150 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos *) in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razločil Davorin Terstenjak. Sanskritsko jezično deblo, ktero tudi jezikoslovci imenujejo indoeuropejsko ali indogerman- *) Prirodoslovci pišejo od te cvetlice: »Cvetlica Lotos (Nvmphea Nelurnbo) je neznano krasna cvetica; cvetna krona ji žari v ži- sko, obsega pet različnih rodovin, kterih dve ste v Azii, tri pa v E uro p i1). Aziatiške rodovini ste in diska in medo- perziška ali ariška, europejske pa kelto-germanska, slovansko-litvanska in gerško-la-tinska z um briški m in os kis k i m narečjem vred 2). Pred svojim razkropljeojem so vsi indo-europejski jezici med seboj bili enaki. Razcepili so se že v p red zgodovinski dobi, da nam ni mogoče časa izslediti, kadaj so vse germanske narečja, ali vse slovanske, vse keltiške ali gerške in latinske en jezik bile 3J. Litvansko-alovanske narečja so se od aziatskega bra-tinskega jezika, 5,sanskrita imenovanega, pozneje ločile, kakor klasi š ki in keito-germanski, vendar še pred razdeljenjem aziatiške strani našega jezičnega okrožja v medo-perziško in indiško betvo 4J. Na nar veči popolnosti in pervotnemu jeziku iudo-europejskih narodov nar bolj podobni je ostal in disk i sin. On ima bogastvo oblik, kterega vsi drugi njegovi mlajši brati nimajo, akoravno tudi on ni pokvarjenju ušel. Tako, na primer, glede glasnikov stojijo, kakor visokoučeni Bopp terdi, iitvansko-slovanski jezici na starejši stopnji, kakor sanskrit. Lilvansko-slovanski jezici še so ohranili izvirne gerloglasnice, ktere sanskrit po nebeglasnicah nadomestuje. Tudi dokazati se da, da je Iitvansko-slovanski jezik dosti besed v pervotnem pomenu ohranil, ktere v sanekritu že v prenesenem n hajamo. Tako je glasnik k starejši kakor temu glasniku enaki sanskritski glasnik sh, in litvanska beseda a k mu (kamen) je v izvirniši obliki, kakor sanskritska enaka ashman 5). Bopp da veljati in tudi Kuhn 6), da so litvansko-slovanske narečja dalje z indiškimi kakor druge europejske betve naše velike jezične rodovine v zavezi ostale. Enakih misel je visokoučeni Grimm 7). Kakor jezikoslovci v naj popolnejšem bratu ind -europejskih jezikov—v sanskritu — iščejo razjasnjenja pomenov besednih, tako basnoslovci v bogočastji indiakega naroda razjasnjenja podob basnoslovnih. Slovanski učeni možje so že davno spoznali, da čudovitna sorodnost je med indiškim in slovanskim bogočastjem; nemški so začeli v naj novejšem času tudi v Indii iskati ključa za razrešenje temnega nemškega bogočastja. Tako je, na grimer, obče-hvaljeni nemški jeziko-, starino- in zgodovinoelovec dr. Adolf Holtzmann primerjal Nibelunsko pesem z indiškimi pesmotvori s). Pa ne samo podobe nemškega bogočastja so začeli primerjati z indiškimi, temoč tudi gerške in rimske. Tako je, na primer, učeni profesor Kuhn gerškega Hermejasa z indiškim Sarameyasom primerjal, in dokazal, da med indiškim, gerškim, rimskim in nemškim bogočastjem je zavez, in da soglasje v bitji vem, nekoliko modrelem bagoru (purpuru); cvetni prah, > vitel kakor čisto zlato, rumeni potoke; modro in rudece pa mehko perje se sklada v pahalcice; iz steblenih nitk pa se spletajo naj licniše zapestnice; zvezčiki (pušeljci) posušenih nitk se rosijo z dišečim oljem , da jih dekleta nosijo v nedriji" itd. ') Besedo „sanskritu učeni jezikoslovci rabijo v treh pomenih: pervič imenujejo pervotni jezik, kterega so indoeuropejski narodi pred razkropljenjem govorili, sanskritski; v ti razmeri se smatrajo indoeuropejski jezici za sinove, — dragic se veli sanskritski jezik tisti, v kterem so staroindiški slovstveni spomeniki pisani, — tretjič imenujejo jezik sanskritski vsak drugi, kteri je brat s tar oin diškega, tako, da se tudi jezik gerški, latinski, nemški, slovanski zna jezik sanskritski imenovati. 2) Pott „Etymolog. Forschungen" I. XXX. 3) Bopp „Ueber die Sprache der alten Preussen" str. 4. 4) Bopp. 1. c. 5) Bopp. 1. c. str. 7. ti) Kuhn v bukvah „Webers indische Studien" I. 187. 7) J. Grimm „Gesch. d. deutsch. Sprache" I. 171. 8) Holtzmann v svojem delu „Untersuchungen iiber das Niebe-lungen-Lied" posebno primerja Sigfridovo povest s povestjo in diske ga junaka Karna-ta, ktera se v Mahabharati nahaja. Tudi H. Lev je to sorodnost pretresoval (glej: „Zeitschrift Tur deutsche Mvtholoajie". herausg. v. tVelf I. . 2. str. 113.) Pis. 151 božanstev pri teh narodih ni gol primerlej, ktero bi se dalo iz občinskega pocetka vsake natorne vere razložiti, temoč da to eoglaeje izvira iz edinih misel, ki so bile vsim tem narodom lastne, in iz za popadkov, ktere so iz stare domovine seboj prinesli *). (Dalje sledi.) *) Glej „Haupts Zeitschrift fur Altertliumskunde" VT. Band, stran 117. itd. Pis. 154 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Al v slovanskem bogočastji še nahajamo ožje razmere kakor pa le občenoat misel (idej); nahajamo namreč z malimi unanjimi spremenami čisti indiški značaj vkljub protii:ovoru Schvvenckovemu, ki terdi, da primerjanje slovanskega bogočastja z indiškim ni prikladno *). Naj je ta enakost nastala za tega voljo, ker je slovansko pleme naj dalje v zavezi ostalo z indiškim, ali za tega voljo, ker se ni nikdar tako mešalo z drugimi narodi in v zadevah vere zmiraj samo*talnost in neoskrunjenost si ohraniti prizadevalo — sorodnost je djanska (faktiška); — že smo jo v svojih spisih mnogokrat dokazali, in jo bomo še. Res je, da v slovanskem bogočastji ne smemo iskati vsi h indiških basen, ktere so pozneje nastale po pesnikih in duhovnih, in ktere bi mi rajše imenovali „duhovne legende", akoravno so v teh legendah misli izvirnega bogočastja v različni obleki najti, — al verozakonske mnenja, kakor jih naj starejše indiške bukve Vedas ohranu-jejo, se nahajajo v čudovitui enakosti v bogočastji slovanskem. Ako Mahabhara ta in Ramayana ne veljata v vsem za izvirnika slovanskega basnoslovja, velja vendar Vedas. Pa tudi Mahabharata in Ramavaua nista popolnoma zavreči, ker Vede so izvirnik vere duhovnih, nikdar pa ne vere ljudstva 2). Gotovo je ta okolščina imeniten dokaz, da primere slovanskega bogočastja z indiškim dalje sežejo, kakor čez „allgemeine" vsim indoeuro-pejskim narodom občne, ker ne samo v mitiških slovanskih imenih nahajamo enake pomene z indiškimi, na priliko: Siva, Rama, Brama — primeri Siva, Ra-dogost, Prome, Prove — temuč tudi priimena indiških božanstev v slovanskih zgodovinskih imenih. Tako, na primer, ima Višnu priimena Svabhu ,,per se existensa, Vanamali ;,florea serta gerens". Genarduna „protec-tor", Višvaksena „dux universi", Ramana „jucandusa, Kamapala „concupiscentiarum rector", Sharndgui „en-sifer", Adhoksadži ^omnia Iustrans", Talanka „sonan-tium dominus" 3) itd. Uprašam sedaj: kje imajo slovanske imena Sobeslav, Svojata, Venceslav, Branimir, Branislav, Vsevolod, Radomir, Radoslav, H o-temir, Mečislav, Cedomir, Čedobor, Zvoni mir, svoj razlog, ako ne v gori imenovanih indiških basnoslov-skih priimenih Višnu-ta? Iz tega se pa več kakor le: „Das Allgemeiue" očitno razodeva. Ali poglejmo priimena Shiva-ta, Brahanbhanu „crescens", S h a m b o ??falminanscc, B a r g h a ;,lucens, S h i v a „bonusa, Shankara „terribilisa, Ugra „ferox", Mahadeva „magnus", „adjuvans", „potens Deus", Šastava „ulcis-cens". Hara „destructor", Sthanu ,,«tabilis", Durga rterribilitertf, w*racunde iens", B ha v a „sator", generator 4). itd. Prosim vsakega razumnega: kje bode iskal temelj ena- ') Schwenck »Mithologie der Slaven" str. 5. 2) Heezen „Ideen" I. Theil. Gottingen 1824 str. 125. 3) Glej ..Amarasinha" eriitio Paulini Romae. Sectio I. str. 16—19. 