveč žog. Trener Uroš Šerbec je skušal zaustaviti gostujoče rokometaše z obrambnimi formacijami 6-0, 5-1 in 4-2, vendar nobena različica ni bila uspešna. Ob koncu prvega dela se je po dolgem premoru vrnil v domačo ekipo tudi Žan Pukšič, ki tudi ni mogel pomagati svojim ne-razpoloženim soigralcem. Ptujčani so v nadaljevanju pokazali bistveno boljši obraz, pravo energijo, čvrstost v obrambni postavitvi 5-1 in učinkovitost v napadu. Trije zaporedni zadetki Je-renca so jim dali zagona in po manjši seriji Jensterleta se je prednost stopila na minus tri. Drava je bila v polnem naletu, svoje je v tem delu dodal odlični vratar Šulek in v sredini drugega dela so naredili serijo 6:0. To je najprej pomenilo izenačitev na 24:24, nato pa so celo povedli 27:24. Gostje so zaigrali precej grobo v obrambi, svoje sta z nekaj čudnimi odločitvami dodala tudi sodnika. Domačini so bili kljub temu do končnice v rahlem rezultatskem plusu. V napetem zaključku je približno 150 gledalcev videlo najprej izenačenje Dola in tudi njihovo vodstvo 31:32. Strelsko zelo razpoložen Jerenec je s svojim osmim zadetkom na tekmi izenačil rezultat, na drugi strani pa je najboljši igralec tekme Klepej po izvedeni devetmetrovki z razdalje zabil svoj deveti in hkrati odločilen zadetek za 32:33. Sledilo je veliko slav- je gostov, ki jih je spremljala tudi velika skupina navijačev. V domačem taboru je bilo čutiti razočaranje, saj je jim je tokrat zmanjkal tudi kanček športne sreče ... David Breznik Moškanjci-Gorišni-ca - Herz Šmartno 28:31 (16:15) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Šandor 1, M. Bedrač 11, Valenko 5, Lozinšek 3, Stopar 3, Šincek 1, Koštomaj 4, Vrečar, Žuran, Tement, Balas, Arnuš, Ranfl. Trener: Samo Trofenik. Gorišničani so šele v sredo odigrali tekmo z ekipo Herz Šmartno. Vzrok prestavitve tekme s sobote je bil vpoklic odličnega domačega REZULTATI 5. KROGA: Re- moplast - Drava 6:2, Fužinar PE - Ruše 6,5:1,5, Korotan -Nafta 2,5:5,5. 1. NAFTA 5 4 0 1 8 2. DRAVA 4 3 0 1 6 3. REMOPLAST 4 3 0 1 6 4. FUŽINAR PE 5 3 0 2 6 5. ŠOŠTANJ 4 1 0 3 2 6. RUŠE 4 1 0 3 2 7. KOROTAN 4 0 0 4 0 Remoplast - Drava Ptuj 6:2 (3145:2932) DRAVA PTUJ: Pavlič 516, Plajnšek 532, Kozoderc (60 metov) 209, Štampfer Golob (60 metov) 235, Kavčič 475, Kramberger 508, Fridl 475. Kegljačice Remoplasta na zelo lepo urejenem domačem kegljišču slovijo kot »neprijazne« gostiteljice, kar so dokazale tudi na obračunu z Dravo. Ptujčanke so sicer odigrale solidno srečanje, a so bile domačinke enostavno boljše. Posebej sta se izkazali Mir-jana Verdinek s 561 in Maša Krevh s 549 podrtimi keglji. Slednja velja za najboljšo igralko vzhodne druge lige, medtem ko je bila na tej tekmi najboljša ptujska igralka Ivanka Plajnšek. Ta se je s svojimi posebnimi meti zares izkazala, saj je za eno od dveh posameznih zmag podrla 532 kegljev. Drugo točko je dodala standardno odlična Marina Kramberger, ki je tokrat podrla 508 kegljev. Še več od nje jih je podrla mlada Maja Pavlič, kar pa proti razpoloženi Krevhovi ni bilo dovolj za točko. To je bil po treh zmagah prvi poraz Drave v sezoni. V naslednjem krogu se bodo Ptujčanke to soboto ob 1330 na kegljišču Deta centra pomerile s Korotanom. David Breznik rokometaša Žiga Stoparja v mladinsko izbrano vrsto. Srečanje na martinovo sredo se ni končala po domačih notah, čeprav so rumeno-črni pustili dober vtis, manjkal je le boljši zaključek . in bolj uravnotežen sodniški kriterij . V prvem delu so gledalci spremljali dominacijo domače vrste, ki je igrala odgovorno in odločno. Favorizirani gostje so imeli precej težav in domačini so vseskozi vodili - največ +4 (9:5, 10:6, 11:7). V končnici prvega dela je domačinom vendarle nekoliko pošla sapa, tako da je bila razlika ob odhodu v slačilnice minimalna (16:15). V nadaljevanju so varovanci Sama Trofenika vodili do 42. minute, nato pa je prvič na srečanju sledilo izenačenje na 19:19. Po tem so igralci Moškanjcev-Gorišni-ce zaigrali precej slabše, kot znajo, obenem pa so favorizirani gostje »stopili na plin«. Povsem po nepotrebnem sta svoj precejšen delež k zmagi gostov prispevala tudi v tem delu zelo slaba sodnika Ter-šak in Škvarc, ki nista premogla uravnoteženega kriterija. Tako je domača četa praktično celoten drugi del igre odigrala z igralcem manj na parketu. Vse to je bilo vzrok za poraz, na koncu je bilo 28:31. tp petek • 13. novembra 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Nogomet • Mlajše kategorije J Boks • 1. slovenska liga 1. SML 15. KROG: Bilje - Aluminij 0:5 (0:1); strelca: 0:1 Bračko (1.), 0:2 Bračko (71.), 0:3 Križan (82.), 0:4 Križan (84.), 0:5 Križan (85.). 1. SKL 15. KROG: Bilje - Aluminij 0:0 SKUPNA LESTVICA: 1. DOMŽALE 26 19 1 6 2. BRAVO PUBLIK. 30 17 5 8 3. NOGA TRIGLAV 4. MARIBOR 10. ALUMINIJ 26 12 6 8 41:30 42 11. KRKA 30 10 7 13 28:42 37 12. GORICA 30 9 5 16 46:50 32 13. FARMT. VERŽEJ 30 8 3 19 27:60 27 14. BILJE 28 6 7 15 21:54 25 15. ŠAMPION 30 5 4 21 32:78 19 16. RUDAR VELEN. 28 4 5 19 26:79 17 5. OLIMPIJA 6. KRŠKO 7. KOPER 8. INTERBLOCK 9.V0C CELJE 26 17 4 5 2816 2 10 2615 3 8 30 13 6 11 2812 9 7 3013 611 3012 7 11 68:27 58 42:23 56 63:27 55 60:42 50 50:18 48 47:35 45 39:29 45 37:34 45 49:48 43 Foto: Črtomir Goznik Mitja Križan (Aluminij, rdeči dres) je z 11 doseženimi zadetki na 13 tekmah najboljši strelec 1. mladinske lige, na zadnji tekmi je v Biljah dosegel klasični hat-trick. Bovling • Podjetniška liga Dokl gostinstvo prvi letos preko 3000 V 9. krogu se je vendarle zgodilo to, kar je bilo pričakovati že od samega začetka jesenske podjetniške lige - posamezna ekipa je presegla mejo 3000 podrtih kegljev. Doslej so bili dvakrat zelo blizu temu člani ekipe SAR Avtomatizacije, enkrat pa Dokl gostinstva, končno pa je slednjim v torek uspelo, podrli so 3014 kegljev. Posledično so kar trije člani te ekipe končali med najboljšo četverico kroga, blizu deseterice je bil tudi četrti član Matic Dokl. Zaradi tega je kratko potegnila ekipa Gostišče Iršič, ki je der-bi z Dokl gostinstvom izgubila 2:6. Dober rezultat je naredila tudi ekipa Tamesa, ki je visoko ugnala ekipo Klasmetala. V klasičnem derbiju sta se ekipi Taluma in VGP Drave razšli z remijem, ekipa Saubermacher pa je kljub odličnemu začetku potegnila kratko proti ekipi Ra- Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Gregor Milo-žič (Dokl gostinstvo) 792, 2. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 786, 3. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 775, 4. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 754, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 738, 6. Grega Tuš (Klasmetal Sl. Gorice) 733, 7. Robert Šegula (Tames) 724, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 720, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 720, 10. Tomaž Mlakar (Saubermacher Slovenija) 714. Dva ptujska kluba na vrhu s točko prednosti Lokalni derbi Aluminiju, Maribor premočan za Golgeter LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Aha Emmi Bistrica - Robert Koren Dravograd 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Martinčič (38.), 1:1 Ošlovnik (55.); Maribor - Gerečja vas Hajdi-na 4:0 (3:0); strelec: 1:0 Horvat (14.), 2:0 Horvat (19.), 3:0 Horvat (27.), 4:0 Horvat (57.); Aluminij - Drava Ptuj 6:0 (2:0); strelci: 1:0 Bračko (25,), 2:0 Prelec (30.), 3:0 Rogina (58.), 4:0 Mesaric (59.), 5:0 Kirbiš (62.), 6:0 Prelec (65.). 1. ALUMINIJ 1311 2 0 64:5 35 2. MARIBOR 1210 2 0 53:4 32 3. A. E. BISTRICA 13 7 4 2 34:12 25 4. CEUE 12 8 1 3 22:6 25 5. FARMT. VERŽEJ 13 7 3 3 23:12 24 6. DRAVA PTUJ 13 5 5 3 26:16 20 7.ŠAMPI0N 13 6 2 5 23:20 20 8. RUDAR VELENJE 13 5 2 6 17:28 17 9. KRŠKO 12 3 5 4 12:12 14 10. DRAVOGRAD 13 3 3 7 19:28 12 11. GEREČJA VAS 13 2 3 8 5:28 9 12. MB TABOR 12 1 4 7 10:27 7 13. DRAVINJA 12 1 1 10 3:42 4 14. ŽALEC 12 0 1 11 1:72 1 JM dio-Tednik. Lepo zmago je še drugič zapored zabeležila ekipa Restavracije Pan, prebudila se je tudi ekipa Elektro Maribor. Vodilno mesto še naprej trdno zaseda ekipa SAR Avtomatizacija. REZULTATI 9. KROGA: Restavracija PAN - Perutnina Ptuj 7:1, Talum - VGP Drava 4:4, Tames - Klasmetal Slovenske Gorice 6:2, Elektro Maribor -SKEI Ptuj 5:3, SAR Avtomatizacija - Casino Poetovio 8:0, Dokl gostinstvo - Gostišče Iršič 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Saubermacher Slovenija 6:2. Tekma Bowling center Ptuj - Boxmark Team bo odigrana naknadno. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 9 2872 60 2. DOKL GOSTINSTVO 9 3014 53 3. TAMES 9 2755 50 4. KLASMETAL S. GORICE 9 2739 45 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 8 2652 41 6. TALUM 8 2400 40 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 9 2551 39 8. SKEI PTUJ 9 2479 38 9. BOWLING CENTER PTUJ 8 - 35 10. RESTAVRACIJA PAN 9 2616 29 11. VGP DRAVA 9 2494 27 12. CASINO POETOVIO 9 2520 27 13. ELEKTRO MARIBOR 8 2435 24 14. SAUBERMACHER SLOV. 9 2529 23 15. BOXMARK TEAM 7 - 18 16. PERUTNINA PTUJ 9 2135 3 Razpored 10. kroga - ponedeljek, 16. 11., ob 19.00: Dokl gostinstvo - Casino Poetovio, Talum - Tames, Radio-Tednik Ptuj - SAR Avtomatizacija, Restavracija PAN - Saubermacher Slovenija; torek, 17. 11., ob 19.00: Klasmetal Slovenske Gorice - Bowling center Ptuj, SKEI Ptuj - Gostišče Iršič, VGP Drava - Boxmark Team, Perutnina Ptuj - Elektro Maribor. JM V Slovenski Bistrici je bil na sporedu uvodni turnir 1. slovenske lige, ki iz leta v leto pridobiva na kakovosti, količini in popularnosti. Za to bo letos še dodatno poskrbljeno z medijskimi dejavnostmi v obliki televizijskih reportaž. V soj luči je v prvem krogu stopilo 40 boksarjev iz 17 klubov. V dvorani si je dvajset dvobojev od boksarskih začetnikov do najboljših slovenskih amaterjev ogledalo okrog 200 gledalcev. Ti so videli nekaj izstopajočih borb, izpostaviti je treba zmago Rezultati ptujskih borcev: Tomi Lorenčič (DZ Boxing) -Mitja Grušovnik (Sande Team) 0:3 Tilen Stajnko (BK Ljutomer) - Urh Zebec (BK Ring Ptuj) 3:0 Anej Turniški (DZ Boxing) - Klemen Peršl (BK Dolomiti) 2:1 Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) - Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) 2:1 Andrey Lendel (Bk Ring Ptuj) - Andraž Južnič (BK Knockout Ljubljana) 0:3 Matic Orešnik (DZ Boxing) -Klemen Škrbiš (BK Slovenska Konjice) 0:3 Mitja Dišič (BK Ljutomer) -Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) 2:1 Tit Lagler (BK Knockout Ljubljana) - Peter Pravdič (DZ boxing) 0:3 Gregor Starašinič (BK Ljubljana) - Denis Lazar (BK Ring Ptuj) 1:2 Gregor Škrjanec (BK Chagi Lj) - Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) 2:1 Člani BK Ring v Slovenski Bistrici Lestvica po 1. krogu: 1. Dejan Zavec Boxing 8 točk 1. BK Ring Ptuj 8 točk 3. BK Slovenska Bistrica 7 točk 3. BK Fužinar 7 točk 3. BK Slovenske Konjice 7 točk Luke Jedlovčnika (BK Tivoli) - on bo edini predstavnik Slovenije na bližnjem evropskem mladinskem prvenstvu -, ki je suvereno s 3:0 premagal Jana Sekola (BK Slovenska Bistrica). Izredno zanimivi sta bili borbi Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) -Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) in Mitja Dišič (BK Ljutomer) - Aleš Kujavec (Bk Ring Ptuj). Slednji obračun starih znancev v kategoriji do 69 kg je bil izenačen, Ptujčan je bil za odtenek boljši v uvodni rundi, druga je bila izenačena, medtem ko je aktualni državni prvak Dišič pokazal več v tretji rundi. S tem je prepričal sodnike, da so dvoboj ocenili v njegov prid z 2:1. V drugi poslastici uvodnega ligaškega kroga sta se merila Aljaž Venko (edini slovenski boksar, ki je pred kratkim v kategoriji do 75 kg nastopil na svetovnem prvenstvu v Katarju in je tam osvojil 9. mesto, op. a.) in Nejc Nedeljko. Ta zares vidno napreduje in je bil zelo dostojen tekmec favoriziranemu Venku, ki je na koncu dobil zelo izenačeno borbo z 2:1. Edino zmago za ringovce je tokrat priboksal Denis Lazar, ki sicer še ni v polni formi, a je bil vseeno veliko boljši od tekmeca. Mladi Urh Zebec je bil preveč pasiven za zmago, Andrey Lendel je po smoli v prvi rundi v drugih dveh dominiral s svojo tehniko, vendar je bilo to premalo za zmago, medtem ko je Miha Vindiš nastopil nekoliko bolan in je kljub solidni predstavi izgubil. Vse omenjene boksarje je pri njihovih nastopih spremljal Ivan Pučko mlajši, medtem ko sta člane Dejan Zavec Boxinga vodila Rado Pravdič in Dušan Rakuša. Polovičen uspeh Dejan Zavec Boxinga Drugi ptujski klub je imel v Slovenski Bistrici štiri tekmovalce, ki so zabeležili polovičen uspeh. Zelo talentiran Namizni tenis Zmaga jim je spolzela iz rok ... Konec tedna so se v vseh li-gaških tekmovanjih merili igralci in igralke namiznega tenisa. Izmed predstavnikov NTK Ptuj in Cirkovce so najbolj razburljivo tekmo odigrale članice NTK Ptuj v 1. ligi, edino zmago pa je zabeležila članska ekipa NTK Cirkovce v 2. ženski ligi (Ina in Iva Unger, Nika Belaj). 1. SNTL (ž) - Gutnik 0:3, Bezjak - Mihevc 3:2, Krajnc - Gutnik 1:3, Bezjak - Okorn 2:3, Tomanič But-kovska - Mihevc 0:3. Na Ptuju je se med ekipama Ptuj in Logatec odvijala prava drama, ki se za domačinke ni iztekla po njihovih željah. Začele so sicer odlično in prišle do vodstva 4:2. Do zmage je bil le še korak, a jim tega ni uspelo storiti. Najbližje temu je bila Anja Bezjak v dvoboju s Kajo Okorn, saj je vodila 2:0 v nizih, a je leto mlajša Logatčanka zmogla preobrat in je slavila 2:3. 2. SNTL (ž) REZULTATA 2. KROGA: Cirkovce Šternmatik - Sobota 5:1, Cirkovce Šternmatik -Kema 0:5. 1. KRIŽE 4 4 0 20:8 8 2. KEMA 4 4 0 20:8 8 REZULTATI 3. KROGA: Ptuj - Logatec 4:5, Arrigoni - Vesna 5:2, Kajuh-Slovan - Muta 0:5. Prosta je bila ekipa NTK Letri-ka. 1. MUTA 3 3 0 15:2 6 2. ARRIGONI 3 2 1 11:7 4 3. LOGATEC 3 2 1 10:10 4 4. PTUJ 2 11 9:8 2 5. VESNA 2 11 7:7 2 6. KAJUH-SLOVAN 3 0 3 4:15 0 7. LETRIKA 2 0 2 3:10 0 PTUJ-LOGATEC 4:5 Tomanič Butkovska - Okorn 3:1, Krajnc - Mihevc 3:0, Bezjak - Gutnik 1:3, Krajnc -Okorn 3:1, Tomanič Butkovska Peter Pravdič je svojega tekmeca v drugi rundi položil na tla in zabeležil zmago. Drugo je prinesel Anej Turniški, ki je pokazal svoj potencial. Mladi Tomi Lorenčič je tokrat boksal v težji kategoriji do 57 kg in proti tradicionalnemu tekmecu Mitji Grušov-niku ni našel zmagovalnega ritma, medtem ko je v svojem debitantskem dvoboju kljub dobremu vtisu izgubil tudi Matic Orešnik. Po seštevku vseh rezultatov sta po prvem krogu 1. slovenske boksarske lige z osvojenimi osmimi točkami na prvem mestu oba ptujska boksarska kolektiva - Dejan Zavec Boxing in BK Ring. Oba bosta svoji dobri začetni poziciji branila v nadaljevanju lige, ki ima letos šest krogov. V decembru bo najprej drugi krog v Mariboru in nato še tretji na Ptuju. Vmes bo na Ptuju še en velik boksarski dogodek, 12. decembra bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj tekmovanje za Zlato rokavico. David Breznik 3. JESENICE 4 3 1 18:13 6 4. FUŽINAR 4 2 2 17:13 4 5. PRESERJE 4 1 3 16:15 2 6. CIRKOVCE ŠTERNM. 4 1 3 9:16 2 7. LJUBLJANA 4 1 3 7:19 2 8. SOBOTA 4 0 4 5:20 0 2. SNTL (m) REZULTATA 3. KROGA: Sobota - Ptuj 5:1, Kema II - Ptuj 5:3. 1. SOBOTA 6 6 0 30:10 12 2. LOGATEC 6 5 1 28:16 10 3. KEMA II 6 4 2 23:21 8 4. OLIMPIJA 5 3 2 19:13 6 5. MUTA 5 3 2 17:14 6 6. VESNA 5 3 2 19:17 6 7. MELAMIN 5 1 4 15:21 2 8. PTUJ 5 1 4 13:22 2 9. RAKEK 6 1 5 15:26 2 10. KAJUH-SLOVAN II 5 0 5 6:25 0 3. SNTL (m) Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Ptuj) REZULTAT 3. KROGA: Savinja - Cirkovce 5:2. 1. SAVINJA 5 5 0 25:6 10 2. PREBOLD 4 4 0 20:10 8 3. TEMPO 5 3 2 21:13 6 4. FUŽINAR II 5 3 2 21:14 6 5. METLIKA 6 3 3 21:20 6 6. GORICA 4 2 2 12:17 4 7. PRESERJE 4 1 3 11:18 2 8. CIRKOVCE 5 0 5 9:25 0 9. ROYAL BEACH 4 0 4 3:20 0 JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 13. novembra 2015 Športno plezanje • Svetovni pokal, tekma v Kranju Športni napovednik Markovičeva v Kranju brani 1. mesto V Kranju bo konec tedna, 14. in 15. novembra, potekala jubilejna, 20. tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Gre za tradicionalno zaključno postajo najboljših športnih plezalcev sveta, poseben čar pa ji bodo tudi letos dali najboljši slovenski tekmovalci, ki merijo na uvrstitve na sam vrh. Pri tem izstopa Ptujčanka Mina Markovič (467), ki bo v Kranju branila 33 točk prednosti v seštevku svetovnega pokala v težavnosti pred Ko-rejko Jain Kim (434) in 57 pred Avstrijko Jessico Pilz (410). Mina je v dosedanjih sedmih tekmah sezone trikrat PLANIN5KA YEZA VENIJE Svetovni pokal, tekma v Kranju - spored: sobota, 14. november: 9.00 kvalifikacije moški 14.00 kvalifikacije ženske 20.00 polfinale nedelja, 15. november: 18.45 finale (TV prenos) Foto: Manca Cujež Na torkovi novinarski konferenci so pričakovanja v tekmovalnem delu predstavili Katja Vidmar, Roman Krajnik, Domen Škofic, Janja Garnbret in Mina Markovič. zmagala, med drugim pa je prvič v karieri postala evropska prvakinja. 27-letnica ima priložnost, da po letih 2011 in 2012 tretjič osvoji naslov najboljše v skupnem seštevku svetovnega pokala: »Sezona Judo • JK Drava Ptuj Tri srebrne medalje za ptujske judoiste Judo klub Železničar je v dvorani Lukna izvedel 34. mednarodni turnir Iršičev memorial. Ta je v nedeljo na blazine v Maribor privabil 118 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se borili v članski in kadetski kategoriji. Med člani je iz JK Drava Ptuj v kategoriji do 81 kg nastopil Nermin Dedič. Ta je zabeležil tri zmage z ipponom nad Ivom Jurkovičem (JK Šiška), Žigom Grdadolnikom (JK Branik Brooker) in Brankom Holerjem (JK Ivo Reya), medtem ko je v dvoboju za prvo mesto izgubil s Petrom Krajn-cem Požarjem (JK Šiška). Iz ptujskega kluba je bila med članicami v kategoriji nad 78 kg druga tudi Urška Urek, ki je izgubila v edinem dvoboju z Urško Gračner (JK Z'dežele Sankaku). Mlada Nika Šlam-berger se je dobro borila med kadetinjami v kategoriji nad 70 kg. Nadarjena judoist-ka iz Slovenje vasi je premagala Mašo Štuhec (JK Križevci pri Ljutomeru) in Zalo Komat (JK Z'dežele Sankaku), v finalu pa je na nenavaden način izgubila proti Rusinji Valeriyi Bondarenko (JK Nevsky), saj so ji sodniki zaradi posebnega giba dosodili predajo, čeprav sama tega ni želela pokazati. Iz JK Drava Ptuj sta med kadeti nastopila še Mihaela Vogrin in Blaž Krajnc, ki sta oba v svojih težnostnih kategorijah osvojila peti mesti. Mladi judoisti tekmovali v Novem mestu Novo mesto je gostilo tekmovanje v mlajših starostnih selekcijah, ki se ga je udeležilo 172 tekmovalk in tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. JK Drava je imel v starostnih skupinah do osem in deset let na tatamiju deset tekmovalcev, ki so skupno osvojili osem medalj. Prva je bila Špela Anžel, drugi mesti sta si priborila Lan Strelec in Ina Mlakar, medtem ko so bili tretji Ža-net Polanec, Tadeja Simo-nič, Ana Tetičkovič, Patrik Vilčnik in Matic Samec. Brez medalje sta na Pokalu Novega mesta z nehvaležnima četrtima mestoma ostala Urban Tetičkovič in Teo Ko-stanjevec. David Breznik je bila do sedaj zelo uspešna; čeprav je še ni konec, lahko že zdaj rečem, da sem zelo zadovoljna. Za razliko od prejšnjih let sem se letos odločila, da dam poudarek težavnosti. Začelo se je na najboljši možni način, z zmago na uvodni tekmi za svetovni pokal in naslovom evropske prvakinje. Ob poznejši poškodbi gležnja v Brianconu mi toliko več pomenita naslednji zmagi v Im-stu in Stavangerju. Letošnjo sezono sem na tekmah zelo uživala, z izjemo ponesrečenega nastopa na Kitajskem. Že vse leto sem res vrhunsko pripravljena. Vem, da sem sposobna zelo dobro odplezati in to si želim tudi za zaključek,« je povedala Mina. V Kranju bo konec tedna nastopilo več kot 110 tekmovalcev iz 20 držav, Slovenija se bo pod vodstvom Romana Kraj-nika in Katje Vidmar predstavila s 15 tekmovalci. V boj za visoka mesta na tekmi in v skupnem seštevku se bo podal tudi Domen Škofic, trenutno četrtouvrščeni v skupnem seštevku svetovnega pokala. Finalno tekmo si bosta ogledala tudi delegata Mednarodnega olimpijskega komiteja. Organizacijski odbor poletnih olimpijskih iger v Tokiu je namreč konec septembra predlagal, da bi na olimpijske igre leta 2020 uvrstili še dodatnih pet športov, med njimi je tudi športno plezanje. JM Nogomet • 2. SNL PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Ankaran - Kalcer Radomlje, TKK Tolmin - Šenčur, Roltek Dob - Zarica Kranj; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Farmtech Veržej, Triglav Kranj - Drava Ptuj. 3. SNL SEVER PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Mons Claudius - Šam-pion, Koroška Dravograd - AjDAS Lenart, Šmarje pri Jelšah - Dravinja, Brežice 1919 - Fužinar Noži Ravne; NEDELJA ob 10.30: Videm - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ob 14.00: Šmartno 1928 - Radlje. Tekma S. Rojko Dobrovce -Maribor B je preložena. SUPERLIGA PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tržec - Središče ob Dravi, Apače - Cirkulane, Aha Emmi Bistrica - Hajdina; NEDELJA ob 14.00: Carrera Optyl Ormož - Gerečja vas, Stojnci - Bukovci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Skorba - Podlehnik, Rogoznica - Leskovec, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Markovci, Boč Poljčane - Lovrenc; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Podvinci Betonarna Kuhar. Rokomet • 1. DRL (m) 10. KROG: Jeruzalem Ormož - Sevnica (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 8. KROG: Krško - Moškanjci Gorišnica, Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00) 2. DRL (m) 6. KROG: Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 4. KROG: Muta - Ptuj (TOREK ob 18.00) Kegljanje / 2. SKL vzhod (ž) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 6. KROG: Drava Ptuj - Korotan (SOBOTA ob 13.30) David Breznik Kikboks • Slovenija Open 2015 - Zagorje Šest kolajn za Ptujčane, tri za Ormožane V Zagorju je v soboto, 7. 11., potekal že 32. mednarodni turnir v kikboksu, imenovan Slovenija Open, na katerem je sodelovalo okrog 570 tekmovalcev iz devetih držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali z devetimi tekmovalci in osvojili eno prvo, eno drugo in štiri tretja mesta, kar je velik uspeh v tako močni konkurenci. Boljši tekmovalci KBV Ptuja so nastopali v dveh kategorijah in so imeli na turnirju veliko borb. Vsi so nastopali v disciplini point fighting, razen Timi Pun-garšek, ki je nastopal v kick lightu. Največji uspeh je z osvojitvijo 1. mesta dosegla Staša Štern (mlajše kadetinje do 37 kg). Odlično 2. mesto je osvojil Dejan Duh (starejši kadeti do 57 kg). Uspeh Ptujčanov so z osvojitvijo 3. mesta dopolnili Nina Duh (članice do 55 kg), Luka Vindiš (člani nad 89 kg), Timi Pungaršek (člani do 74 kg) in Patrik Šulek (starejši kadeti nad 69 kg), ki pa je mo- ral predati polfinalni obračun zaradi poškodbe. V Zagorju so nastopali še Rok Potočnik, Tilen Repina in Anej Pivec, ki pa tokrat niso posegli po prvih treh mestih. Na tekmovanju so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar, Matej Šibila, Mateja Erlač in Aleš Najdek. Ekipo Ptuja pa so tokrat uspešno vodili Luka Vin-diš, Simon Kaisersberger in Timi Sitar. Franc Slodnjak Nermin Dedič (J K Drava Ptuj) je na iršičevem memoriaiu osvojil 2. mesto v kategoriji članov do 81 kg. Ptujčani v Zagorju (manjkata mlajša tekmovalca) KBV Ormož Turnirja v Zagorju se je udeležilo tudi pet tekmovalcev iz Kluba borilnih veščin Ormož. Pod vodstvom trenerja Milana Korotaja so dosegli naslednje rezultate: - med najmlajšimi je Tin Kokol v disciplini point fighting osvojil 2. mesto v kategoriji do 28 kg in 5.8. mesto v kategoriji do 32 kg dečki pod 16 let; - Lan Kokol je z dobrim nastopom v kategoriji dečkov do 47 kg dosegel 1. mesto, v kategoriji dečkov do 52 kg pa 9.