4) L. e. ,iv. 28. Spis. cih slovanskih starih zgodovinskih imen: Ras ti s lav, Ro-s t i s i a v . Rastic, Peruu, Bracislav, B o I e s l a v, U u e s 1 a v, Bonjata, Lutomar, Lutomir, L u t i b o r, Mogemir*), Mistisla v, Miescisla v, Harovit,Stanislav, Spitihnev, Baba, Babo, Babuš, ako ne v indiškem bogočastji? Skoro vse nam znaoe staroslovanske zgodovinske imena se nahajajo v indiških različnih bukvah kot priimena božanstev, toraj se razjasnuje slovansko basnoslovje samo po sebi po indiškem. Ako se učeni dr. Holtzmann podstopi reči: „Ne da se tajiti, da Indi in Gerki z enacimi besedami ne le take zapopadke izrazujejo, kteri pomenjajo perve potrebšine telesnega življenja, temoč tudi take, ktere razodevajo že izobraženo basnoslovje in pripo-vestnico" (Zeitschrift f. vergl. Sprachforschuus:, zvez. VI. str. 489), kdo bo tajil, da med Indi in Vindi ne vlada enaka razmera? Priimena božanstev se najdejo že v Ama-rasinhu, kteri je 56 let pred Kristovim rojstvom živel. On pravi, da je zapopadek starejših knjig v svoj slovar vzel. Ker se ime Krsna že v Vedah najde, kterih početek daleč čez keršansko številoslovje sega, kdo si upa terditi, da te imena niso že bile v navadi, ko so Indi in Vindi v pred-zgodovinski dobi še v Azii edina rodovina bili? Po tem uvodu se podamo v razlago svojega predmeta o pomena cvetice lotos. (Dalje sledi.) v *) Ime Bonjata, ktero je posebno pri starih Cehih bilo navadno, izpeljuje učeni Jungman od bonati :z: strah delati. Nahaja se ime Bonjata pogostoma na štajarskih rimskih kamnih v obliki Boniatus in Boniata, ravno tako Lutomar trikrat in Ma-gemar večkrat. Znamenita je ta okolšcina, da pri polauskih Slovanih se končajo imena na vit, n. pr. Rugevit, Harovit, K are vit, Po revi t, pri Rusih in Polacih pa ravno tiste imena na slav: Poreslav, Pereslav, Svetoslav. pri Slovencih pa Karat. Borut, Rastic. Spis. 158 Starozgodovinski pomenku Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Značajna lastnost emblemov in drugih atributov podob na rimskih kamnih v Norika in Panonii najdenih je tudi cvet lata, lota, lotos. V lotovem cvetu, v kterem vsako seme, prej kakor cimi, že nekoliko popolnih lističev ima, daja natura spoznati pervenstvo svojih, proizvodov *). Za tega del je služila Indom za podobo rodivne naturoe moči iz ognja in vode, ali, kakor Paalin pravi: „fuit svmbolum virtutis generativae ex colore et humore procreatricis" 2). Ker po mislih starih Iudov ste bile za rodenje (jsitvarenje) toplota in mokrota potrebne in se obojne nahajate v tem povodnem cvetu, kteri zatega voljo se veli tam a rasa od besede ta mara, voda, p a d m a od pa d, ire, fluere, itota-fiog, Sarasa od sar, ire, currere, fluere (primeri slov. teči, currere, ire in fluere), Ambhanika, ambodhža, to je: v vodi rojena. Vodo je imel Ind za pervi živelj, zato lote ni samo imenoval po vodi zavoljo njene rasti t vodi, temuč tudi ker mu je lota bila zaznamek rodivne moči. V starih jezieih pa nahajamo pomene: rodenje in hotenje v edinem pomenu, zato se ta cvet tudi veli kani al a od kam, amare, concupiscere, desiderare 3), dalje lotos od lat, lad, desiderare, gerški Xmtog 4) beliebt, begehrungswurdig, slov. lotiti sezz: česa poželeli, zato še stari Slovenci na Stajarskem pogosto molijo deveto božjo zapoved: „Ne loti se svojega bližnjega žene",namesto „ne poželuj svojega bližnjega žene". V semitiškem jeziku pomeni lot parturire, in zdi se mi, da je to izvirniši pomen. Vse indiške božanstva, ktere so predstajale ognji in vodi, so imele loto za svmbol, ali deržeče jo v rokah, ali na nji sedeče. Tako tudi vidimo na enem sekovskem kamnu Višnuvo ženo na loti sedečo in Višnuta možo-konja (konj, neptunska žival, je svmbol vode) ženo objemajo-čega, v levici pa liro deržečega 5j. Gospod Knabl je po svoji znani šegi to podobo tako razložil: ;,Ein Mann mit Rossfussen in der Linken eine Lyra haltend, umfangt einen andern Mann (sic!) in sitzender Stellung". Akoravno je ta kamen poškodovan, vendar se lahko pozna, da je objeta oseba ženska ne pa m ozka. Perja, na kterem oseba sedi, K abl ne porajta in pravi: „kaj ta podoba pomeni, ni težko si razjasniti", ter brez konca in kraja dokazuje, da je to Centaur Chiron, kteri svojega učenca Ahilesa v muziki podučuje 6). Kolikor nam je način Chironove podobšine znan, so stari podobarji in slikarji Centaura Ahi- *) Dalje razpeljane misli „o cvetu Lotos" najdejo častiti čitatelji v Gorresovi: Mvthengesch. der asiat. Welt p. 24. 25. V časopisu se ne dajo spolne reci pretresovati. Akoravno znanstva ne poznajo nikakoršne „delicatessecc in se pretreso-vanja o phališkem castji imajo z očmi starega sveta prebirati, bi mi vendar nikogar radi ne pohujšali. 2) Paul in „Systema Brahm." str. 269. 3) Nesselmanova izpeljava besede kamala iz ka in mala „wo einen Flecken habend" ni temeljita. Bramini sami pravijo, da pomeni kamala: flos voluptatis , glej Asiat. Reserch. 1.243. 4) Bohlen (Indien I. 193) tudi izpeljuje pomen lotos iz gerškega Icotog. 5) Glej: Obraz v Muharovi zgodovini Stajera I. zvezek, tabl. XVI. fig. 42. 6) Glej Knabl v „Schrift. des histor. Vereins fur Innerosterr." I. vezek str. 82. Spis. lesa godbo učečega vsikdar tako izobraževali, da Ahiles der ž i liro, ktero Centaur prebira, večkrat pa tudi mali Ahiles na Centauru jase *). Po našem mnenji, kakor smo že rekli, ta podoba očituje Višnu-ta in njegovo ženo. Da je podobar napravil mu konjske noge, je hotel zaznamovati njegov element — vodo, in znarnnje vode konja. Kot Kršna ima Vi snu pisalko, tudi s p lun ko ga nahajamo v indiških pagodah sedečega na basnoslovskem vel-bodu (kameli) na herbtu s kriloma. Več od tega na drugem mestu. Pa se drug kamen se najde v sekovskem gradu predstavljajoč ovna, ki se končava v ribji rep, na kterem sedi možka oseba, v levi kroglo deržeča. Ovnu na-sprot pa je vpodobijeno lotino perje, kterega se oven z nogama dotika. Tudi na tem kamnu gosp. Knabl spola ni razločil, in m ozko osebo za žensko pogledal, rekši, da je to ali Nereida, ali Dorida, ali Oceanida ali pa ka-košna druga morska nvmpha, in opirajoč se na herkulanske slike morskih nymph 2). Pa kdor je herkulanske podobe prav pogledal in tudi podobo na našem kamnu, ta bode na pervi pogled vidil neskončni razloček v podobšini. Primera Knabelnova tedaj ne velja, pervič, ker človeška p »-doba ni ženska, drugič, ker žival ni bik, kakor Knabl misli, ampak ovrvata itd. Ime Buggion sem dvakrat našel na noriških kamnih. Višnu T a mara — Latova so stari Norica a i, kakor čvetero spomenikov pričuje, posebno radi častili. Lastnih imen na noriških kamnih sem dozdaj lese dvoje našel; eno v obliki Lotucus 3j, to je, Lotuk, in drugo Bela-tumara 4). Glasnik sanskritski a že v indiških narečjih prehaja tudi v u,n. pr. karma in kurma, želva, Par-vati indiški Par budi, primeri slovenski kralj, poljsko krul. Kakor po častji Sava — seva nahajamo rod Se-vaces,Savaceszz: Savci po štiru Štiriates, poShivi Nori Norici, po Shivatovem turi Taurisci = Turi-ščani ild. tako po častji Višnu-ta Tamara Latovici, Latobici, in posebno mesto praetorium Latovico-r u m, Latobicorum.Božanstvo se je torej velelo Lat o v, kar je stari imenovavnik, enak latinskemu na us, od kterega še imamo nekoliko ostanjkov, n. pr. žernov, mazgov, celo v, in lastne imena Dernov, Harkov itd. Mesto La-tovičanov se je torej velelo Lato v, prebivavci pa Lat ovci, Latovičani, drugači bi Rimljan, kteri je slovenske sklone polatinčeval, ne bi mogel pisati „Latovicia. (Dalje sledi.) *) Schoenleben „Apparat" I. p. 73. 2) Šafarik „Slav. Alterth." II. 288. En kralj Kresimir je živel leta 882 in je bil sin Muntimira, kralja horvaškega. 3) Muhar „Rom. Norikum" I. 186. 