-16. mesto med dečki do 16 let; - Nejc Korotaj je dosegel 9.-16. mesto v kategorijo do 52 kg dečki pod 16 let; - Dani Horvat Graber je v kategoriji dečkov nad 16 let do 84 kg osvojil 5.-8. mesto; - v disciplini light contact sta Lan Kokol in Nejc Ko-rotaj tekmovala v kategorijah dečkov pod 16 let: Lan je dosegel odlično 3. mesto v kategoriji do 47 kg, Nejc pa je v kategoriji do 52 kg osvojil 5.-8. mesto; - Žan Tomažič je med mladinci nad 16 let v kategoriji do 74 kg dosegel 5.-8. mesto. UR petek • 13. novembra 2015 Šport mladih, oglasna sporočila ŠtajmkiTEBKlK 15 Rokomet • Mlajše kategorije Ptujčani iz Ormoža s polnim izkupičkom 1. MLADINSKA LIGA (m) REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 27:30 (16:13), Sevnica - Dol TKI Hrastnik 27:29 (16:13), Krško - Urbanscape Loka 39:29 (19:14), Slovan - Koper 2013 27:34 (12:19), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Riko Ribnica — Krka 39:39 (18:18). 1. DRAVA PTUJ 2. KOPER 2013 3. KRKA 4. CELJE PIVO. LAŠKO 5. KRŠKO 6. RIKO RIBNICA 7. TRIMO TREBNJE 8. SLOVAN 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. URBANSCAPE LOKA 6 11. DOL TKI HRASTNIK 6 12. SEVNICA 6 5 0 5 0 4 1 4 0 4 0 2 1 2 1 2 1 2 0 2 0 1 0 0 0 10 10 9 8 8 5 5 5 4 3 2 0 JERUZALEM ORMOŽ -DRAVA PTUJ 27:30 (16:13) JERUZALEM ORMOŽ: Šu- talo, Horvat 2, Kociper, Gra-bovac, Koderman, Ciglar, Luk-man, Fekonja, Kolmančič 4, Hebar 9(7), Ozmec 2, Kavčič 3, Caf, Šandor 7. Trenerja Mladen Grabovac in Iztok Luskovič. DRAVA PTUJ: Šulek, Osterc, Mlač-Černe 2, Vaupotič, Rei-sman 2, Gavez, Krajnc, Bedeti 2, Rosič, Lovrec, Cvetko 5, Sitar, Jerenec 12(1), Štumberger, Krasnič, Žuran 7(1). Trener: Ivan Hrupič in Robi Krasnič. Vse tekme med ekipami spodnjega Podravja so čustveno in tekmovalno zelo naelektrene. Nič drugače ni bilo tudi tokrat v Ormožu, ko sta se končno med sabo v 1. mladinski ligi pomerili ekipi Ormoža in Drave. »Dravaši« v najboljši mladinski ligi sodelujejo že tretjo sezono zapored, v letošnji sezoni pa so se jim naposled pridružili tudi Ormožani. Sosedski derbi so zasluženo po boljši igri v 2. polčasu dobili Ptujčani. Tri zgrešene sedem-metrovke, šest zapravljenih protinapadov, šest zgrešenih zicerjev in slab dan vratarjev so bili glavni razlogi za prvi domači poraz novinca v mladinski 1. SRL. Na drugi strani je odlično nalogo v golu Ptujčanov opravil Matic Šulek. Jedro domače ekipe sestavljajo igralci letnika 1997 in 1998, gostujoče ekipe letniki 1995 in 1996. Ob tem za mladinsko ekipo iz Ormoža ne nastopa mladinski reprezentant Slovenije Jure Kocbek, ki ima dovolj veliko minutažo v elitnem članskem prvenstvu. Zato si minutažo na levem zunanjem delita kadetska reprezentanta Dominik Ozmec in Gašper Horvat. Zaradi poškodb so manjkali še kadetski reprezentant Tilen Kosi, Matic Topolovec in Boštjan Žižek Cvetko. Na drugi strani so Ptujčani letos vse sile usmerili v mladinsko tekmovanje in nastopajo z najboljšimi igralci, ki imajo tudi veliko minutažo tudi v 1. B članski ligi. Na račun igranja v obe smeri (članska in mladinska konkurenca) tako letos nekoliko trpi rezultat pri članih. Prvo ime tekme je bil Filip Jerenec, ki je dosegel 12 zadetkov in dokazal, zakaj je zanimiv tudi klubom, ki nastopajo v elitnem društvu. Mladi Ptujčani so tudi na tej tekmi dokazali, da so fizično in psihično dobro pripravljeni, saj so že kar nekaj tekem odločili v svojo korist v zadnjih desetih minutah igre. Mladinci Drave tudi po tem krogu ostajajo na vrhu 1. mladinske lige. uk, tp ODMEVI IZ ŠPORTA ^ .......... f vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. T RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °i04;3 Ekipa Drave (v modrih dresih) še naprej drži vodilni položaj na lestvici 1. mladinske lige. wvw.radio-ptuj.si MLAJŠI DEČKI B DRAVA - RADGONA 18:9 (9:4) DRAVA PTUJ: Vidovič 1, Go-dicelj 3, Mogu 1, Pogelšek 3, Anžel 5, Racič, Tomašič 2, Nikl, Bezjak 1, Voda, Berghaus, Pe-klar, Šeruga, Vrtič. Trenerka: Urška Levstik. Minuli konec tedna so se najmlajši dravaši pomerili z vrstniki iz Radgone. Tekmo so začeli odločno, vendar jim kljub temu ni uspelo realizirati čistih strelov. Kmalu je trema popustila, kar se je poznalo pri zaključnih strelih, obramba je delovala zelo čvrsto in na odmor so odšli z razliko pet golov (9:4). V drugem delu je ponovno sledila prepričljiva igra v obrambi, kar je omogočalo tudi hitrejše protinapade. Do končne zmage je domačine pripeljala kolektivna igra. MLAJŠI DEČKI A DRAVA - RADGONA 33:12 Domačini so že v prvem pol- času pokazali, da si želijo zmage. Ekipa je delovala enotno, priložnost za igro pa so dobili (in jo tudi dobro izkoristili) prav vsi člani ekipe. tp Plavanje • Miting v Kranju Številni osebni rekordi ptujskih plavalk Zimska tekmovalna sezona v 25-metrskih bazenih je v začetnem obdobju, v njem je bil v soboto izveden mednarodni plavalni miting Kranjska čebela 2015. Ta je v Kranj privabil kar 414 tekmovalcev iz 29 klubov. Ob 22 slovenskih klubih so za mednarodnih pridih poskrbeli plavalci iz BiH, Hrvaške in Italije. Za ptujski pridih iz PK Terme Ptuj so poskrbele Sara Lampret, Tina Aubelj, Gaja Plohl in Viktorija Rihtarič, ki jih je spremljal trener Igor Sternad. Ptujskemu nadarjenemu mlademu plavalnemu kvartetu tokrat v zelo močni konkurenci ni uspelo osvojiti nobene medalje, ampak so se v številnih disciplinah izkazale s svojimi nastopi. Od skupno sedemnajstih startov v različnih disciplinah so Ptujčanke odplavale petnajst osebnih rekordov. Z doseženimi časi so pokazale lep napredek, osebni rekordi bodo plavalkam dobra motivacija za nadaljnje delo. David Breznik MUZtKAL Dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj nedelja, 15. november, ob 18. uri TOJI Z NAJLEPŠO A VSENIKO V O GLASBO. GLASBENO GLEDALIŠKISPEKTAKEL V„XIVO" 40 (tastojzajočik/ Laralceir, peArcev- uv aLasbettčkotr radioptuj Štajerski Cena samo 4€< IZVEDBA: KGD PTICICA Prodaja vstopnic: sprejemna pisarna Radlo-Tednlka Ptuj, Osojnlkova cesta 3, Ptuj ter na telefon: 041-522 790 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. novembra 2015 Od tod in tam Foto: Rado Skrjanec Videm, Haloze ❖ Letošnje haloško martinovanje se je začelo prejšnji petek, 6. novembra, v Vidmu pred Vidovo kletjo, ki je zadnja leta središče haloških vinogradnikov in vinarjev. Haloze kot središče vinogradništva in vinarstva so v teh dneh vabile na številne dogodke, ki so se zvrstili pri bolj ali manj znanih vinogradnikih in vinarjih, po različnih društvih in vaških domovih. Uvod v celotno dogajanje je bilo martinovanje v Vidmu. Pred Vidovo kletjo sta potekala dva zelo različna dogodka: uradni blagoslov novega vina, ki ga je opravil pater Tarzicij Ko-lenko, in šaljivi del v izvedbi članov kulturnega društva Videm (na fotografiji). A najpomembnejše pri celotnem martinovanj-skem dogajanju je, da so se ljudje spomnili na celoletno delo, ki so ga opravili na zemlji in v povezavi z njo, in se stvarnici zahvalili za to, da je njihovo prizadevanje obrodilo obilen sad. Pa naj se je to dogajalo v Vidmu, Leskovcu, Cirkulanah, Pod-lehniku, na Ptujski Gori ali v manj vinogradniških krajih: Tržcu, Šturmovcih, na Pobrežju, Selih ... jš Vesela jesen in krst mladega vina Bukovci ❖ Kulturno društvo Bukovci je minuli konec tedna v tamkajšnji večnamenski dvorani priredilo tradicionalno martinovanje. Prireditev je letos potekala 18. zapovrstjo. V kulturnem programu so se predstavili moški pevci KD Bukovci in članice vokalne skupine Florina. Krst mošta je opravil markovski farni župnik Janez Maučec, za vaškega kletarja pa so letos imenovali Stanka Bratuša. Bukovčanom so se letos na martinovanju pridružili gostje iz Pomurja. MZ Tradicionalno martinovanje Foto: Zvonko Arnecic Cirkulane ❖ Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je minulo soboto v dvorani v Cirkulanah organiziralo tradicionalno martinovanje. Poleg vinogradnikov so se v organizacijo prireditve vključili člani kulturnega, turističnega in planinskega društva, članice društva gospodinj in čebelarji. Šaljivi krst mošta so izvedli Mladi veseljaki, za naj Martina XI. oz. društvenega kletarja so letos imenovali predsednika društva vinogradnikov Edija Hojnika. Po kulturnem programu sta sledila večerja in družabno srečanje. Haloški vinogradniki so praznovanje martinovega nadaljevali še v nedeljo. Dekan Emil Drev je opravil blagoslov mošta, po sveti maši so člani društva pospravili klopotec in ob malici poskusili letošnje mlado vino. MZ Ptuj • Martinovanje za letos končano Ko bi nas le Martin obiskal več krat Vinu in vinarjem so se Ptujčani tudi letos poklonili s številnimi prireditvami. Martinovanje je bilo dvodnevno, odvijalo se je v soboto, 7. in sredo 11. novembra, ko so mestne ulice in trgi zaživeli v duhu odličnega vzdušja, dobre hrane in najboljše štajerske vinske kapljice. V sredo ob 11. uri in 11 minut je zbrane pozdravila zdaj že bivša vinska kraljica Urška Polanec. Nasledila jo je nova vinska kraljica Urška Repič iz Kicarja. Najpomembnejši del je bil seveda v sredo, ko se je ob 11. uri in 11 minut s prihodom vinske kraljice Urške Polanec slavnostno in tudi uradno začelo martinovanje. »To je meni osebno najljubši praznik. In vesela sem, da sem lahko bila vinska kraljica, to sta bili dve krasni leti. Kar se tiče letošnje letine, je ta odlična, naj bodo tudi prihodnje takšne,« je med drugim v pozdravnem govoru dejala vinska kraljica Urška Polanec. A to je bil obenem tudi njen zadnji nagovor v vlogi vinske kraljice, saj je ob 14. uri sledilo imenovanje nove kraljice. To je postala Urška Repič, študentka Fakultete za turizem v Portorožu. Urška prihaja z manjše kmetije v Kicarju in bo, kot je dejala, s ponosom zastopala vino in vinogradnike. Pred protokolom imenovanja 6. vinske kraljice so na mestni tržnici nastopila še nekatera društva, ki so poskrbela za pester zabavni program, v popoldanskih urah pa je sledila zabava z ansamblom Štajerskih 7 in skupino Smile. Kot vsako leto so tudi tokrat opravili še sveto mašo in blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, šaljivi krst mošta pa sta izpeljala enkratna in simpatična humorista Luka in Pepi. Z obiskovalci je seveda nazdravil tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki se je vinarjem, vinskim kraljicam in vitezom vina ter članom FECC zahvalil na sprejemu v Mestni hiši. Na svoj račun so v sredo prišli tudi ljubitelji pusta, saj so obeležili mali fašenk oziroma jesenski pust s strani FECC, Sveta prin- cev karnevala in Zveze društev kurentov. Zraven osrednjih dogodkov, ki jih je s pomočjo soorganiza-torjev organizirala mestna občina Ptuj, pa so potekali še nekateri drugi. Klub ptujskih študentov je prireditve izvajal vse od 23. oktobra do 7. novembra v sklopu festivala Vino ni voda. Osrednji dogodek martinovanja po študentsko pa so izpeljali v soboto na Slovenskem trgu, kjer so se ob dobri glasbi predstavljali mladi vinarji. Kot vrsto let doslej je bilo v Grajeni tradicionalno martino-vanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, v Primusu je potekala prireditev Ko mošt postane vino, organiziran je bil tudi martinov pohod od mestne tržnice do preše na Mestnem Vrhu, v po- Foto: Črtomir Goznik Dogajanje na tržnici pa so popestrili s kulturno-zabavnim programom številnih društev Vse od 10. ure je bilo v soboto na ptujski mestni tržnici zelo pestro. Ob kulinarični ponudbi v martinovih hramčkih so ta dan v gostilni Gastro Ptuj predstavljali tudi ponudbo jedi, pripravljenih po starih receptih iz 17. in 18. stoletja. Dogajanje na tržnici pa so popestrili s kulturno-zabavnim programom številnih društev. Nastopili so: Folklorna skupina KD Rogoznica, MO PZ Jezero KD Budi-na-Brstje Ptuj, Stari prijatelji iz Kicarja, Skupina šeg in navad ter ljudski godci Veseli prijatelji. Tiste, ki so se želeli Martinovanja naužiti še pred uradnim začetkom, pa je zabaval ansambel Štajerski fakini. V popoldanskih urah ga je nadomestila mehanska glasba z DJ, v večernih urah pa se je zabava nadaljevala z ansamblom Frajkinclarji. nedeljek in torek pa so v Ptujski kleti potekali vodeni ogledi kleti ob kozarcu mošta. Ptujsko-ormo-ški muzej je v Grajski vinski kleti pripravil predstavitev z naslovom Zgodovina vinogradništva in vinarstva na Ptuju, praznovanju martinovanja pa so se pridružili tudi v hotelu Mitra in v Park hotelu. Martinov dan Haloz na Ptuju pa je še včeraj potekal v vinoteki Zlati grozd. Kakorkoli, tudi letos smo imeli bogato kulinarično ponudbo martinovih jedi in pestro martinovo dogajanje. Tako se tudi spodobi, ne nazadnje smo ravno Štajerci poznani ravno po tem, da smo gurmani, ki ob dobri jedi z veseljem spijejo tudi kakovostno žlahtno kapljico. Dženana Kmetec Ormož • Več kot uspelo V spontanem Letošnje, že 23 martinovanje in 8. sloves najpomembnejšega dogodka Tudi letos so organizatorji Občina Ormož, Javna razvojna agencija Ormož s TIC Ormož, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož s konzorcijem gostincev Ormož (Gostilna Prosnik, gostilna Črni ribič in Gostilna Podpla-tnik, d. o. o.) v ta namen pripravili obilo prireditev, ki jih je obiskalo več tisoč ljudi iz vse Slovenije. Veliko ormoško martinovanje so začeli v sredo z okroglo mizo, v petek so pripravili vodene oglede gradov in ogled kleti družbe P&F Jeruzalem Ormož z degustacijo vin. V martinovem zabavnem šotoru na Hardeku je potekalo odprtje razstave pridnih rok s predstavitvijo zbornika ob 50-letnici društva kmečkih žena in podelitvijo priznanj za potice ter svečano odprtje martinovanja in sejma Kovito. Dobro obiskan je bil tudi festival vina, slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja Naj špricar, mladega vina ter odprtje razstave iz likovno-literarne kolonije Malek 2015. Izjemno veselo Foto: ČG petek • 13. novembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Gorišnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfinalistki sta Živa in Barbara V kulturni dvorani v Gorišnici je bila 10. novembra četrta prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj jo je pripravila v sodelovanju z Občino Gorišnica in OŠ Gorišnica. Svoje pevske sposobnosti je preizkusilo 21 mladih pevcev, nekateri tudi kot instrumentalisti, ki so si za nastop izbrali predvsem zabavne pesmi, ki jih izvajajo znani slovenski pevci in glasbeniki. Dvorana je bila polna, temu primerno je bilo vzdušje, saj so mlade pevce pridno spodbujali njihovi starši, dedki in babice, strici in tete, bratje in sestre, sošolci, prijatelji, sosedje. Pokazali so solidno pevsko znanje. Komisija v sestavi Borut Horvat in Tone Topolovec, tonska mojstra Radia Ptuj, in voditelj Dalibor Bedenik, tudi vodja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je poslušala predvsem petje, točnost in način ter prisrčnost nastopa, sposobnost koketiranja z občinstvom, je v njenem imenu povedal slednji. Zmagovalki, Živo Bezjak v prvi kategoriji in Barbaro Prelog v drugi kategoriji, ki sta se s tem uvrstili v polfinale projekta, pa je ocenil kot izjemno nadarjeni Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak se je zahvalil mladim pevcem za njihov pogum, da se predstavijo širši Foto: Črtomir Goznik Živa Bezjak, zmagovalka v 1. kategoriji: "Zmage sem zelo vesela, veliko sem se pripravljala, najbolj me je podpirala mama. Pesem sem si izbrala sama. Posebnih pričakovanj od polfinala nimam, se pa bom potrudila. Bomo videli, kako bo. Hodim v glasbeno šolo in obiskujem balet." Foto: Črtomir Goznik Barbara Prelog, zmagovalka v 2. kategoriji: „Brez besed sem, ne vem, kaj bi povedala, saj zmage nisem pričakovala. Slovenske pesmi zelo rada pojem, najraje pa narodno-zabavne in tudi zabavne, kljub temu sem si za nastop izbrala zabavno pesem. O tem, da bi bila pevka, ne razmišljam. Najraje bi bila vzgojiteljica." V kulturni dvorani v Gorišnici so peli in igrali: Lara Tušak, Nadja Horvat, Alja Horvat, Tyra Petrovič in Zoja Holcer, Živa Bezjak, Žiga Vozlič, Metka Sok, Maj Visenjak in Iza Visenjak, Dora Šandor ter Blaž Vidovič (1. do 5. razred); Maja Petek in Lana Bezjak, Barbara Prelog, skupina Strings (Blaž Zavec, Jernej Bezjak, Tomaž Simonič, David Živič in Tomas Golob) ter Elvino Kuhar (6. do 9. razred). Foto: Črtomir Goznik Z nastopa mladih pevcev in glasbenikov v kulturni dvorani v Gorišnici Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v novembru: 18. novembra Zavrč, 19. novembra Majšperk, 24. novembra Kidričevo-Cirkovce, 25. novembra Dornava, 26. novembra Markovci, 30. novembra Videm. javnosti s svojim talentom in s slovensko pesmijo. Zapeli so jo v občutljivem trenutku, ko se tudi Slovenija sooča z migrant-sko problematiko in posledično z vprašanji identitete, obstoja določenih narodov, tudi slovenskega. „Dokler pa bodo lokalne skupnosti in osnovne šole oz. vse izobraževalne institucije podpirale slovensko besedo, slovenski jezik, dokler bodo naši mladi z navdušenjem zapeli slovensko pesem, igrali slovensko glasbo, pa je vsa ta bojazen, s katero se soočamo, odveč. Projekt nas povezuje, ker radi pojemo slovenske pesmi in se veselimo," je še povedal Slameršak. V OŠ Gorišnica je mlade pevce in instrumentaliste pripravljal učitelj likovne vzgoje in računalništva, ki tudi vodi ansambel, Boštjan Rihtar. Že letošnje priprave so pokazale, da gre za obsežno delo, zato so se na šoli odločili, da bosta v pripravah učencev v prihodnje sodelovala dva učitelja. „Učenci nastopajo v živo, zato morajo pesem oz. celotni nastop resnično obvladati. Improvizacije ne sme biti. To pa se zgodi le takrat, ko se starši in učitelji resnično lahko posvetimo dogodku. Prireditev je bila odlična, otroci so se maksimalno potrudili. Čestitati moram vsakemu posebej. Med nastopajočimi je bilo več tistih, ki bi si zaslužili prvo mesto. Žirija je imela svoje mnenje, mislim pa, da se je pravilno odločila." MG 23. martinovanje martinovem vzdušju sejem Kovito sta z obilo prireditvami in odličnim obiskom potrdila v Ormožu. je bilo še v zabavnem programu. Paleta prireditev se je zvrstila tudi na martinovo soboto, na martinovo sredo pa sta že tradicionalno potekala martinov sejem in velika ormoška tržnica. Z obiskom so nadvse zadovoljni. Kot je povedala Mojca Gorjak iz TIC Ormož, pa so bili z izkupičkom zadovoljni tudi tržničar-ji. Čez dan je prireditve v sklopu martinovanja obiskalo več kot 1.500 ljudi, nočni program pa je v martinov zabavni šotor privabil okrog 4.000 obiskovalcev. Monika Levanič Foto: Foto Zalar V sklopu martinovanja je potekalo veliko prireditev, med drugimi tudi odprtje razstave pridnih rok s predstavitvijo zbornika ob 50-letnici društva kmečkih žena. Grajena • Štirideset let moškega pevskega zbora S m m Vb ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ pesmijo živijo in razveseljujejo Letošnje leto je jubilejno leto za Mo PZ KD Grajena, saj praznuje 40-letnico uspešnega delovanja. Rojstni dan zbora je 17. februar leta 1975. Takrat se je v OŠ Grajena zbralo 12 mož, ki so se odločili, da bodo začeli peti v zboru. Pri tem je odločilno vlogo odigral dolgoletni pevec in predsednik Štefan Jurančič, ki je v zboru vztrajal kar 35 let. Danes ima zbor 22 članov, starih od 20 do 70 let, v vsakem glasu imajo vsaj enega pevca starega od 20 do 25 let, tako da se jim za pevski podmladek ni bati, prav tako pa tudi ne za ubranost zbora. Večina pevcev si bo ob jubileju pripela bronaste, srebrne oz. zlate Gallusove značke; šest tudi častne Gallusove značke. Od ustanovitve v zboru pojejo Janko Vršič, Janez Kokol in Otmar Toplak, ki je tudi kronist zbora. V 40 letih je v zboru pelo okrog 60 pevcev, zborovodij pa je bilo pet. Jubilejni koncert bo 21. novembra ob 18. uri v dvorani Doma krajanov v Grajeni. Kot je povedal predsednik zbora Srečko Erjavec, bodo ljubitelje zbo- rovskega petja razveselili s sklopi slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, dalmatinskih v sodelovanju s tamburaško skupino iz Trnič ter narodno-zabavnimi pesmimi v sodelovanju z naro-dno-zabavnim ansamblom Tilen s prijatelji. Predstavili pa se bodo tudi z zbornikom, v katerem v sliki in besedi spominjajo na pretečeno pot, na več kot 450 nastopov in 80 priznanj oz. nagrad, ki so jih prejeli za svoje ubrano petje. „Petje mi pomeni razvedrilo, sprostitev, obenem pa obveznost, saj sem tudi predsednik zbora. Ampak nič ni pretežko, če imaš nekaj rad, četudi si moramo danes večino denarja za delovanje zbora zagotoviti sami. Z dotacijo ne pokrijemo niti stroškov zborovodje. Tudi drugi člani zbora pojejo zato, ker v petju uživajo, ker jih pesem razveseljuje in druži," pravi Srečko Erjavec, ki je prepričan, da bo praznični koncert neponovljiv, kot je neponovljiva njihova pevska zgodba štirih desetletij. Vsi skupaj si želijo, da bi jih pesem še dolgo družila. MG V Mo PZ KD Grajena prepevajo: Danijel Mihelič, Franc Paternost, Janko Vršič in Srečko Erjavec (l. tenor); Rok Bezjak, Vladimir Bezjak, Alen Erjavec, Rado Erjavec, Franc Čeh in Dušan Zorec (2. tenor); Janez Lesjak, Jaka Nahberger, Rudi Mohorko, Franci Vrbančič in Janez Kokol (1. bas-bariton) ter Otmar Toplak, Hugo Šneberger, Janez Ekart, Kristjan Gregorec, Marjan Bezjak in Matej Štumberger (2. bas). Zborovodja je Tomaž Mohorko. V" Foto: arhiv zbora Moški pevski zbor Grajena deluje že 40 let. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 13. novembra 2015 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Posebne potrebe otrok se (lahko) kažejo že v predšolskem obdobju Otroci so naše največje bogastvo. Od trenutka, ko s svojim prihodom osmislijo naš svet, nam z vsakim korakom, dejanjem in besedo dajo vedeti in misliti, da so tukaj in z nami. Nenehno nam sporočajo, da nas potrebujejo. To zavedanje pa za starše pomeni tudi veliko odgovornost. Vsak starš si namreč želi, da bi njegov otrok odrasel v stabilnega, odgovornega in zrelega odraslega človeka. Zato si želi biti dober vzgojitelj svojemu otroku in mu nuditi toplo in varno okolje, v katerem bo slednji gradil uspešen osebnostni in čustveni razvoj. Ve, da mu mora postavljati jasne meje in vzgajati dosledno. Kaj pa, če se kljub vsem naporom staršev otrok ne razvija dovolj hitro? Kaj pa, če starš začuti, da z otrokovim razvojem nekaj ni v redu? Ko starši zaznajo, da nekaj v razvoju ne poteka tako, kot bi moralo, lahko predstavlja to odkritje težko breme. Staršem se poraja ogromno vprašanj: kaj je šlo narobe? Zakaj se je to zgodilo ravno nam, ravno mojemu otroku? Kaj lahko storimo sedaj? Koga naj prosimo za pomoč? Da bi starši pravilno prepoznali morebitna odstopanja v razvoju, je treba biti pozoren na mnoge dejavnike, ki pokažejo, da je razvoj upočasnjen. Če dojenček pri treh mesecih še ne dviga glavice ali pa pri šestih mesecih sedi ob opori, bo najverjetneje že otrokov pedi-ater tisti, ki bo zaznal odstopanja ter bo starša z dojenčkom napotil na ustrezno strokovno obravnavo. Kadar pa dojenček zrase v malčka in bi moral le-ta že izgovarjati prve besede ter delati prve korake, a se to kar noče zgoditi, pa tudi že starši zaznajo primanjkljaje, ovire ter motnje v razvoju. Znaki, ki v predšolskem obdobju opozarjajo (in pred- stavljajo tudi možnost pojavljanja kasnejših specifičnih učnih težav v šoli), so: - težave na področju fonolo-škega zavedanja (otrok težko prepoznava glasove v besedah, rima, išče besede na določen glas itd.); - težave na področju hitrega poimenovanja znanih objektov (otrok potrebuje veliko časa, da prikliče znana imena barv, predmetov itd.); - slabša izgovarjava glasov pri 