4) Priime Belatumare je Saplia od šapel zz venec, verpec, torej Saplia zz imenu Ve ni m a — veneana. Gori smo culi, da se Shiva veli belo tumaro, šapleni — venčani! V napisu, v kterem se najde ime Lotucus, še se najde ime Cuce et Surae, kar opominja na častje rodivnega principa in na organ in simbol tega principa. Na štajarskih kamnih se nahaja možko lastno ime L o tur, iz kterega je gosp. Knabl nemškega Lothara napravil, in žensko ime v napisu, v kterem se Lotur najde, se veli Soha. Šaha je ime indiške Vile po-vodkinje , Lota pa vodni cvet, torej spet dokaz za resnico. Muhar „Rom. Norikum". I. 179. Lote rastete dvojne sorti: belkasta in plavkasta. Spis. 170 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Mi smo spervega to postajo iskali v Ho te me z u, pozneje smo se povzdiguili za Letijo Qzavoljo oblike Le-tija primeri Idria, Mudiaitd.) Ker smo vidili, da lata, lota — lotos pomeni cvet ho ti, tedaj nase mnenje ni bilo brez vsega temelja. Vendar smo ga zavergli in se nočemo zavoljo njega prepirati, kakor tudi ne zavoljo Val-vazorjevega, kteri od imena tega grada pravi, da je nastalo po posestniku, kteri se je H o ch Tomaž zvai *). Vendar gerb radečki mora nekakošen verozakonsk temelj imeti. V Valvazorji je malo drugač narisan, kakor je današnji, ali kakoršne kostke ima rn diski Bud ha na persih, takošne se v gerbu radečkem od Valvazorja izrisanem najdejo. Da Budha ni druga, kar Višnu pod drugim imenom, je znano, in da so ga severno-slovenski rodovi poznali, pričuje obilo imen Budimir, Budi slav, dalje imena mest in sel Budejo vice, Budeč fkjer je pervo nekdaj imenitno češko ueelišče bilo), Budina, Badi-slavci itd. Dozdeva se mi, da so Budata posebno častili Cehi, zakaj v njihovi zgodovini se najde naj več imen, ktere so bile priimena Buda-ta. Tako se je Buda zvai Arhada venerabilis, Bhagavaui celeber, magnanimus (dušan), Agada immobilis, Sugada celeriter festinans, celer, viator , Š a sta mu ni vindex, castigator, judex, Gau-dama, vopicog *~) itd., in kteri narod slovanski ima vec lastnih imen: Cesti mir, Ctislav, Ctibor, Slavo mir, Ne klan (beseda nek lan unbevveglich, unbeugsam je še po Štajarskem znana, tudi za Valvazorja je še bila navadna, ker pravi, da klan pomeni Beagang 3J, Spiti-mir, Kazimir, Sudislav, Veles itd., kakor ravno češki ? v Božanstvo Veles so Cehi posebno .častili in celo njihovo ime Ceh pomeni to, kar Gaudama—Veles. Na Štajarskem kraj Mure se veli Čeh še jianasnji dan go-vedski pastir. Ime Ceh je okrajšano iz C e ho sla v, Ceš-slav, kakor Stah iz Stanislav, Meh iz Mestisiav, Meščislav, Zdeh iz Zdeslav itd. Višnu-Kršna se je velel Keshava; tudi se najde v indiških bukvah pisano Kesava in pomeni der Lockige, od kes ha die Loeke 4). Ker dr. Schleicher 5) ne da veljati, da je iz kesha slovansko kosa die Loeke, ker sanskritski glasnik s h se vjema s slovanskim glasnikom k, tedaj je lahko izpeljevati slovansko besedo keka x6urj, ') V al vaz o r „Topog. histor. Beschr. IX. str. 287. 2) Amarasinha str. 8. 3) Valvasor 1. c. str. 303. 4) Fried. Ruckert „Gita Govinda" v „Zeitschrift fur Kun de des Morgenland." I. B. str. 130. 131. 5) „Formenlehre der kirchenslav. Sprachc" str. 96. Spis. 171 tudi kek, od kodar slovenska: kečka, češki kučery, keštky. Glasnik k se umehčava v č, torej če ca; č prejde v s, tedaj česa (odkodar češelj, česati, das Haar, Lockenwerkzeug) in iz česa Cešslav njegovavno Čeh. Ker je Visim Kršna s priimenom keshava bil, to, kar Anokhav vopico g, Apollo crinitus, »rovedski pastir, tako je izraz Ceh vv pomenu pastir obstal pri štajarskih Slovencih, in Ceh, Cehi, torej pomeni častitelje Višnu— Kršna — Keshava-ta s ^priimenom Govinda. In sadaj nam je jasno, zakaj so Cehi posebno Velesa častili. (Dalje sledi.) 174 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Ime Lato v, smo rekli, tiči v imenu Let i j a. Ali tukaj nam spet Valvazor 1) v okom pride, rekši, da ta terg ima ime od latinskega litus, breg, Ufer, in skoro bi verjeli, ker v bližini Letije nahajamo selo Breg, Brežce (Rann). Korenika latinske besede litus mi ni znana. Valvazor piše, da litja tudi pomeni Menschenfett. Odkod? Zakaj? — Jeli ste litja in litus tako sorodni besedi kakor tumere in tumulus, sansk. tu, slov. tuča, lit v. takti, fettwerden? Postavimo še drugo ime in sicer ime mesta Vače. Ali ni v tem imenu skrito ime Lat je? Gorenci izgovarjajo glasnik /kot #, n. pr. Faze nam. Laze, tjznč^ tedaj Vače namesto Latje, Lače, celo pravilno. Pri tej priložnosti hočemo nekoliko besed o imenih Ceh, Leh in Meh govoriti. Višnu je tudi, kakor Paulin f2) pravi, arationis iosti-tor, utemeljitelj poljo delst va, oratarstva, in se veli ') Valvasor 1. c. str. 342. 2) Paulin „System. Brahm." str. 142. m Spis. 8ira pa ni ali Halabhrit, aratrifer, aratram gabernaus *), to je, K a ti bor, od r a ti namesto orati. Ta aphaeresis ee nahaja še v izpeljanih besedah ralo, ratar, rataj, namesto oralo, oratar, orataj. Da končnica bor na pomeni kje pugnator, bellator, se vidi iz imen Zdebor, C ti bor; ta končoici je identišna s končnicami mar in slav, man, mysl, primeri sboriti= misliti. Učeni dr. Kuhn pravi, da je pervotni pomen korenik besede aritra, aratrum izrazuje: prerezati, in prav ima, ker slov. beseda ratiše, der Sensenstiel, to izpeljavo poterjuje. Primeri toporišče in topora, topača,tepača, dalje rat bellum = sekanje. Na noriških kamnih nahajamo imena z rhenismorn Ran ti i las, primeri ime Ran tuš a. (Dr. Kuhn v Weber Ind. Stad. III. Heft 354.) V indiških vežah je Višnu Baladeva, to je, Sil-noibog severnih Slovanov tudi Rama Shri — Rama — Radogost, Radosiav, obrazen kot junak, v eni roki deržeč cvetje (Kvetoslav), v dragi latovje, v tretji sadovje in v četerti plužno železo. Poleg njega je namaiana lotos, palmovo drevo in žitno polje. Oblečen pa je s levovo kožo in glava je obdana s sončnimi žari 2j. Prav resnično razlaga ostroumni Ni-klas Muler to podobo tako le: „Hier zeigt sich diese In-karnazion durch ihre Attribute sehr deutlich als ein solariscri-agrarisches Gottsymbolbild. Der L6we ist nicht bloss Sym-bol der Gottheitatarke, sondern auch Sjmbol der Sonne46 3). Tudi polabsko-siovenski Radogost je imel spredej glavo človečjo, zadej levovo in v rokah pa plužno železo4). Tudi na sekovskih kamnih nahajamo palmovo drevo, kakor tudi ua dragih štajarskih rimskih kamnih skorjo 5); to drevo se rabi za lišpanje 6) stebrov. Višnu kot bog zraka, vetra in vremena pa je v naj stariši veri ludov bil enak z Indrom. Vsi kritični basnoslovci pravijo, da je poznejši Indra iztok (Ausfiuss) Višnuta 7). Kot bog vetra in vremena se je torej velel Maru t, Mar u t van aereus 8) — severno-slovenskemu Marovitu 9). Korenina besede M a-rut je mar, kar je izvirno pomenilo gibati se. Ker pa poznamljeuja za izraze: gibati se, so stvarile poznam-ljenja za pomene: zrak ia vodo in drage gibljive stvari, n. pr., ni, bewegen, ni ran, vrioov, nora, voda, saL, ') Amarasinha str. 20. 2} *Glej o b r az pri N ikl. M fil 1 e r „Kunst der Hindu" Tab. III. fig. 150. 3) N. Mttller „Glauben der Hindu" str. 599. 4) Mone „Gesch. d. Heidenthums im nordl. Europa I. 204. ) Znamenito je, da na teh kamnih razun palmove skorje se povsod nahajajo še drugi atributi Višnu-tovi. 6) Glej Muhar „Gesch. d. Steierm." Abbild. Taf. III., fig. VI., 1. Taf. I. fig. 4. Taf. XII. fig. 12. 7) Grimra „Ges.ch. der deutschen Spraehe" I. B. str. 122. Dr. Kuhn v Hauptovi „Zeitschrift ffir deutsches Alterth. 5, 491 itd. 8) Amarasinha str. 42. ) Da je Indra v naj stariši veri Indov bil identišni z Višnu-tom, poterjuje severno-slovanski M ar o vi t, kteri je bil predstavljen z levovo glavo, z odsekanimi rokami, samo imajoč naročaja do loketa, kakor Kršna v tempeljnu džaganatskem, z ribjimi luskami,s peruti in c vet no suknjo; primeri Višnuta levovo avataro matsja ali jribo avataro in Višnu-Krš nat a s peruti orla Garuda-ta in z vencem obdanega, za česa del se je je velel: Vanamali iz: Venceslav. Da Indra ni druga, kakor samo modifikacija Višnuta, poterdujejo še priimena, ktere Višnu ima, namreč: Indravaradži per aereni mcans, Ube ndra Dei Indrae frater, aeris frater (glej Amarasinha str. 16). Ze v listih časopisa „Mittheilungen des hi s t Vereins fiir Kram" sem dokazal, da Ind, Hind, Sind, V ind, Ant, Spor,Serb Slav, Sloven, pomeni: mislečega, dušnega, einen den-kenden, Begeistigten, da polteni pomeni (sinnliche Begriffe) korenik ind, an, spar, sar, shrul izrazujejo : gibati, teči, duhati, bežati, in da te so pod val izrazov dušnih moči in gibljivih življev (zato šara zrak in voda, an, duhati in gibati, anhuma, anima). Na enaki podvali tudi počivajo imena: diutist, to je, deutsch , in helith, kelith (z besedo staro-nemško helith, k el i t je sorodna slovenska čeled), to je, Kelt, pervo pomeni gen s, drugo homo, vir. (Glej Pott Etvmol. Forsch. II. 520, in dr. Holtzmann Kelten u. Germanen str. 154.) Ind, Hind, Sind, Vind, Ant, Spor, Serb, Slav, Sloven, Norčan, Teutscher, Kelt pomenijo toraj eno: mas, Mann, gens, homo, vir. Spis. 175 gibati, teči, s a gara, voda, morje, in zrak *), tako je tadi iz mar postalo m ar a t in lat. m are, dalje slov. marva po metathezi mavra, das Luftgebilde, derRegen-bogen. Polteni (sinnliche) pomeni izrazovajači gibanje so se pozneje pozabljati začeli za duševne delavnosti gibanja, ravnanja, zato je indiški srn ar =3 slovenskemu: marati, recordari, latinskemu mor, po redaplikacii me-mor, gotiškemu m e r j a memoro, staronemškemu mariu, annuntio. manifestum facio, celebro, mar i, farna, mar illastris 2), analogično besedam: shru flueie, movere, in shruauribus percipere, slovensk. slujem, slo vi m, slava, gersk* xlvco, tako da končnice slav, mar, mer, mir, xhjg v lastnih imenih Dobroslav, Dobro man, Ayadoxlriq v svoji izvirnosti pomenijo to, kar končnica man, postavimo , v imenih L u to man, Lubman, ali pa misel v imenih Gostomvsl, Hotimisl,Lutomysl itd. — mislečo— duševno bitje — človeka. (Dalje sledi.) ') Jakob G rim m v „Zeitschrift fiir vergleichende Sprachforsch." III. Heft str. 208. 