2 letih in pol; - težave pri učenju abecede in števil; - slabša pozornost, nemirnost, impulzivnost; - slabše razvite receptivne jezikovne sposobnosti pri štirih le- tih (otrok ima skromen besedni zaklad, neustrezno uporablja besede, slabo oblikuje stavke itd.); - zakasnel govorni razvoj; - težave pri stikih z vrstniki (otrok težko deli nekaj z drugimi, težko sodeluje z vrstniki itd.); - nespretnost na področju grobe in fine motorike (pogosto pada, je neroden pri igri z žogo, nespreten je pri rezanju s škarjami itd.); - težave s sledenjem navodilom in urniku (otrok si težko zapomni stvari, pozornost je zelo kratkotrajna itd.). Zgodnja obravnava se prične s prvim klicem staršev in iskanjem pomoči strokovnjakov za svojega otroka. Če je otrok že vključen v vrtec, se lahko starši o otrokovih težavah najprej pogovorijo z njegovo vzgojiteljico (morebiti bo že slednja prej kot starši zaznala težave) ali specialno pedagoginjo. Lahko se obrnejo tudi na strokovnjake v dispanzerjih za mentalno zdravje ali svetovalnih centrih. Posvetujejo se lahko tudi z otrokovim pedia-trom ter glede na otrokove potrebe poiščejo pomoč pri pedopsihiatru ali logopedu. A ne glede na to, kje bodo starši najprej iskali pomoč in informacije, je pomembno, da pomoč sploh poiščejo in ne čakajo, da težave »minejo« same od sebe. Brez ustrezne pomoči se težave namreč le stopnjujejo in pričnejo posegati tudi na področja, ki bi sicer ostala v tirnicah. Pravočasno in torej zgodnje odkrivanje otrokovih primanjkljajev, ovir in motenj ter ustrezna strokovna pomoč otroku (in njegovi družini v obliki pogovorov in svetovanj, kako lahko pomaga družina v domačem okolju) je že v predšolskem obdobju ključnega pomena za (kasnejše) kakovostno in celostno izobraževanje naših najbolj ranljivih posameznikov. Otrok, takšen ali drugačen, potrebuje in si zasluži starša, ob katerem se počuti varnega, zaželenega in sprejetega in to skupaj z odlikami in skupaj s posebnostmi, ki jih ima vsak izmed nas. V ljubečem, podpornem in toplem okolju pa tudi posebne potrebe postanejo le posebnosti. Nataša Zavec Erman, profesorica defektologije Tačke in repki Problematika driske pri mačkah (1) Več vprašanj na temo driske pri mucah smo dobili, tako da bom v naslednjih dveh prispevkih podrobneje obdelal problematiko ponavljajočih se drisk pri mucah. Driska pomeni pogosto, prekomerno izločanje nefor-miranega tekočega blata zelo neprijetnega vonja. Če postane driska zelo tekoča, vodena, je za žival lahko nevarna zaradi velike izgube tekočine in mogoče de-hidracije organizma. Zelo nevarna komplikacija driske je, če se pojavi tudi bruhanje živali. Žival obnemore, je brezvoljna, se ne odziva na klice in dobrikanje, kasneje lahko obleži, kolabira, pade v komo, in če ni pravi čas zdravljena, zelo hitro pride do smrti živali. Vzroki za nastanek driske so različni. Alimentarni oz. pre-hrambni vzrok je najpogostejši. Hranjenje z mlekom je en najpogostejših vzrokov drisk pri mucah. Mleko je primerno za hranjenje samo zelo mladih muc, kasneje pa se odsvetuje. Prav tako je pogost povzročitelj driske drobovina, npr. je-trca, kokošji želodčki, mastna svinjina, ostanki hrane za ljudi oz. kuhinjski odpadki in še in še bi lahko naštevali. Velika in pogosta napaka je, če čez noč zamenjamo hrano živali. Vsaka zamenjava hrane, če se že odločimo zanjo, mora biti postopna. Vsak dan dodajamo več nove hrane in zmanjšujemo količino stare hrane. Tak prehod naj traja vsaj teden dni. Pri alimentarnih driskah je značilno, da kljub driski apetit živali ni moten. Prav tako žival nima temperature. To je lahko zelo zavajajoče za lastni- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ka, da ne ukrepa pravi čas, saj meni, da dokler ima žival apetit, ni problema. Zelo pomembno je, da ukrepamo že ob prvih Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. znakih driske. Prvi in zelo učinkovit ukrep je 12 ur trajajoč post živali. Poskrbimo le, da ima žival na razpolago svežo vodo. Drugi dan ponudimo živali lahko prebavljivo hrano, npr. kuhane piščančje prsi in riž v malih količinah večkrat dnevno. Enostavneje je, da ponudimo živali kakovostno že pripravljeno dietno hrano proti driski v konzervah in briketih. Te hrane ni v prosti prodaji, dobi se le na recept pri veterinarjih. Dietno hrano mora Ko strese stres (2) I Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. V prejšnjem prispevku sem zaključila s takoime-novanimi nefarmakolo-škimi ukrepi za lajšanje stresa. Našteta priporočila oz. ukrepi ne prinesejo želenega rezultata takoj. Osebe, ki se zaradi stresa počutijo nemočno in ne morejo več opravljati dnevnih aktivnosti, pridejo po pomoč k lekarniškemu farmacevtu ali k svojemu zdravniku. Stres lahko vodi v bolezensko stanje, ki se kaže kot anksioznost in/ali depresija in številne telesne bolezni (glavobol, prebavne težave, bolečine ipd). V teh primerih je potrebna obravnava pri osebnem zdravniku, morda tudi pri specialistu. Praviloma in za kratek čas zdravnik predpiše anksiolitike, uspavala, antidepresive ali druga zdravila za lajšanje tovrstnih težav omenjenih simptomov. V lekarni imamo na voljo zdravila in prehranska dopolnila , namenjena lajšanju stresa. Farmacevti bolj zaupamo zdravilom, saj je njihova varnost in kakovost preverjena. Pomembno je poudariti, da učinek ne nastopi takoj, ampak je potrebna vsaj štirinajstdnevna uporaba. Prednost teh zdravil pa je, da ne povzročajo odvisnosti in pri prenehanju jemanja ne nastopi odtegni-tveni sindrom. Glavobol, želodčne težave, težave s prebavo, bolečine ipd. zdravimo simptomatsko. Vendar, ko začne pacient uporabljati zdravilo za lajšanje stresa, bo sčasoma shajal brez ostalih zdravil, saj bodo vsi ti znaki stresa izzveneli. V našem okolju se za lajšanje stresa uporabljajo: baldrijan ali zdravilna špajka, hmelj, melisa, poprova meta, zdravilna pasi-jonka, prava sivka in rožni koren. Najbolj znana zdravilna rastlina v zdravilih za zdravljenje stresa je baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis). Njeno delovanje je podprto s kliničnimi študijami. Bladrijan je dokazano učinkovit pri psihični napetosti, nemiru in razdražljivost. Pacientom lahko svetujemo zdravila, ki vsebujejo samo eno zdravilno rastlino (pri nas najpogosteje baldrijan) ali pa kombinacijo več zdravilnih rastlin (pri nas najpogosteje kombinacija baldrijan, poprova meta in melisa; baldrijan in hmelj). Veliko bolnikov prisega na čaje. Tem lahko svetujemo meliso, hmelj ali pa kombinirane čajne mešanice. Tudi zdravilne rastline lahko imajo neželene učinke. Pri bal-drijanu so ti redki, npr. slabost, krči v trebuhu. Prekomerna uporaba pa bi lahko povzročila zaspanost in zmanjšano sposobnost upravljanja z avtomobilom in stroji. Zato pri uporabi večjih odmerkov baldrijana ali kombinacije z drugimi zdravilnimi rastlinami odsvetujemo vožnjo z avtomobilom vsaj še dve uri po jemanju zdravila. Pomirjevalni in uspavalni učinek se okrepi pri sočasni uporabi pomirjeval in uspaval (zdravila, predpisana na recept) ter pri uživanju alkohola. Zdravil rastlinskega izvora, ki vsebujejo izvleček samega bal-drijana ali kombinacijo baldrijana z drugimi zdravilnimi rastlinami, ne svetujemo otrokom pod 12 let starosti, ker ni ustreznih podatkov oziroma izkušenj. Teh zdravil ne svetujemo nosečnicam in doječim mamicam, ker ni na voljo podatkov, ki bi potrdili varnost uporabe. Starejšim osebam svetujemo ta zdravila previdno in jih natančno poučimo o pravilnem odmerjenju. Med prehranskimi dopolnili, ki jih ljudje uporabljajo za lajšanje stresa, so tudi tako imenovani adaptogeni. Adaptogeni so na voljo v obliki prehranskih dopolnil. Kliničnih študij, ki bi dokazovale učinkovitost, ni, dolgoletna uporaba pa govori v njihov prid. Tudi adaptogene je treba za dosego želenega učinka uporabljati dalj časa. Med adaptogenimi rastlinami najdemo: azijski, sibirski in ameriški ginseng, sladki koren, ašvaganda, rožni koren, reiši (Ganoderma lucidum) in druge. Stresu se praktično ne moremo izogniti. Lahko pa ustrezno ukrepamo. Najboljša preventiva je zdrav življenjski slog. V primeru večjih težav pa si lahko pomagamo z zdravili rastlinskega izvora. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. žival dobivati nekaj dni, dokler se blato ne normalizira. Takrat počasi preidemo na hranjenje z normalno hrano. Zelo pomembno je, da prilagodimo hrano starosti živali. Hranjenje starejših živali z močno beljakovinsko hrano in hrano, bogato z maščobami, vodi v ponavljajoče se driske. Med alimentarne vzroke drisk sodijo tudi razne zastrupitve živali. Pri mucah je pogosto dri- ska kot posledica zaužitja trave, ki je poškropljena s škropivi za zatiranje plevela ali škodljivcev na sadnem drevju in podobnim. Vendar se pri zastrupitvah večinoma pojavi najprej bruhanje živali, ki kasneje preide v drisko. Muce pogosto grizljajo vrtne in sobne rastline. Nekatere vrste, predvsem tiste z mesnatimi listi, so pogosto vzrok drisk pri mucah. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv petek • 13. novembra 2015 Za kratek čas Štajerski 1S sestavil edi klasinc RDEČKAST PLANET KRIMINALNA DRUŠČINA ZAPREKA, NAPOTA NAS POTOPISEC (MIRAN) PESNIK (SLABŠ.) ALDEHID OCETNE KISLINE MAŠA ZA UMRLEGA, REKVIEM MIROVANJE NA MESTU OLGA TKAVC STAVNI STROJ RJUHA, PLAHTA ZDRAVILNA RASTLINA KONOP, OŽA ŠOP LAS FILMSKA SMER GOMTA KAMNIN F. IGRALEC MARVIN NOVI SAD SPECIALIST ZA POŠKODBE POKRIVALO FINSKO JEZERO DALMATINSKA ANA GRDOBEC IZ MOČVIRJA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLAVNO MESTO EGIPTA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAJVZHOD. HRV. KRAJ BRATOV SIN OROŽJE INDIJANCEV ZDRAVILNA RASTLINA ZELO KRATKO KRILO VELIKA VEŽA DELAVEC V JEKLARNI OTOK ALSEN KIPARJEV IZDELEK NATRIJ ANGLEŠKA COLA, INČA NOSITELJ OČAL AŠKERČEVA PESEM VERNIK ANIMIZMA 100 m2 NAS RADIJSKI VODITELJ (ANDREJ) ORANA POVRŠINA PREBIVALKA IRANA DODATEK, PRILOGA IZ BESEDE SANKE TAT DROBNIH REČI HRVAŠKI NARODNI HEROJ (RADE) UGANKARSKI SLOVARČEK: AVAL = menično jamstvo, AVGIT = silikatna rudnina, ILOK = najvzhodnejše hrvaško naselje, KAROLI = slovenski radijski voditelj (Andrej), LINOTAJP = tiskarski stavni stroj, OGRIN = slovenski potopisec (Miran), SHREK = grdobec iz močvirja. ■avoNovi 'avdaz 'svibnv 'vmnvhi 'vaipn 'noawi 'isiiaiinv 'vmnv 'avivoo 'vn 'aviviar 'viav 'iniiai '»01 '»voen MaaHS '3nv Vdwi 'drnoiviaiavai 'sn Iva iaon 'doo 'ivadaa 'drvioNin 'vsviai vnno 'nvonvgiai 'nvihi 'viAiaid 'udav 'aaooiAi :ouabjopoa -BviNVziavi 31 aansaa 2 GLASBO DO SRCA 25. novembra na katarinino med 10.00 in 14.00 na ptujski tržnici JlL , „ ■ » „ lavne s uzbe javne službe ptuj RADIOPTUJ f,,-^ ^ . ' lajerski Ljubitelji oddaje Z glasbo do srca. Ponovno vabljeni na veselo druženje, ki bo 25. novembra, na katarinino, med 10. in 14. uro na ptujski tržnici. Z vami bom Marjan, ki sem v svojo družbo samo za vas povabil Marjana Zgonca in klapo Mediteran, Viktorijo, Mili, Marka Mulca, letošnje zmagovalce ptujskega festivala ansambel Žargon, Zlatka Dobriča in Sašo Lendero. Ko bo na Ptuju katarinin sejem, 25. novembra, si vzemite čas za prijatelje in pridite na ptujsko tržnico, kjer dobre volje ob prijetni glasbi nastopajočih ne bo manjkalo. Vabi družba Radio-Tednik Ptuj. | iv. V/" « » k W-. .V Ni 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 13. novembra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (4.) Jaz in moj strežaj Bim Čudim se nad potepuškimi kravami, ki se svobodno sprehajajo po ulici. šnopsa, ki jo skrivam v stanovanju. "Vedno se je dobro razkužiti", so mi svetovali. Še posebej v Indiji. Trenutno se zdi, da je moje življenje film, v katerega ne spadam. Med reveži, ki se umivajo kar v uličnih lužah ter spijo na mestnih pločnikih, ga peš mar-širam v službo, kjer me že čaka