2) Glej Bopp Glossar Sansk. str. 392. Spis. 178 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Višnu— Indra pa se tudi veli P a gaš as a n a, tera-perator, in Dajradi *), aura, halitus, aer, in a tema imenoma se ujemata severno-slo venski Po god a (od pogoditi, temperare, plača re) in Dohoda. Severno-slo-venski Pohoda je torej Višnu — Indra — Pa g as a-sana, in za to božanstvoma spet spričujejo njegove lasto-vitoati: meresčevo obličje, rog ob i I nos ti, sončni žari in pa napisi na njegovi podobi, iz kterih se vidi, da je bil varh poljedelstva, živinoreje in ribstva 2) (primeri Visnu-ta v ribo-a vat ar i (Matsja avatara) z meresčevo glavo, v varaha-avatari Visnu—Rama-ta s plu-žnjim železom, in Višnu-Kršna-ta s priimenom Go-vinda, buga pastirstva)* Prav je toraj pisal Dlugosz: 5)Castili so ga (Poljci") za boga ugodnega vremena (tem-peries) in ga v svojem jeziku imenovali Pogoda, ka;cor delitelja dobre sape". Vse te oblike Pogoda, Podaga, in Da god a so torej spričane, perva pomeni temperator, druga Iris od d o ga« z reduplikacijo podoga (primeri gost in pogost = torišče, Gau) in tretja D a goda je indiška dagadi. Da je pervotoi pomen besede goditi ?5quiescerea in ??luderea pozneje postal, bodemo se na drugem mestu prepričali. Višnu-tu pa se tudi pripisuje junaško delo, da je kot Herkul premagal meresea 3) in to basen nam je zapisal Jšuidas 4), kar je znamenje, da so jo tudi Noričani poznali. *) Amarasinha 41, 53. 2) Glej M o ne „Gesch. des Heid. im nordl. Europa" I. 204. 3) Creuzer „Symbol." I. 647. 4) Njegove besede se glasijo takole: Be runi um nomen oppidi: Norici sunt populi, apud quos vastae moliš aper, divinitos imis- 179 Ako je Suidas prav bil podučen, se je mož pri Nori-čanih zval Verun, in to je mogoče, ker beseda je san-skritska: vira, latinski: vir, staro-gotiški: vair, zato Werwolf =a Mannwolf, iriški: fear velsch, gwr. Ako sta to besedo ohranila latinski in nemški jezik, neoiore nihče tajiti, da je niso poznali stari Slovenci. Tudi oblika je slovenska (primeri gošun) in izrazuje pomen velikega moža, kakor je res bil, ker je meresca djal si na rame. AH Suidas je utegnil slabo podučen biti in Noricam so kričali verun, berun, aperl aper! in potem je ime dobilo namesto Beranion, ktero so ftimci krivo pisali Viru-n u m, in ktero se na Pajtingerjevi tabli nahaja v obliki Viru nuni; današnji dan pa se bližnja vas poleg razvalin verunskih veli Vaprja vas, to je, veprja vas = Beru-nion, Varunum od sanskritskega vara ha, lat. ver-res, staro-slov. ver, ber — odtod novo-slovenske oblike bara v, berev, brav. Vep'r, Vap'r pa je enako latinskemu aper. Že v svojem spisu: ,,Kdo so bili Ambidravi?" sem povedal, da se je pri severnih Slovanih tudi velik berun, vep'r prikazoval, in sicer v mestu Radogostu; na graških kamenih nahajamo to žival, kakor tudi na sekov-skem kamnu je viditi podoba noseča meresca na rami in korpeč sadja *J. Tako to zver nahajamo v častji indiškega Višnu-ta in severnoslov. Radogosta, kakor tudi na no-riških spomenicih in pri Suida-tu zapisano. Je tedaj to živ dokaz edinosti indiškega Višnu-ta s slovenskim ftado-gostom. Da so res stari Slovani nekdaj besedo vir, v i r u n v pomenu mož tudi poznali, pričuje staro-ruska beseda vira, homagium. Beseda homagium je iz latinščine srednjega veka in izrazuje po nemški: die Huldigung des (Lehns) Mances, francozki: ho m mag e, izgovarjaj o mm a z. Homagium izpeljuje izverstni jezikoslovec Mor it z Ra p p 23, profesor filologije v Tubinku, iz latinskega h o m o, po Festu hemo, ital. uomo, kastiljski ombre, portug. orne, franc. h o m m e, izgovarjaj o m m, kastiljski srednjega veka: omenahe = homage, homagium, gotiški: guma, mož, gumakunds, možni, anglo-saksonski guma, alt-hochrf. gomo in komo, staronordiški gumi, procer, pri-mipiius, brudgumi sponsus, novonemški Brautigam. Ostruomoi jezikoslovec dr. Diefenbach 3J primerja še litvansko-slovansko: žmogus, homo, ž m ona 4) femina, pruski smunents, s mu ni, smunenisko«. Kakor je tedaj beseda homagium, homage iz besede homo postala, tako staroruska vira = hommage iz vir. Vredno je, da sorodne debla te besede pregledamo. V sanskritu se veli vira, mož, junak, hindostan-ski bir. Sem spada sirjanska veres, magjarsk. ferj, kasikum. wirL V latinščini imamo vir, virtus (ana-logičoo sansk. nar c mož, in slov. narava, narav, skrajšano nrav, mutato n in m mrav = virtus); tudi virgo, virago je iz korenike vir. V litvanščini nahajamo: wyras, zakonsk mož, letiški wirs, mož, pruski wyrs, v kazavniku wyrinan r= foeminam. V germanščini se nahaja ta beseda in sicer gotiški vair, mož, starosaksonski ver, anglosaks. ver, veor, homo, maritus, althochdeutach wer, zatowergelo, wer-wulf — Manngeld, Manovvolf. sus agrum vastabat. Hunc quamvis omnes adgrederentur, nihil tamen proficiebant, doneč vir quidam aprum prostratum in hu-raeros imposuit. Norici vero adclamarunt sua lingua vir unus, unde ipsum oppidum Berunion adpellatum — 0i dt Ncooikol B^orjcrav slg «n)o! %r\ idiu qcx)vfj tov eoti firjoovvovg, o&sv Ttohg Br^oovnov 6xkqdr}. 0 Glej Muh. „Gesch. der Steierm." I. Abbild. Taf. XV. fig. 32. 2) Moritz Rapp „Grundriss der Gramrnatik des indoeuropiiischen Sprachstammes" II. B. str. 127. *) Vergleichendes Worterbuch der goth. Sprache 11.417. Nr. 40. ') Znabiii. da v ti besedi se ima iskati pomen imen slovenskih ro-dovinZmon, Srn on, Žmoncič itd. V keltiščini nahajamo in sicer v cimriškem narečji gwr, plural. gwyr, mož, gwra, naptam esse, gvvraig, fuemina, korniški g ur, mož, bretanski gour, homme, personne, gour — hed = cymriskemu gwrhyd, fathom, Mannslange, gaedeliski fear, človek 3*}. (Dalje sledi.) 4) Diefenbach „Lexicon comparativum linguaruni intlogermanico-rtrm" I. 188. Nr. 54. Spis. 182 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Da^e.) Beseda vira, vir, je torej obče blago indo-eu-ropejskih jezikov, vendar obliko Br[Qoiviov, ptjoovvovg, Vir u i) um, dopuša le edini slovenski jezik. Tudi latinski bi jo dopusal, vendar ni noben rimsk klasik Norieanov za Rimljane spoznal, tudi ne za Nemce; po keltiški pa bi se moglo zvati G wy run um, ali pa Gurunum, Fearunum. Na Pajtingerovi tabli stoji Varano, pri Plinii Vi-runum v napisih: Virunum, Virunenses itd. Rekli smo pa, da je Suidas utegnil slabo podučen biti, in da je ime mesto dobilo po varu, veru, beru, berunu, ker se današnji dan narbližnja vas razvalin starega Vi-runa se veli Varpja,Vaprja vas, in po tej indiskema Višnutu in severno-slovanskemu Pogoda-tu posvečeni živali nahajamo v bližini starega Viru na več krajev imenovanih, na primer: S vi ne, po nemški Eberstein, Svinja, po nemški Sauaipe, ali ker besedo vir, vira tudi pozna staroslovanski (jataroruskij jezik *), tedaj tudi Suidatova razlaga govori za slovenšinost mesta Viruna in Norieanov. Sicer Keltomani kričijo: *) Šafarik 1, 441. 