prijetno ohlajena limonada in Bim, ki je naučen, da ustreže vsaki muhi, predvsem šefovi. Srce se mi para zaradi tona, v katerem ga ogovarjajo, a on se le nasmehne ter spoštljivo prikloni. Jaz sem edina, ki ga prehvali, ko postreže s kraljevskim kosilom. Edina, ki se mu prijazno nasmehne ali mu za zahvalo za njegovo prijaznost prinese košček manga. Še vedno se mu trudim dopovedati, da sem v bistvu popolnoma enaka kot on. Nisem fina gospodična, ki snobovsko viha nos nad "grozotami", kot so nečistoča, smrad, revščina ali kaotičen promet. Brez slovarja se sicer ne moreva ravno sporazumevati, a razumeva se. Vem, da čuti, da sem hvaležna in da spoštujem njegovo delo. A kljub temu si ne morem pomagati, da me ne bi bolelo, ko vidim, da se mora nekdo vsakodnevno klanjati drugim - in to za sramotno plačilo. V želji, da bi prihranil ter svoji družini poslal čim več denarja, Bim spi kar v pisarni, kavč je njegov dom. Pogledam v kuhinjo. Na plinskem štedilniku spet nastaja mojstrovina. Želim mu pomagati, a počuti se neprijetno, zato raje odidem. Šefa danes spet ni, zato poskusim še enkrat. Bim popusti ter mi končno dovoli, da poma- Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. OVEN J (21.3. - 20.4.) Prvi teden je za mano. Zgodilo se je toliko, da se zdi, da je trajal dlje kot navadno. Prvo samostojno prečkanje ceste (verjemite, da je to za te ceste velik uspeh), prva vožnja z rikšo, klavstrofobija med cincanjem s pisanim, a razklopotanim lokalnim avtobusom, bližnja srečanja s podganami, pobeg pred razdraženim psom ter čudenje nad potepuškimi kravami, ki se prosto sprehajajo po ulici. Primorana sem bila sprejeti novo okolje, kakršno pač je. Z vsemi negativnimi in pozitivnimi lastnostmi. Navsezadnje, kje pa je sploh popolno? Ko se trudiš videti lepoto, tudi tam, kjer se zdi, da je ni, občutiš nekaj posebnega. Hvaležnost. Srečo. Novo okolje sem začela šele dobro spoznavati, a kar je najpomembneje, počutim se varno. Neizmerno sem vesela, da sem zbrala ves pogum, ki ga premorem, spakirala in prišla, saj v nasprotnem primeru ne bi niti slutila, kakšen privilegij je živeti v Indiji. Trenutno sva v pisarni sama. Jaz in strežaj Bim. Podjetje, za katerega delam, očitno spada med prestižnejša, saj si lahko privošči tako šoferja kot tudi strežaja, čeprav sem, zraven šefa in računovodje, ki občasno prinese bilanco ali časopis, zaposlena le jaz. Bim je bil primoran, po katastrofalnem potresu, ki se je zgodil letos aprila v Nepalu, oditi s trebuhom za kruhom. Trije mladoletni otroci, ki ga zelo pogrešajo, so morali zamenjati prisotnost skrbnega očka za denar, ki jim bo omogočil šolanje. Verjetno tega sedaj še ne razumejo. Zakaj je njihov očka odšel tako daleč? In to na jug Indije, ki je več kot dva tisoč kilometrov oddaljena od domače vasi, tako da ga ne morejo niti obiskati! A je denar res sveta vladar? Je vredno? Ja, za preživetje svojih otrok bi najbrž tudi sama storila enako. Najina komunikacija je zelo omejena. Bim namreč ne govori angleško, temveč le nepalščino, delno hindujščino. Kosilo je tako zame vedno uganka. Prepoznam riž in zelenjavo, a tukaj se po navadi ustavi. Uporablja ogromno začimb, med katerimi prevladuje čili, zato je kozarec vode moj najljubši sopotnik. Tudi steklenica Magnetična energija vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej in s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na stežaj. Pravilno bo, da ne CO" A mestu. mr^ BIK (21.4. - 20.5.) Sprostila vas bo dobra * družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plev. Varovati se bo treba trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo pridni in marljivi. m DVOJČKA fe (21.5. - 20.6.) it JiL/ L Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bosta v ospredjupo-govor in izmenjava mnenj. RAK TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste omejitev. V partnerskem življenju vas bosta spremljali povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste skozi pomoč pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in pravilno bo, da boste bolj umetniški in kreativni. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Ozrli se boste po prehojeni poti in ugotovili, kaj lahko spremenite. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali. STRELEC (23.11. - 21.12.) Ugotovili boste svoje prioritete in se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Resnica bo, da boste morali odločno zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja nekih načel. V prostem času boste veseli in j v rak ^ KOZOROG 1(21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.) r Poglobili, se boste v raz- P ¿..¿L +„,/,. Foto: Mateja Toplak gam. Ali bolje rečeno gledam, kaj in kako kuha. Zame zelo koristno početje, saj pri nakupovanju še vedno nisem najbolj sproščena, toliko je reči, za katere sploh ne vem, kako se uporabijo oziroma pripravijo! Moram se naučiti, saj makaronov s tuno v Indiji že ne bom jedla. Skupaj sva skuhala božansko kosilo, a izjemno pekoče. žlička sladkorja, ki se mi je raztopila po ustih, je pekoč občutek čudežno pogasila. Sadje (mango, papajo in banano) sva poprala, limonado posolila. Izredno zanimive kombinacije za brbončice. V zahvalo za njegovo neskončno prijaznost sem ga naučila uporabljati računalnik, da lahko tudi sam najde nepalske novice, istočasno pa ga učim še osnov angleščine, da bi se bolje znašel, saj imajo Indijci toliko jezikov, da je angleščina še najkoristnejša. Videla sem hvaležnost v njegovih očeh, kar je dalo dodaten pomen delu, ki ga opravljam tukaj. se boste v raz-skovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi i I)-, LEV (23.7. - 22.8.) Zdelo se bo, da boste v tem tednu morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev. ft DEVICA (23.8. - 22.9.) V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in možno bo, da se zanjo borite. V ljubezni bo lepo in harmonično. H?>1 RIBI (19.2. - 20.3.) t z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Foto: Mateja Toplak Ker strežaj ne govori angleško, je kosilo zame vedno uganka - a vsaj okusna uganka. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O S V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kaj kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob. VODNAR (21.1. -18.2.) K Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in boste zelo napredni v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste, kako veliko moč bo imela ljubezen. RIBI O P Ustvarjalna in umetniška energija vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v samo-pomočpri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni nekih prijetnih dogodkov. Zelo dobro se boste znašli v skupinskem delu in na petek • 13. novembra 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ñ! 'h/ ••• • • * • • PIJANA ■ ? A y AV HA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik IV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravograd 10:55 Utrip Ormoža, pon. 12:00 Ptujska kronika, por. 12:25 SKL- šport mladih, 6. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:25 Martinovanje 2015 18:45 Glasba za vse, 22. oddaja, pon. 19:15 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon, 20:00 Ptujska kronika, por. 20:25 Marketinški klicaj 21:20 Program SVIT: Kako sodelovati?, pon. 22:00 Ptujska kronika, por. 22:25 Glasbena osmica (tuja), 62. oddaja, pon 22:55 Info kanai 9:00 Pregled tedna, por 9:20 Glasba za vse, 22. oddaja, pon. 9:50 Preverjanje ekip prve pomoči 2015, por. 10:10 Sekvenca, 40. oddaja, pon. 10:30 Modro, f>or. 11:00 Marketinški klicaj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francetu 13:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, por. 18:25 Pogled nazaj, 8. oddaja 18:40 Glasbena osmica (sfo), 62. oddaja, pon. 19:10 Sport(no), 33. oddaja, pon. 20:00 l^ujska kronika, pon. 20:25 DORA - nedeljski pogovori: Aljoša Bagola 21:25 Marti nova nje 2015, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Martinovanje 2015, pon. 9:45 Utrip Ormoja, pon. 10:50 5KL, sport mladih, 6. oddaja, pon. 11:20 Glasbena osmica (tuja), 62. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Martinovanje 2015, pon. 19:00 Sekvenca, 40. oddaja 19:20 Program SWT: Kako sodelovati?, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Marketinski klicaj, pon. 21:15 Cista umetnost, 49. oddaja, pon. 21:40 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Šola, da se ti zrola: OŠ Kapla 10:15 Poaled nazaj, 8. oddajaf pon. 10:35 5K[, šport mladih, 7. oddaja 11:05 Rimske igre 2015, pon. 11:20 intervju s škofom msgr. dr. Petrom Stumplom, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:00 Martinovanje 201 S, pon. 13:20 Info kanal 13:00 Pregled tedna, pon. 13:20 Varno delo z motorno žago 18:45 Sekvenca, 40. oddaja, pon. 19:05 Glasbena osmica (slo), 62. oddaja, pon. 19:35 vidnost pešcev, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 DORA - nedeljski pogovori: Aljoša Bagola, pon. 21:25 Program SVIT: Kako sodelovati? 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal UNIKAT PRIMORSKI FANTJE DEJAN VUNJAK NINA DONELLI SEKSTAKORD KVATROPIRCI GODBA ZREČE O TANJA ŽAGAR WERNER OGNJENI MUZIKANTJE MLADI KORENJAK IL DIVJI 31. ŠTAJERSKI VALČEK PETEK 20. NOVEMBER 2015 OB 19. URI Večnamenska dvorana Podčetrtek CENA VSTOPNICE: V PREDPRODAJI 13 EUR I NA DAN PRIREDITVE 15 EUR PRODAJNA MESTA PRODAJNA MESTA EVENTIM IN MREŽA PRODAJNIH MEST PETROL TIC PODČETRTEK KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH RADIO ŠTAJERSKI VAL ŠENTJUR fjAGER I J0KW( GENERALNI POKROVITELJ HHHE DROGA ŠTAJERSKIVAl*. ORGANIZATOR '».Ho #*V V Štajerski glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Lenart Lenart: • MERCATOR, Partizanska 1 • PETROL BS, Industrijska ul. • KLASEK, Partizanska 14 • SPARSM, Karigherjeva 30 Benedikt: • MERCATOR, Nasipna ul. 1 Cerkvenjak: • MERCATOR, Cerkvenjak 13 b Sveta Trojica vSlov. Goricah: • MERCATOR, Mariborska c. 5 SvetaAna vSlov. Goricah: • MERCATOR, SvetaAna 17 v Štajerski glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica . S, 225O Ptuj, www.radio-tednik.si Slovenska Bistrica: • Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica • MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGROTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 i c. S, 225O Ptuj, www.radio-tednik.si Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf> Oprema Barva kia venga1.416v ex cup 2010 8.200,00 £ serv. knjiga kov. črna volkswagen fox 1.2 2005 3.200,00 € 78.000 prev. kov. srebrna peugeot 206 2.0 hdixt 2003 2.200,00 6 serv. knjiga kov. zelena volkswagen passat 1.8 comfortline 1999 1.250,006 avt. klima kov. srebrna renaulttwing01.216vtrend 2011 5.250,00 £ prvi last. kov. rjava renault m0dus1.216v expression 2012 7.490,00 £ prvi last. kov. Šampanjec mercedes-benzb200 cdi 2006 7.500,006 serv. knjiga kov. srebrna ford galaxv 2.0 tdcitrend 2010 10.900,006 serv. knjiga kov. Črna renaulttwing01.2 expression 2010 4.300,00 £ serv. knjiga k0v.vanilija kia wenga1.416v motion 2011 8.400,00 £ 36.000 prev. bela citroen c5 2.0 hdi dynamiquetourer 2010 8.800,00 £ serv. knjiga kov. siva renault scenic 1.616v sky 2006 5.500,006 prvi last. kov. peščena mercedes-benz ml 320 cdi avt. 2006 15.500,006 prvi last. kov. siva citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.350,00 £ avt. klima kov. siva renaultvel satis 2.0 dci expression 2007 4.450,00 £ avt. klima kov. siva renault cli01.2tceripcurl 2008 4.590,006 prvi last. kov. srebrna bmw 3181limuzina 2000 2.750,006 serv. knjiga kov. zelena citroen c4 picass01.6 hdi attration 2011 8.390,006 serv. knjiga kov. srebrna daewoo nubira 1.81 2004 1.990,006 avt. klima kov. modra volkswagen jetta 1.6 tdi comfortline 2014 14.990,00 £ prvi last. bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zavre vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Zavrč. Vidimo se v sredo, 18. novembra, ob 18.00 v Kulturni dvorani v Goričaku. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Majšperk. Vidimo se v četrtek, 19. novembra, ob 18.00 v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Kidričevo vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SEVESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Kidričevo s podružnično šolo Lovrenc na Dravskem Polju in učenci Osnovne šole Cirkovce. Vidimo se v torek, 24. novembra, ob 18.00 v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. novembra 2015 "AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ HaJdoSe 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 WILLIAMS im^ig^iÄ, mmn^h ßMiunnrnD m =i w i d J 11 ! i ud i j M wra O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A4AVANT 2.0 TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA BMW 320D TOURING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA CFTBOEN C4 GRAND PICASS01.6 HDIAVT 2009 6.990 1.LAST., 7.SEDEŽEV SREBRNA CFTROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST, 7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1.LAST, KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA Ft 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST, TOP OPREMA SIVA MERCDES C 220 CDI 2006 6.790 2.LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST., VSA OPREMA SIVA §K0DA OCTAVIA COMB11.6 TDI 2013 11.290 1.LAST., TOP OPREMA SREBRNA VWG0LF1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VEL. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 1 Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z Dl A VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC PETKOV VEČER Bodite nocoj <} družbi oddaje ....... Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom 9 ™J:„ t^J»: LEKARNE PTUj ■J Trstenjakova ulica 9, llso Ptuj Tel: ol 77l 6o oi, www.lekarne-ptuj.si V Lekarnah Ptuj bomo ob dnevu sladkorne bolezni izvajali meritve sladkorja, holesterola in telesne mase ter svetovali, kako ukrepati glede na izmerjene vrednosti. URNIK MERITEV: Lekarna Datum Ura PTUJ l6. il. lois 8:oo - ll:oo KIDRIČEVO l7. il. lois 8:oo - io:oo VIDEM l8. il. lois 8:oo - io:oo GORIŠNICA l9. il. lois 8:oo - io:oo MAJŠPERK lo. il. lois 7:oo - 9:oo DESTRNIK lo. il. lois io:oo - ll:oo BUDINA- BRSTJE (QLANDIA) l3. il. lois 8:oo - ll:oo BREG l4. il. lois 8:oo - io:oo www.radio-tadnik.si Vabljeni v naše lekarne! Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 RADIOPTUJ 89,8* 98,2 *I04t3 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE AKCOJSKA PONUDBA V MESNOCAH JO®EüA FONGUŠTA D VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAK0CKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Promocijsko sporočilo ECE ponovno revolucionaren ECE mobil, prenovljena mobilna aplikacija energetskega podjetja ECE, uporabnikom sedaj omogoča popoln nadzor pri vodenju računov za plin in elektriko. Aplikacija je na voljo vsem uporabnikom podjetja ECE, saj deluje tako na iOS kot tudi na operacijskih sistemih Android in Windows Phone. Predvsem pri slednjem so upoštevali želje kupcev, ki so jih preko facebooka prosili, naj aplikacijo naredijo tudi za ta operacijski sistem. Vsako četrto gospodinjstvo pri nas bo od sedaj naprej lahko v celoti spremljalo in urejalo svoj račun za zemeljski plin, elektriko in lesno biomaso, in to kar prek mobilne aplikacije. ECE, drugo največje energetsko podjetje pri nas, je prvo tovrstno aplikacijo lansiralo že pred dobrima dvema letoma, a so jo v skladu z željo po stalnem napredku letos občutno nadgradili. Direktor podjetja Mitja Ter-če največje posodobitve vidi predvsem v širšem spektru pokritosti, saj lahko preko aplikacije poleg računa za elektriko spremljajo še račun za zemeljski plin in lesno biomaso. Poleg tega je prednost aplikacije tudi v večji vključenosti kupcev v vodenje zasebne evidence s poudarkom na preteklih in prihodnjih računih: »Uporabniki bodo s posodobljeno aplikacijo lahko primerjali trenutno porabo s preteklimi meseci, imeli pregled nad vsemi računi in njihovimi plačili, skrbi zanje pa predali opomniku, ki jih bo pravočasno obvestil o njihovem plačilu.« Prenovljena aplikacija uporabnikom omogoča tudi primerjavo lastne porabe z drugimi primerljivimi oziro- hodnost/\T^ see eci Foto: Borut Cvetko ma podobnimi porabniki. To pomeni, da bodo sedaj lahko na primer povprečno porabo svojega gospodinjstva primerjali s povprečno porabo približno enake hiše ali stanovanja. Ena ključnih posodobitev uporabnikom omogoča tudi urejanje elektronskega računa ali trajnika oziroma direktne obremenitve. Prav tako bodo lahko mobilno opravljali nakupe energentov in oddajali števč-na stanja. Vse omenjene posodobitve tako nudijo celosten nadzor nad vsemi storitvami, ki jih posamezni naročniki koristijo pri podjetju. Aplikacijo v njeni prvotni različici danes uporablja več kot deset tisoč uporabnikov. Z revolucionarnimi posodobitvami ECE mobila, ki ECE med energetskimi podjetji uvrščajo med najsodobnejše ponudnike mobilne aplikacije, pa v prizadevanju k neprestanemu napredku na prvo mesto poleg kupcev in njihovih specifičnih potreb postavljajo tudi ekološko osveščenost: »Na primer elektronsko izdajo računov podpiramo že od vsega začetka, saj smo tako bolj prijazni do okolja. Čas je za korak naprej, za inovacije, izboljšanje izkušnje uporabnikov in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, ki jih imajo vsi naši kupci na voljo brez doplačila,« opozarja Ter-če, ki meni, da je posvečanje kupcem ter oblikovanje kakovostnih in naprednih aplikacij naslednji logičen korak pri poslovanju. (N.R.) 08:00 G oris niča - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišmca 21:30 Za vaše zdravlje-v živo | 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 Otroški program 08:30 ŠKL 09:00 17. praznik Občine Hajdina 11:00 Martinova nje na Vidmu 13:00 Otvoritev LD v Slomih 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Deslrnik 19:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP www.ece.si Uredništvo: www.siptv.sr 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 K ¡car poje in igra: 2 del 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:15 ŠKL 11:40 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja 08:00 35 let petja, viž in plesa v Doleni 09:00 SKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Martinovanje na Vidmu 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:00 Oddaja iz občine Markovci 23:00 Video strani Za lažje sledenje porabi energije iz elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECEmobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204. Q|o©o Energija prihodnosti www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 13. novembra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884. Več na www.enekas.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo ... Lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. KONTEJNER, železni za skladišče, „šrotar", traktorski, na vrečo in osovi-no, 6 ton, prodam. Tel. 070 826 526. DOM-STANOVANJE ODDAM opremljeno stanovanje, 49 m2, za dobo 11 mesecev, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem garsonjero, delno opremljeno, za dobo do 1 leta. Tel. 031 503 142. NEPREMIČNINE PTUJ - ZABJAK - na zelo dobri lokaciji prodam gradbeni parceli, velikosti 641 m2 in 777 m2 (primerni tudi za poslovno dejavnost)! Voda, elektrika, zemeljski plin na parceli. Tel. 041 958 880. PRODAM stanovanje, 74 m2, v pritličju v Kidričevem, Čučkova 13. Tel. 031496584. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke, možna je tudi dostava. Tel. 031 420 891. PRODAM devet mesecev brejo telico, simentalko. Telefon 051 231 529. PRODAM hlevski gnoj z dostavo in na-kladalko SIP 17. Tel. 031 656 718. PRODAM odojke in svinjo za zakol. Tel. 051 423260. DRVA, mešana, kratka, 20-30 cm, suha, za podkuriti ali štedilnik, cena za 3 m3 z dostavo je 130 EUR. Info 031 208 904. VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02/ 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM mešan gozd (bukev, hrast) v Sp. Leskovcu (Strmec) v izmeri 30 arov. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 041 467 851. PRODAMO dve leti starega ovna in dve breji ovčki. Tel. 041 397 837. PRODAM telico simentalko, brejo šest mesecev, pašno. Tel. 02 758 41 81. PRODAJAMO kokoši nesnice, stare eno leto, in prašiča domače reje. Prodaja bo v ponedeljek in torek. Tel. 040 611 231, kmetija Korpar, Oslu-ševci 30. PRODAM svinje domače reje, različne teže, tel. 051 219 567. KUPIMO kosilnico, traktor in vse traktorske priključke, tel. 031 851 485. PRODAMO jalovo kravo in teličko, si-mentalki. Tel. 051 808 957. ZAPOSLIMO dimnikarja. Telefon 040 428 011. www.laboratorijski-sistemi.si RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. IŠČEM starejšo upokojenko za sobiva-nje v hiši in za družbo. Tel. 040 843 203. MOTORNA VOZILA SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02 629 62 77. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Tiho, mirno si odšla iz doma našega. Zapel je zvon tebi v slovo, orosilo se naše je oko. SPOMIN 15. novembra mineva peto leto žalosti, kar si nas zapustila, draga žena, mama, babica Nežka Makovec KICAR 114 Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni Prireditvenik Petek, 13. november 15:00 17:00 18:00 19:00 19:30 20:00 Ptujska Gora, Dolena 51, kmetija Pajnkiher: martinovanje, kulturni program, krst mošta, vinogradniška malica Ptuj, pred Mestno hišo: komemoracija s prižigom sveč, za žrtve prometnih nesreč Majšperk, Breg, galerija AP: odprtje razstave Geomitrije, Beti Bricelj, Duša Jesih, Dušan Fišer Negova, grad: martinovanje v Negovi, stari kmečki običaji, krst mošta Skorba, Dom krajanov: Pušlšank, do 22.00 Fram, dvorana DTV Partizan: komedija Pacienti v čakalnici, gledališka skupina KUD Rače Ptuj, CID: potopisno predavanje Izidorja Furlana, Po gorah Kavkaza - Kazbek Slovenska Bistrica, športna dvorana: koncert Poskočni na poskočne Lenart, Dom kulture: Kralj Matjaž, gledališka predstava OŠ Voličina Sobota, 14. november 9:00 Studenice, pred vinsko kletjo Društva vinogradnikov Martin: 11. martinov pohod po zidanicah 13:00 Trnovska vas, izpred večnamenske dvorane: pohod Od kleti do kleti proti sv. Martinu 14:00 Dornava, Čušekova domačija: 9. martinovanje na Čušekovi domačiji, kulturni program 15:00 Tržec 13: martinovo druženje na Djočanovi domačiji, ogled etnografskega muzeja, ljudska glasba, krst mošta na šaljiv način, druženje 17:00 Podlehnik, Kulturno-turistični center: 15. tradicionalno martinovanje, kulturni program, šaljivi krst mošta, TD Podlehnik 17:00 Stoperce, Zelena dolina: martinovanje z ansamblom Še pa še, krst mošta na šaljiv način 17:00 Videm, Šturmovci 14: martinovanje po šturmovsko na Petrovi domačiji, TD Šturmača 18:00 Skorba, dom krajanov: večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi, KD Skorba 19:00 Lenart, športna dvorana: koncert Moč glasbe nas združuje, Novi fosili, Ansambel Roka Zlindre, Rok Kosmač, klapa Dalmatinke iz Primoštena, Miha Balažic, VIS Trans 19:00 Središče ob Dravi, telovadnica: martinov koncert Godbe Središče, gosti, plesalci in plesne skupine 20:00 Ptuj, Dom Kulture, Muzikafe: predstavitev pesniške zbirke Ljubezen v prastarem mestu, prvenec Aljaža Selinška Nedelja, 15. november 10:00 Polenšak: peka gibanic in veselo martinovanje ob glasbi, ob 14:00 ljudski pevci in godci, svečani krst mošta na humoren način, razstava oldtajmerjev, ogled muzejske zbirke v turističnem domu, TD Polenšak 11:00 Ptujska Gora, trg: tradicionalno martinovanje, kulturni program, blagoslov vina, domača kulinarika 