183 „z v e r, v a rft, ver — ber — berev,brav,permanse nahaja v mitologii Keltov; bilo je njihovo poljsko znamenje, in ker ta žival je viditi na noriških kamnih, so gotovo N o-r i ca ni bili Kelti* Al prosimo Vas, jenjajte! — ta žival, znamenje zime *), se tudi nahaja v skandinavskem mita 2), pozna jo mitus asirskega Adonisa, — smeli bi toraj z ravno ta-košno pravico terditi: Nori ca ni niso bili Kelti, marveč Škandinavci, ali pa Asirci. Dalje: keltiški mitus nič ne ve od vepra v takošnem pomena kakor Suidas piše od Noričanov, io Dietmar od ratarskih Slovanov, Od Noričanov piše Suidas, da je veper, poslan po božanstva, polje poškodoval, dokler ga ni viran, možak zaklal in na rame djal; — in od polabskih ratarjev piše Dietmar, da se je veper prikazal, kadar se je kak punt približava! 3). Pri obojih je tedaj ta žival bila znamenje nesreče. Pa tudi brez teh gotovo ne od Saidata in ne od Dietmara prav razumljenih povest, imamo se mitologiški temelj, ker v indiskem bogočastji Višnu-ta nahajamo kot temitelja (domitor) vepra inspriime-nom: vira, Viras = mož, junak. Razan Višnata se tudiShiva kot božanstvo bornega vremena (Sturm) in hudega vetrovja veli V a r a h a d e v a 4), na koroškem kamna nahajamo lastno ime: Vercombo-gus, to je, Verkombog. To ime smo že v spisu „kdo «o bili Ambidravi?" za slovensko spoznali, vendar ga nismo po gramatiki prav razložili, rekši, da je sostavljeno iz ver kom bog, aper ut deus. Ker ta razlaga ni po postavah slovenskega jezika, jo tedaj zaveržemo, in veseli nas, da smo v tej besedi našli obliko starega imena (sub-stantiva), ktere nikjer ne najdemo kakor v lastnih imenih: Rad o m, zato Radomljani, Lakom, zato Lukom-Ijani, Vojkom, ime mesta pri nekdanjih polabskih Slovanih, in v slovaški besedi parom v prislovici: ^,ldi do paroma" (zlodej naj te vzame, gen' zum T.....) od san- ekritske: para, hostis, Feind, sovražnik, zato slovenska šentavnica: „ti para", kar jeKolIar krivo z besedo p e-run primerjal. Mi smo jo primerjali z besedo p ar i a, pa-rias, imenom nar zadnje iodiške kaste, kar ni krivo, ker pari as to pomeni kar para, der Verhasste, sovraženi človek. Verkombog se toraj natanko vjema z indiško besedo Varahadeva. Lastne imena Verk, Ver k in a, Verkonja, Verkomšek so še zdaj po slovenskem Štajeru. Naj bi pa Keltomani za tega voljo ne se ponašali, rekši: „beseda Ver, Verk jekeltiška, — v Galii je rod Ver-cai in v Rhaetii so kamni z imenom Vercabins itd., tudi ime bog as je keltiško, ker keltiško ime je Hibis-bogiusa itd. Sedaj jim le-to povem, da bom pomen teh enakoglasečih pa ne enako pomenjajočih imen v svojem dela obširno pretresoval in pa dokazal, da Verkombog je čisto slovensko ime. (Dalje sledi.) ') Pausanias VIII. 46. 1. str. 492. 2) Creuzer ,.Symb.« II. 98. 3) Dietni ar edit Steinhart VI. 65. 4) Amarasinha ed. Paul. str. 33. 186 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih '). Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Vi snu — Sirapani-ta še nahajamo v imena Le h. Ime Leh se ima po našem visokoučenem Šafariku 2) izpeljevati iz besede leha = areola, Ackerbeet. Pozneje je postal pomen, primor, optimas, magnificus, nobilis, ker le tisti možje so imeli upljiv pri sodbah in vladarstvu, kteri so imeli lehe, primeri staronemško: uodal, uodil, as«, odhel, edhel, skand. odhal, praediam avitum . terra haereditaria in adaling, vedeling c=vprocer, nobilis. Po povesti Jugoslavenov je Čeh peljal Čehe, Leh Lehe (Len, to je, Poljak, ker leha pomeni polje) in Meh Mesko, Meškovičaue, Moskovičane iz Krapine prek čez Tatre. Meh je njegovavno ime iz Mest i slav, Mesčisla v , priime Shiva-ta, kteri se veii Š a stava vindex, od sansk. mes irasci, slov. mes t iti se, meščiti se, mesce vati se, maščevati, m a s e v a t i se. „Kakor v jeziku tako tudi v vokalizmu vlada trilogija", pravi visokoueeni jezikoslovec J. Grimm. Iz treh glasnikov so se rodili vsi drugi in sicer iz A* J. V. Med glasniki je nar žiahniši, oče vsih glasnikov A, iz kterega sta J in U izišla. Glasnika E in O sta iz zaveze med A in J, A in U tako postala, da nastavša Al in AU proti uaturi diftonga sta kratka ostala, in tako po znamenji L in O se izraziti zamogla 3). Kakor sanskritski glasnik a v družin jezicih je postal i ali w, na priliko: skr. aha m, goth. ik, slov. a z, as, zdig. jas, skr. as t i, goth. is t, slov. est, z dig. jest, sansk. mahat, goth. inikils, sansk. džan, goth. kuni itd., tako se tudi v slovanskih narečjih ct spremenuje v žf, #, o in u\ na pr.i kral, rusinski kril, poljski krol (beri krul), in tako je izMaščislav,Mesčisiav postalo Mah, Meh, Moh, Muhi o, dalje pomanjša vno Mahek, Mehek, M ase k, Mešek, in iz Mahko, Mehko, je postalo Me š ko. Zato nahajamo zgodovinske imena Mes ko, Muhlo, ktere ravno to pomenijo, kar Meščislav, Meh. Ker iz Meh najdemo obliko Muhlo in Mubko, ie ženska oblika Muh-ki a ali Mohkla in možka Moh ki i mogoča. L glasni h (h inlauteod) pa se spremenuje v glasnik s, na primer: u ruši, duši namesto u ru/ii, dani, zato je iz Mohkla mogoče Moskla, in ker glasnik Z tudi zatatranski Slovani ') V poslednjem listu je sledeča opazka pri besedi Vercorabo-gus po pomoti izostala, zato se sedaj tukaj postavi za terdnejši dokaz, da je Verkombog bil nekdaj pri Slovencih časten. ¦ Vredništvo. „Se današnji dan živi v ustih slovenskega ljudstva beseda, ktera na častje Verkombo ga opominja. Sredpostni čas, kteri je večidel o tisti dobi, kadar zima slovo jemlje in pomlad prihaja, se veli okoli slovenjega Gradca in po Pohorji Var-kovnica, Verkovnica; tudi prazniku „babe žaganja" pravijo Verkovnica. Oastitim čitateljem je že bilo razloženo, da stara navada „babo žagati" opominja na odhod zime in prihod jarega leta. Šiva Bhavanv — Baba ni samo bila boginja toplote, temoč tudi zime, zato njeno ime Himala enako severno-slovenskemu zimsterli. Zaznamek zime in zimskega bornega vetrovja pa je bil v ar, ver, ber. bere v, in sicer ker ta zver mokroto ljubi in posvojeni rova nji na-znanuje zimsko boro. ktera vse izrova. Zato se je Shiva-Bhavany velela Vara h a de vi in Shiva-Bhava Varahadeva toliko kot Verkombog. Varkovnica, Verkovnica je to-raj praznik Sive Babe — Verkovnice (Varahadevi) in v imenu Varkovnica, Verkovnica imamo živo poroštvo in terden dokaz, da je Verkombog slovenska besedav, da so stari Noričani pod tim imenom tudi Siva-ta in Sivo častili. Slovensko ime pa tudi razjasnuje pomen indiškega pri-imena, kterega je učeni dr. Adolf Weber v svojih indiških študijah pervi prav razložil. Praznik Verkovnice — Ver-komnice (m ^Z v, primerjaj: čermen in červen) je popisal na kratko prof. Dr. Piifl* v bukvah „Marburger Taschenbueh", 2. Jahrg. str. 289, 290. Pisatelj. -) Safarik „Die iiltesten Denkmaler der bolim. Sprache" str. 88. 3) Jakob Grimm „Gesch. der deutsch. Sprache" I. Band str, 274. 187 ') Žena možev z imeni Cinko, Stanko, Zoko, Martinko itd. se veli pri Pohoreih Cinkla, Stankla, Zokla, Martinkla, po koroški Cinkva, Stankva, Zokva. Tako se po Koroškem dekla glasi decva. Moskva je toraj adjektiv. V ruskih slovnicah se najdejo oblike Moskovitčanin, Moskovec, Mo-skvič, Moskal, Moskovit. Iz Meh je torej v ustih Rusov postala oblika M oh (horv. Muhi o. brat Horvata) in namesto Moško, Mohko. h ~ s, Moško in iz tega Moskla, to je vas, 1 z: v. Moskva. 2) Muhar „Gesch. der Stei." I. str. 415. Pis. pogosto izgovarjajo kot vyje iz M o s ki a *) postalo Moskva, in sedaj imamo razjasnjen pomen slavnega mesta, kakor tudi pomen lastnega imena na noriških kamnih Mos-q uit as 2). CDalje sledi.) 