15:00 Majšperk, KPC: 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev V Majšperku pojemo in igramo po domače, Veseli prijatelji, UD Ustvarjalec Majšperk 15:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: Nedeljsko popoldne ljudskih pesmi, KD Trnovska vas 16:00 Kungota pri Ptuju, Kulturna dvorana: koncert mini show godbe Pepi Krulet in gosti, Klapa Lent 16:00 Markovci, stara telovadnica OŠ: predstavitev pesmarice ljudskih pesmi Danice Tement, Vsi so prihajali, njega ni blo 17:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: nedeljski popoldan ob zvokih harfe, koncert učenk razreda harfe iz ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 18:00 Markovci, poročna dvorana občine: koncert Zborovske melodije, komorni zbor Kor in komorni zbor Glasis KUD Markovski zvon 18:00 Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt: muzikal Prijatelji, ostanimo prijatelji, z najlepšo Avseni- kovo glasbo, KGD Ptičica 18:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: Prijatelji, ostanimo prijatelji - muzikal z izvirno Avsenikovo glasbo; režija Jože Ekart, izvedba Kulturno-glasbeno društvo Ptičica Ponedeljek, 16. november 8:30 Ptuj, OŠ Breg: predstavitev športov za invalide, MOST, društvo za šport invalidov, do 12.30 17:30 Ptuj, Narodni dom: zaključna slovesnost XI. Mihčevega festivala 2015, razstava in predstavitev zbornika, kulturni program učencev OŠ Olge Meglič 18:00 Poljčane, Bistriška c. 64: razredni nastop učencev klavirja in harmonike GŠ Slovenska Bistrica, oddelek Poljčane 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Literarni večer s predstavitvijo knjige Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače Mestni kino Ptuj Petek, 13., in nedelja, 15. november: 16:00 Ups! Noe je odšel; 18:00 Nerazumen človek; 20:00 Marsovec. Sobota, 14. november: 10:00 Kino vrtiček, Medved Bamsi in mesto tatov, delavnica Rišemo z Jelko Reichman; 15:30 Ups! Noe je odšel; 17:00 Velike oči; 20:00 Marsovec. PRODAJA SERVIS MONTAŽA Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si Plinski grelniki Oljni grelniki ™ mmum Stacionarni grelniki . Izsuševalniki vlage Ventilatorji Nekaj lepega je v tebi bilo. Nekaj, kar nikdar pozabljeno ne bo. SPOMIN 14. novembra tri leta bodo minila, kar Te zemlja je pokrila. Zdaj se v Bogu veseliš, a v naših srcih vedno še živiš. Pater Alojz Klemenčič nazadnje duhovnik na Ptujski Gori Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu! Njegovi najdražji ZAHVALA Ob izgubi tete in botre Marjete Matjašič IZ SPUHLJE 84 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala osebju internega in negovalnega oddelka ptujske bolnišnice, Javnim službam za opravljene pogrebne storitve, Hedviki za molitev in govor, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala družini Frančiške Bračko. Žalujoči nečaki in nečakinji z družinami Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti! Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni! OSMRTNICA V 66. letu je po kratki in hudi bolezni umrla Pavla Polajžer IZ ZIDANŠKOVE UL. 19 A, PTUJ Žara bo položena v vežico v petek, 13. 11. 2015, ob 18. uri, nakar bo molitev. Od pokojne se bomo poslovili v soboto, 14. 11. 2015, ob 13. uri iz vežice na hajdinskem pokopali- Žalujoči: hčerke Jožica, Sonja in Nataša z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga žena, mamica, stara mama, tašča in sestra Marija Kirbiš S POBREŽJA 98 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju UKC Maribor, gospodu župniku, govornici gospe Silvi za ganljiv govor, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: mož Martin, sinova Martin in Miran, hčerka Dragica z možem Alojzom ter vnuka Denis in Marko z Ano Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve; Sprejem zmagovalne ekipe prve pomoči pri županu MO Ptuj; Branko Brumen prejel državno odlikovanje; Začetek prireditev - Martinovanje Ptuj 2015; Pogovor s Katjo Gonc, urednico Ptujčana; Gostujoča razstava Podobe slovenske Štajerske; Razstava akademskega slikarja Mita Gegiča; Razstava likovnih del slikarke Mihaele Omladič; Odmevna regijska likovna razstava v Kidričevem, Spoznajmo glasbo Tuaregov iz Afrike; Razstava malih živali na Ptuju; Z glasbo v sobotno noč. Slovenija, Podravje • V Halozah in na Ormoškem ob meji v teh dneh bodeča žica Dušimo dim, ne gasimo pa požara Slovenija je v sredo na južni schengenski meji začela postavljati žično ograjo oz. bodečo žico. Njena postavitev se med drugim predvideva na območju haloških občin, kjer je ozemlje med Slovenijo in Hrvaško na več mestih možno prestopiti čez zeleno mejo. Žično ograjo te dni že nameščajo v občini Središče ob Dravi, ob mejnem prehodu. Da bodo namestili ograjo, je v torek, po sestanku, ki je potekal na policijski postaji Gorišnica in na katerem je bil prisoten tudi državni sekretar na MNZ Andrej Špenga, javno naznanil završki župan Miran Vuk. Kot je povedal po sestanku, naj bi ograje najprej namestili na območjih, ki so najbolj prehodna, hriboviti deli pa pridejo na vrsto nekoliko pozneje. Vuk dodaja, da naj bi vlada občine pozvala, da pri postavitvi pomagajo z gasilci in civilno zaščito, pristojni pa so osebno stopili v stik tudi z vsakim lastnikom parcel, na katerih bo stala ograja. Ob tem je poudaril, da bodo ceste med kraji ostale odprte, prav tako ne bo moten prehod po poteh, kjer se ljudje vozijo s kmetijskimi stroji. Vuk vladni ukrep postavitve teh- Foto: Monika Levanič V Središču ob Dravi so v četrtek zjutraj začeli postavljati prve metre ograje. Ljudi je na pot pognala zgrešena politika ZDA in EU Župan občine Žetale Anton Butolen pravi, da je odločitev vlade za postavitev ograje logična. »Iz vladnih obvestil in reakcij Avstrije, Nemčije in EU med vrsticami berem, da je usklajena z vsemi. In to je dobro. Če je Avstrija pripravljena dnevno sprejeti 6.000 migran-tov, je treba vzpostaviti sistem, da jih tudi v Slovenijo dnevno ne pride več. Če bo Avstrija pripravljena dnevno sprejeti več migrantov, jih bomo tudi mi lahko v državo spustili več. Če bo Avstrija mejo zaprla, jo bomo morali zapreti tudi mi, sicer se nam lahko zgodi, da migranti obtičijo v Sloveniji. Ne glede na sočutje do teh ljudi je jasno, da dvamilijonska država ne more na svojih plečih nositi krize svetovnih razmer. Česar ni sposobna rešiti celota Evropa, da o ZDA sploh ne govorim, ne more rešiti Slovenija sama. V tej luči je poteza vlade ne samo dobra, ampak edina logična in v tem trenutku še ni prepozna. Je pa zadnji čas, da se je to zgodilo. Predvidevam, da bo poteza naše vlade tudi signal za jug in se bo popolnoma nenadzorovani tok migrantov začel ustavljati, preden prispejo do meje s Slovenijo. Obveznost EU in ZDA je, da poiščejo rešitev, da bodo ljudje lahko živeli tam, kjer so živeli tisočletja. Na pot jih je namreč pognala zgrešena politika ZDA in EU.« ničnih ovir na meji pozdravlja, saj bo ograja migrante usmerjala proti mejnim prehodom. Po drugi strani pa meni, da bi morala država mejo zapreti, podobno kot je to storila Madžarska. »Kljub postavitvi ograje bo meja na nekaterih delih, ki so izven mejnih prehodov, še vedno prepustna oziroma prehodna,« opozarja završki župan. Varovanje zelene meje je bilo nezadostno V sredini oktobra so migran-ti zeleno mejo, podobno kot v Zavrču, nezakonito prečkali na območju občine Cirkulane. Žu- NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IV/11 'OftS,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO pan Janez Jurgec pravi, da glede postavitve zaščitne ograje do sredine tega tedna niso dobili nobenih konkretnih obvestil: »Ta trenutek še ne vem, kdaj bo ograja postavljena in ali bo postavljena vzdolž celotne meje. Naša občina ima s Hrvaško 9,5 km meje. Država ima vso pravico in dolžnost zavarovati svoje meje, da režim, ki je vzpostavljen, deluje. Ali je ta režim v preteklem obdobju vzdržal, pa veste sami prav tako dobro kot jaz. Varovanja zelene meje praktično ni bilo ali pa je bilo njeno varovanje nezadostno, zaradi česar po mojem mnenju tudi sledi postavitev ograje.« Postavitev ograje se napoveduje tudi za občino Podleh-nik. Župan Marko Maučič: »Po informacijah, ki smo jih dobili v torek, naj bi se ograja za zdaj postavila samo ob vpadnici proti mejnemu prehodu Gruškovje, v dolžini enega kilometra. Menim, da bi ograja ali tehnična ovira na slovenski meji morala biti postavljena že v času, ko je ograjo postavljala Madžarska. Rešitev problema bi lahko bila, Vlada je končno spoznala, da temu problemu nismo kos Ali se bo žična ograja postavljala v občini Ormož, vzdolž celotne meje, smo povprašali župana Alojza Soka, ki pa s tem še ni seznanjen: »Nič ne vem o tem. Nič nas ne obveščajo. Vem samo to, da če že, je treba to narediti vzdolž cele meje, sicer se bo problem prestavil tja, kjer ograje ne bo. Leta 1993 so migranti prihajali preko zelene meje na Kogu in Godenincih. Reakcija je prepozna, še zlasti, ker bo postavitev zahtevala veliko časa, pred vrati pa je zima. Ograjo bo treba varovati, sicer ne bo imela učinka, na to pa mislim, da nismo pripravljeni. Mi bi morali to začeti takrat, ko je to naredila Madžarska, ne pa da smo se takrat pridružili tistim, ki so obsojali krute Madžare. Toda boljše pozno kot nikoli. Končno je vlada spoznala, da temu problemu nismo kos in se je lotila postavljanja ograje. Sam nisem za ograje, a dejstvo je, da drugače ne gre.« O postavitvi ograje smo poizvedovali tudi na občini Središče ob Dravi. Z odgovorom so bili izjemno skopi: »Kolikšen del naše občine bo ograjen, nam še ni znano. Poteze vlade ne komentiramo.« Monika Levanič če bi Nemčija sprejela stroge ukrepe za ustavitev migracij, saj jo migranti še zmeraj vidijo kot obljubljeno deželo. Posledice bomo občutili vsi. Požar je treba pogasiti na izvoru in ne tam, kjer je dim.« Ograja za varnost državljanov in migrantov Župan občine Žetale Anton Butolen se s postavitvijo ograje strinja: »Ne vem, ali nihče v tej državi ne zna poslušati in nihče ne razume, kaj pomeni imeti lastno državo, skrbeti za varnost lastnih državljanov in varnost migrantov. Kolikor razumem predstavnike vlade in sem sam obveščen, Slovenija meje ne zapira. Zato so vsake primerjave, ki jih mediji delajo z Madžarsko, neumestne. Slovenija želi vzpo- staviti sistem, da bo mejo dejansko nadzorovala, da se ne bo ponavljala zgodba, ko so Hrvatje pripeljali migrante na določene točke in jih spustili v Slovenijo. Jasno je, da ograja, kolikor je pač bo, ne bo postavljena čez noč oziroma v enem dnevu. Če država vnaprej objavi, koliko ograje bo postavila in kje jo bo postavila, postane ograja nesmiselna. Na primer vsi mediji boste objavili novico, da jutri Slovenija postavlja ograjo na območju mejnega prehoda Gruškovje. Potem sporočimo Hrvatom, kam naj peljejo migrante in jih spustijo čez mejo. Če že imamo državo, državne službe in organe (policijo, vojsko, obveščevalno službo ...), potem jim vendar pustimo, da opravijo svoje delo. Nikoli in nikjer na svetu te službe o vseh svojih aktivnostih ne bodo obveščale javnosti in medijev.« Mojca Zemljarič Pomaranča Maribor Cesta proletarskih brigad 101 (novi trgovski center zraven Qlandie) Pričakujemo vas od 19. novembra 2015. Napoved vremena za Slovenijo Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, 5/14 o božiča bo ostalo tako. Danes bo večinoma jasno. Po nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bo nizka oblačnost iznad morja razširila proti Notranjski. Popoldne bo ponekod začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C. Obeti V soboto se bo ob prehodu oslabljene fronte pooblačilo, ponekod na severovzhodu lahko pade tudi kakšna kaplja dežja. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo zjutraj bo pretežno oblačno, popoldne pa se bo od zahoda delno zjasnilo.