190 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Moskva torej pomeni mesto Meščislava, Meha, Mohla. Zavoljo oblike primeri D o beri a, po koroški Dober v a (vas). Čeh in Leh sta torej bila Radoslavca, zato ima Ceska za narodni gerb silnega leva, znamenje Višnu — Radogosta, Poljska pa bistrega orla, tudi znamenje Radogosta, Moskovitarska pa ima eymbol Shiva-ta, besnega pozoja, sana, d rak a, z moka, smoka 1). Pri ti priložnosti naj sledi etimologičoa razklada teh besed. Korenika besede pozoj je zijati, toraj pozo j der den Rachen aufschliessende; korenika besede san je staroslovenska san, kar v cerkveno-slovenščini se nahaja v pomena „dostojnstvoa,— al izvirno je pomenilo wsviUosttt, toraj je san ~ čqccxcov od deoxa, leuchten, schaaen, torej san — drak der (mit den Augen) Blitzende. Zrno k pa pomeni to, kar Lind, Lindwurm od korenike mok, sta-ronemški Lind =3 Schiamm, toraj zmok— Licdvvarm = Wasserdrache. Še Boruolak 2) je (naj berže iz narodnih povest) zmoka poznal, ga popisaje: 5?Malas spiritas specie madidae prorsus avis pingi solitus". Da je to žival si pod podobo ptiča predstavljal, ima v tem svoj razlag, ker so sana, draka, pozoja obrazovali s peroti. Slovenske povesti pripovedvajo, da, če kdo jajce dobi, ktero je kokot znesel, in če to jajce devet let podpasiho nosi, se zmok — drak — lindvort zvali. Tukaj spet vidimo sorodnost s češko basnjo, ktera zmoka tudi pod petelinovo podobo predstavlja. Več o tej razmeri se najde razpe janega pri Schwenku (My-thol. der Slav. str. 314.) Zavoljo pomena zmok, der Na^se, der Lindvvurm, to je, Schlammwurm, primeri izraz m oče-rad, der Salfcmander. Zmok je znamenje Shivata in sicer njegove če.ne peklenske strani, zato se nahaja pri starih pisateljih primerjan a Cernobogom, Belialom itd. Jugoslovenske povesti pravijo, da je bila domovina Čeha, Leha in Meha grad Krapi na na Horvaškem. Krapina pomeni to, kar Karnus, Kranj, Okra, Vu-kre, die Felsenburg (in res med silnimi kari — čeri stoji) od kar z: cer karpiua, po metatezi Krapina, primeri Kar pat, in rod Ptolomejev Kagnoi Karpljani, za- v ') Ze ostroumni Suroviecki je rekel, da so ti gerbi ostanjki iz starih časov. 2) Bernolak slovar pod besedo. Pis. 191 voljo oblike pa imena: Sva p a, Sva p in a, Slap in a, Kolpa, K ol p ina itd. Pa pocUjmo se nazaj k Latovičanom. Letija in Vače bodo torej prihodnjim preiskavam mogle služiti za točui izsled poglavitnega mesta Latovča-nov. Znabiti, da bodejo dragi v svojih preiskavah srečniši od mene. Naj se lastne i m ena nikomur ne zdevajo brez vsake važnosti. Že ostroumni Kreuzer je izgovoril resnične besede: „Der Mvtholog soli nach eiues jeglichen Laudes uod Volkes Art fleissig forschen Berg und Thal, Fiuss uod Wa!d, wie Stamm- und Sinnesart. Sprache, Sitte, Gesetz und Sage siod die Elemente, worin ihm die echten mytho-logischen Anschauuogen aufgehen *). Sem spadajo tudi važne besede drugega veljavnega jezikoslovca Forstemanna: 5,\Veil die menschliche Sprache nie sinnlose Aggregate von Lauten, sondern nur innerlich begriindete, eine Idee in sich tragende wahrhafte Worter bildet, so konnen auch die Ei-gennaraen nurausden in der Sprache schon vernan-denen bedeutungsvollen Wurzeln 2) gebildet werdena 3). Da se v soseščini nahajajo vasi Hotinje in Rad i-zel (Laksmi— Rama), Kresnica in Hotise (Krsna— Laksmi), Lučne in Sobota, Samatorce in Butanj evo, Babnagora in Dragomer,Radne blizoTre-benj, Radna vas v soseščini Trebeluovega, Radomlje blizo Jarš itd. to gotovo ni brez vsega veroza-konskega vzroka. Naj nikdo ne misli, da visoke gore Raduha, Radelj, Radomer so imena dobile zavoljo radostne lege, temoč iz drugega pobožnega vzroka. Tako se ena visokih solnograških tor veli Rastiztauern, to je, Rasticeva — Rast i sla v ova tora. Ravno enako podval imajo imena va^i, rek, gor itd. Babne, Babinka, Babni dol, Babna gora, Bab no polje, Babji zob po Shivi Babi, primeri šeBobinka, Bohinsko jezero ,Bohinje,Radoijca itd. Stari Slovenec je bil pobožna duša, zato je pridjal goram in bregom, rekam in potokom, mestom in vasem imena svojih božanstev ali njihovih zaznamkov. (Dalje sledi«) ') Kreuzer „Symbol.u Vorrede str. XII. •) Da bi celtičnost Noričanov dokazali naši starinoslovci, rovajo neprenehoma po globoki zemlji. Da bi si pac G rim o ve besede zapomnili! „Bcschaffenheit der Graber, Gestalt der morsehen Scha-del, Art und Weise des eingelegten Geraths sollen Antwort ge-ben? Alle diese Zeugen sind beinahe stumm. Nur Inschrift, Bild und Munze haben noch Kraft des VVortes. — Es gibt ein leben-digeres Zeugniss uber die Vdlker als Knochen, Waffen, Graber, und das sind ihre Sprachen. Sprache ist der vollc Athem mensch-licher Seele; wo sie erschallt oder in den Denkmalern geborgen ist, schwindet alle Sicherheit uber die Verhaltnisse des Volkes, das sie redete, zu seincn Nachbarn. (J. Grimm „Gcschichte der deutschen Sprache" str. 5.) — Mislim, da ne bo treba globoke učenosti v imenih Lutomar, Magimar, Antumar, Kasil, Svaduccia, Tertinia, Tertulla, Couria, Voltor, Vo-japus namesto Voljapus, primeri serbsko so. vo, nam. sol, vol), Voltreibus itd. slovanski značaj spoznati. Pa kakor imamo nevernih extra muros, tako tudi intra muros — ljudi, kteri bi besede ravno tako radi gledali in slišali, kakor jih v svojem rojstnem kraji slišijo. Ako se le kakošna spremena vokala najde, že dvojijo, ali je beseda res slovanska. Takošni naj pogledajo v starodavnost sosednega nemškega jezika. Naj si, postavimo, premišljavajo sledeče besede: goth. hairto, anglosaksko heort, althochdeutsch herza, novonemšk herz, ali pa goth. hveits. ags. h vi te, althochd. huizi albus, ali pa ags. ryfe, reaf, altnord. ryf,rof, goth. riuba, novonemšk rauf. raub. Nemci ne dvomijo, da so vse te besede germanske, le naši ro-jaci so takošni dvojaci, kteri se že nad malo pičico spodtikajo. — Drugi spet dvomijo, ako najdejo kakošno različnost v mitiških imenih, postavimo: ali so Toirmadius, S t rib o g inTurbog euako božanstvo. Ali poglejte vendar, kako različne so imena višjih keltiških, skandinavskih in nemških božanstev, in kje je sin Teutonije, kteri ne bi verjel, da je vse to k elto germansko? Spis. J) Forstemann v „Zeitschrift fur vergleichende Sprachforsch." II. Heft str. 1. 194 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Ime Hotemar, Ho te mer, Hote mir se nahaja na celskem kamnu: Maricca Atemeri filia. V imena A teme r vidimo aphaeresis. Prav pravi mojster nemškega jezikoslovja J. Grimm *}: Die Litthauer haben weder H noeh Aspirata, auch die Slaven in heimischen Wortern nicht, deon das bohmische H enspricht onserm Laat 6, and die Russen driicken sogar das H deutscher Namen darch ihr G aus". Izvirno toraj ta glasnik ni poznan bil, kakor še gorenska beseda gun, ga na namesto an, a na, pričuje, kjer je g stopil za digamo in ne h kakor pri Čehih in Lu-žičanih, na primer, v besedih: hokno, hopice itd. Pohorci še zdaj govorijo očem, itro, namesto hočem, hitro, in o kot a, in a kot o: Moti so ležoli, to je, mati so ležali. Tudi v latinščini h odpada in najde se: aruspex, epar, Aedui, poleg: haruspex, hepar, Hedai; v taiijauščini pa ga celo ni: aomo namesto huomo. Priimena, ktere v indiškem jeziku to izrazu jejo, kar slovanske Atemir, A te mer, Hotemar, Hotemir ima Višnu, kteri se veli Kamapala, concupiscentiarum rec-tor, Lakšman, vir Lakšmi. Tudi Budha se veli Mara džil cupidinis victor. Mislil sem pred, da imena Cu-pitius, Cupitianus, Cupetinus, Cupetina, ki se pogostoma nahajajo v noriških kamnih, pomenijo: mer ca-tor; ali zdaj sem prepričan, da so to poiatiučeni Hote-mari. Vratislave nahajamo v obilnih Restitutus, Restitatianus, Magimare v imenih Adjutor, Ad-jutorinus, Rastislave v obilnih Crescentius, Pri-bine, Pribislave, Pribimarev imenih Auctomar in Piofoturus, Svetoslave v Sacretius, Brani mire v imenih Tutorinus, Stanislave v obilnih Statius, Statutus, Statonius, Radislave v Laetilius, S piti mire v imenih Viator, Viatorinus, tudi v Sac-cessianus itd. Da to ni le gola domišlija, bodem v svoji vknjigi natanjše dokazal in temeljito podpiral. Ze srno culi, da med indiskimi in slovanskimi lastnimi imeni vlada notrajna zaveza ravno taka kakor med indiskimi in gerškimi. Tukaj samo omenim indiškega imena Bila s ena, sanctus exercitus. Enako ime imamo v slovanskem Svatopluk (_keitiški Beloves), Ugrasena, in v gerskem Hierostratos (7sQO(7tQarog)9 ferocem exercitum habens, imamo v slovanskem Jaropluk, indiško Bi srna, der Aschenbedeckte, v slovanskem Popel, ktero na noriških kamnih najdemo polatinčeno v imenih Cinius. Ker so vse te imena priimena indiških trojih glavnih božanstev Brahmata, Višnuta in Sni vata, ni tedaj dvojiti, da tudi slovanske imajo enaki pomen mitolosiški. Pa več o teh imenih na svojem mesta. (^Dalje sledi.) *) Geschichte der deutschen Sprache I. 380. Pis. 202 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Cveta lotos nobeoo drus;o verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruskega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnostali etrusčinost Nori-čanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet iimbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri *) piše: „S i-vam Veneris nomine Po'abi colebaot, quae inter flores nudato corpore lili i ab ore blandule spirabata. Lelja, ler, Iimbar je lukova ali cebulja rastlina in je bila Aphr «-diti posvečena, ktera se je za tega voljo velela I4xidafag 2) in lak (cebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organa cebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde 3J. Po pomena imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški Xsiqiov od Xccqq}, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Ju-noni Lacini, pomočnici porodnic, posvečena 4). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v dražbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamna blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stoji ime Mene 1 a. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Candika — Bhavanv — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljino perje v dražbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višna — Radogosta ') Nicol. Thurius cap. XI. 2) Athaeneus 15, 681. 3) Kreuzer „Symbolik" I. 510. 4) Kreuzer „Symbol.« II. 567. 203 obrazen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višouvo in $hivino *). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbar je, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Sni vino v Ljubljani, ktero mnenje se d rak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti lit vanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta 2), kteri pravi: 55da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor g o tiski od drugih germanskih, se vendar ne sme za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govori o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm 3J. Razun gori imenovanega mitologiškega imena Mene 1 a še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius 4J po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mla-denči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri po-labskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic če»ki in slovenski phallus. Dalje Ausco 5) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Aitvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi krona-nega 6) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muh ar piše: „MeneIa ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Romersteinen nur Menalia und Menilius vor-kommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Le le mene. Narod je izvirni pomen pozabil, in toraj si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime 7), v kteri se vse lastnosti indusiavenske Bhavanv — Babe najdejo. To uzvi-šeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker se zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi". (Dalje sledi.) ') Glej Muh ar „Gesch. der Steierm." I. Abnildungen Taf I. fig. I. in Tafel XII. fig. 9. *) Dr. Pott „Etymolog. Forschung« II. 601. 3) Jakob Grimm „Gesch. der deutschen Sprache". I. 170. 4) A piani „Inscript.tt CCCLVII. 5) Na celskih kamenih. *) Muh ar „Gesch. der Steierm." I. 349. *) Narbutt „histor. narod. litewskiegow str. 47. Dr. Hanusch „Slav. Myth." str. 238. 206 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) V iilvanskem jeziku pomeni: letati, lahne t i, Gliick haben, laimas, gliicklich, gunstig;, vortheilhafc, gut ge-deihend, toraj že ime pričaje za Bhavauv — Babo. Roio-vine Lainas, L&mata še živijo okoli Maribora iu tudi ime Lamus se najde na noriških kamnih. V mongolskem jeziku pomeni Lama 1) mater. Babi no častje smo našli na rimskih kamnih do Si s k a, iu lastnih imen Baebius, Baburus,Babeccius sila dosti. Kjer S i se k stoji, so že živeli P a no ne i,— čuda da nika-koršnih ostanjkov ne najdemo, kteri bi za t rac i no Pa-noneov govorili. Ako se je ktero božanstvo pri starih narodih posebno častilo, je to bila boginja ljubezni in lepote. Traška Venus A p hr odi te se je velela Cerin-thia 2)— al na panonskih kamnih ne nahajamo ne ene^a imena ali napisa, kteri bi pričeval za častje te božiče pri Panoncib. Da pa so imena Cerinthus 'bile pri T rakih v navadi, vemo iz cerkvene zgodovine, v kteri najdemo krivoverca Cerintha. Babo Lamo celo poznajo štajarski Nemci. Prijaznosti marljivega štajarskega pisatelja dr. Ru-dolfaPuff a zahvaljujem sledečo priobčenje od Lame Babe: „Cetert ure proti izhodu od terga sv. Florijana (Grossflorian je rojstno mesto profesorja dr. Puffa) kraj reke Laznice stoji dvor na precej mokrem mestu. Iz zemlje se včasih rimske starine izkopavajo. Tako so tukaj izkopali umetno žensko roko iz slonove kosti, piskre, črepinje po-tertih posod itd. Viditi je, da je zemljise se le pozneje po gostem izstopanji reke Laznice mužnato in mehovato postalo. Pravijo ti okolici Griiuau, in da je tukaj haj-dovska princesinja živela z imenom „Lam wa ber 1", ktera je ljudem, kakor se je ji ravno ljubilo, zdaj kaj dobrega storila, zdaj spet kaj hudega, n. pr., otroke odnesla itd. Slednjič jo je Bog kaznil; v burni noči se pogrezue njeni grad z njenimi tudi pozimi zelenimi verti. Ali wLamwa-berla ni se pokončala, marveč še se pogostoma pokaže ljudem pod raznimi ženskimi podobami, in rada odnaša otroke, posebno takošne, kterih stariši lepo ne izrejujejo". Toliko mi je povedal dr. Puff od Lame Babe. Kako je nastala ta povest? V nemški mitologij ne poznam mitiške osebe, ktera bi se velela „Lamwaberl". Nekteri so mislili na Lam i s, lepo kraljico v Lybii, Jovovo ljubimko, kteri je Juno iz ljubosumnosti otroke ukradla, kar je nesrečno Lamio tako raz- ') Litvanska beseda lame ti, Lama je po našem mnenji enaka latinski al mu s, al m a, samo da v latinščini najdemo prestavljanje cerk, kar je karakteristično znamnje južnih narečij, n. p.: slov. red, lat. ord-o, primeri medjimursko: on je erku, namesto: reku, in v goriški okolici: arznesti, arširiti, namesto: raznesti, razširiti, primeri še alcen in lačen. *) Lvcophron vs. 449, 985. 207 eerdilo, da je povsod otroke, kjer jih je našla, ropala in poklala. Res bi povest od„Lamwaberla nekaj sličnega imela v. libijsko-gerško Lamio, — al kako so štajarski Nemci, kteri so za Slovenci na Stajarakem stanovališča dobili, do fe povesti prišli, ktera gotovo Rimljanom ni obče znana bila ? Mi nikjer ne najdemo zapisanega, da bi se rimski načelniki (kolonisti) do časa nemške naselitve v Štajarski ohranili bili. Tedaj so jo mogli prejeti od naroda, kteri je ob časa rimskega gospodarstva v Stajam stanoval. Ako so ti stanovniki, kakor se terdi, bili Kelti, tedaj ti spet povesti od Lamie Nemcem niso mogli izročiti, ker so za Kelti v prišli v Stajarsko iz severja Slovenci. Menda pa so Slovenci v lazniški dolini kakošno rimsko kolonijico ali pa kakošen keltišk ostanek našli, kteri je njim povest od libijsko-gerške Lamie izročil? To se ne da dokazati, ker se nemškim zgodovinoslovcem, postavimo, Matiju Kochu *), unemu istemu, kteri je, ne bravši naših pretresov, kteri terdijo, da so ob času rimskega gospodstva v Noriku stanovali Slovenci, smelno izustil besede: „Un-bedenklicb durfen wir die Unmoglichkeit einessolchen Nach-waiees aussprechen" — ljubi terditi, da Slovenci niso druga kakor pušavo našli, kadar so se v 6. stoletji v notrajni Austrii naselili. (Dalje sledi.) ') Glej „Mittheilungen des histor. Vereins fur Krain", Monat September 1854. str. 66 in 67. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Poleg vsega tega imenujejo to pošast Nemci lazniške doline ^Lamwaberl". Waberi je diminutiv besede Wa-ben (baba), ktero so Nemci iz slovenskega jezika vzeli *). Jezik koroških in štajarskih Nemcev ima dosti slovenskih besed; na priliko bom tukaj nekoliko koroških idiotizmov omenil, ktere je gosp. Wagner 2) nabral, ki v svoji knjigi ^Das Herzogthum Karnten" nepristranski piše: „Die heuti-gen Deutschkarntner sind der Hauptmasse nach alte Ka-rantanerslaven und ein mit Celten (?) unđ spaterenDeu-tschen, vorzuglich bairischer Abkunft, vermischter Volka-stamma. So pa taki koroški idiotizmi sledeči: a t ah, knrzvorher slov. etan, — a lupa gadi, kurze Zeit, eine angenehme Zeit, slov. ljubi god, — dzkehma, erschrecken, slov. derknoti, zderknoti, — d rus ten, Haufen machen, slov. trista, — gagizzen, dummes Zeug reden, slov. gag at i, gagicati, — grahelizen, die Rossvvicke, slov. grahovica, grahorica, grahovka, — Gre-den, aufgehauftes Holz, slov. gredel, gremada (ger-mada), — motzen, zaudern, slov. muditi, motati,— Munke, Mehlspeise, slov. monka (moka), das Mehi, — schlabutzig, schlecht, slov. slabahen, slabišen, — t e 1 z i g, speckig, slov. tlčen, tučen, — terz,ein zwei-jahriger Ochs, slov. tor, ter, terceIj, terkslj 3) — ') V Ljubljani se prav pogostoma sliši od Slovenk in Nemkinj po slovenski „babi" ponemcena „die Wabenu, die „Baben". Vred. 2) Wagner „das Herzogthum Karnten" str. 50. 3) Slovenski Savnićar, kadar pase živino, ki na polji kje v škodo zahaja, jo takole kliče, da jo od škode odvrača: icika na! to je, teličika na! ter na! ep na! Tako ste se v tem klicu ohranile besedi ter, ep :=: ap, op, up, japa. Konja pa poganja „bista hare!" Tukaj pa najdemo ohranjeno besedo „hare", indiški h ari, to je, konj. 210 t ur m i s ch, schwiudelig, eigensianig, slov. termast, — vadla, hinlanglich, slov. valj a. — kof 1, ein Bergrucken, slov. kobelj. kebelj itd., zato se sela na bregovji ali pod bregovjem velijo keb le, v Kebl ih, ponemčeno Koflach. Da bi si pač kteri slovenskih duhovnov, kteri po nemškem Stajarji pastirčijo, truda vzel in nam takošnih i ti i o -tizmov in povest nabiral. Koliko novega gradiva bi se dobilo za domačo povestnico! Že sem na drugem mesta rekel, da je medštajarskimi Nemci gotovo tretjina ponemcenih Slovencev. Takošni so tudi večidel prebivavci lazniške doline, in kakor v povestih in v domačih šegah ponemcenih Ukermarkerov *) nahajamo čiste slovanske življe, tako je tudi povest lazniških Nemcev ostanek in izročilo iz starega slovenskega časa. Ako je ktera steza gladka in polzka, je gotova ta, po kteri mora mitolog hoditi. Mitologu je potrebna poetiška zuiisel, razumna zmernost, in živo zavestje, da proizvodi raznih časov pred nami ležijo, kteri se imajo s historiško kritiko pretresevati. Enostransko stojišče mu hitro lahko nogo potere. Mitolog mora celo notrajno krisis prevšiniti, čutiti in misliti, kakor je stari svet čutil in mislil. Dobro poznam svoje slabe moči in težave pota, po kterem moram hoditi. Te težave še povikšuje vlastovitno ubožtvo domačih in ptujih izvirnikov slovanske mitologije. Vendar ako po lastnem globlejem učenji ali prijaznem podučenji pridem do resnice, rad pervešnje ter-denja preklicem in namesto njih stavim nove in vero-jetniše. Tako tudi na koncu tega članka zaveržem 2) mnenje, da je božanstvo Lato v us august us, Latobius august us = Višnu T a mara, der Lotustrager, der Lotus-bekranzte, akoravno vse dr u g o, kar sem od tega cveta rekel, še tudi zdaj terdim, in rečem, da najdenje tega cveta na sekovskem kamnu (glej Muhar „Gesch. der Steierm." I. Abbild., Tafel XV"., lig. 31) nam služi za to-ceu dokaz, da na noriških kamnih je simbolika indiškega bogočastja, ker razun staro etrurskega in egiptovskega nobeden drug ni tega cveta za verozakonski simbol porabljal. (Dalje sledi.) 11 A #¦ I T A A. ,rv t~> Mrt St, »v s\ w& « I ^v - 211 - 214 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Navedel sem ie tudi drug-o sliko (Mah ar Gesch. der Steierm. I. Abbild. Tafel XVI. fig. 42.) in rekel, da božanstvo na tem cveta sedi. Nisem jaz kriv te pomote, marveč rajoi Muh ar in gosp. Knabl, ktera sta to sliko tako nezvesto zrisala. Ne dolgo sem v družbi umetnega slikarja g. Felbermayer-a to podobo sam ogleda-val, in obadva sva se prepričala, da možka oseba nima konjskih nog (ioraj Knabelnova razlaga od ,,Cen-taura Chirona" in „Achillaa nič ne velja) in da ženska ne sedi na perji, kakor je pri Maha rji z risana, temoč na razgernjeni rjuhi. Obed ve podobi sedite in možka žensko objema, zadej pa se vidi že zlo poškodovana lira. Za zdaj se se ne podstopim izustiti, kaj da pomeni. Ker Latovus aug. tedaj ni Višnu Tamar, kakosno pa nek je ? „Brez dvombe keltiško", bodo vsi nasprotniki kričali, ker v zemlji nekdanjihGalov nahajamo: „Namens-Korresp ondeuzen", kakor Latobriga, in v zapadai Galii rod Letavici", kar stari pisatelji prestavljajo z ,,L i-torales", to je, Pobrežani. Ako ni drugih dokazov, kakor samo „Namens-Korrespondenzena so pač terdenja na slabih nogah! Kdo nek vam bode verjel: ker v Britanii se najde mesto Uxacona, v Hiš pa ni i tarakonski Udarna, v Kalabrii Uxentus, in v In d i i gora UxentU4, da 00 tudi v Kalabrii in v Indii živeli Kelti, ker se v tih krajih nahaja britanskemu enako ime?! Po vsestranskem presojenji terdim, da v božanstva Latovu je Siva, kteri je tudi bil varh popotnikov po suhem in po vodi, zato se veli: „g o s p o d pobrežja" — „Herr der Ufer", „der in den Furten *) und an den Ufern Weilende", dalje: ;?alatya" kar je bil Anquetil prestavil: ;,dans naulum" — „der Schiffslohngeber", dr. Weber pa „der Befrachter" 2). V Wilsouovem sanskritskem slovarji najdem „alataa prestavljeno v „iirebrandu, to je, velika ladija. V indoeuropej*kem pervotnem jeziku je gotovo ko-renika te besede pomenila vodo, ker se še v keltiških narečjih nahaja beseda leath, laith — Feuchte, Sumpf3}. Tudi v latinskem jeziku najdemo: latex == die Fiussigkeit, in v litvanskem pomeni lytus dež, pluviae. Ohranil je besedo lato v še tudi serbski jezik, In sicer Vuk v svojem serbskem slovarji piše, da Lato v pomeni: nadzornika pri prebrodarenji — der Aufseher bei der Ueberfuhr 4). Beseda lat o v toraj ima iskati koreniko v imenu lat, kakor cestninar, der Strassengeldeinuehmer v imenu cesta. Tako to besedo sme tudi slovanski jezik svojim prištevati, ker ni moč dokazati, da so jo Serbi od Latiucev ali pa Keltov prejeli. Zdaj toraj tudi razumemo, zakaj se hrami polejs: rek, in sicer poleg bi od o v velijo: letuš. Primeri Letu s vas kraj Savinje, Letenje kraj Mure, in brez dvombe tudi to pomeni Letija, Litija, nekdaj Latija ^zavoljo prehoda glasnika a v i \ne — primeri poljski: Jato, slov. leto, slavonski Ijto). Latovici, Latovičani so toraj bili ne samo zatega voljo tako imenovani, ker so L a to v a častili, temuč tudi zatega voljo, ker so bili prebivavci kraj p 0- ') Menda je zatega voljo omililo ime Breda, ktero se v narodnih slovenskih pesmah pogosto nahaja. 2) Upanišad Anuvaka VIII.. glej tudi dr. A. Weber ,,Indisehe Studien" II. Band. I. Heft str. 40, 41. 3) Radloff „Keltenthum" str. 290. *j Vuk. Serbski recnik pod besedo Lato v. Pi^. 215 brežja savskega', ali pa zavoljo tega, ker so se pečali z brodarenjem 5j po Savi. To izpeljavo potegujejo tudi dragih noriskih in panonskih rodičev imena, na priliko: Ambidravi =z Podravljaoi, Colapiani = Pokolpjani, Oseriates = Ozerjani, Jezerjani (ruski ozero iz: jezero), Seeanvvoh-lier, Serretes, Serrapilii menda od sera, kar v češkem, cerkvenoslovenskem in ruskem pomeni: žveplo, toraj Ser-jani, Seropilci zs Bewohner echweflichter Gegenden. Plini jih stavija kraj Drave, znabiti, da se imajo iskati v okolici varaždinskih toplic. Med panonskimi rodovi so nar imenitnisi bili Breuci, in res je čadovitoo, da se pre-bivavci med Savo io Kolpo današnji dan se velijo Brajci. (Konec sledi.) *) Saj še današnji dan je Sava priča, kako težko si po nji Kranjci kruh služijo. Nekdaj sem mislil, da Nauportus bi utegnila pokvarjena slovenska beseda „Na bardu ~ Verhnika" biti. ali zna tudi biti cisto latinska, in pomeni „der Schiffshafen". n a-vis p o rtu s. Znabiti, da na Verhniki še se kakošno slovensko ime (ortlicher Name) najde, ktero naNauportus — Schiffshafen opominja. Pis. 218 Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Ker sem začel vec pervešnjih pomot popravljati, tudi popravim izpeljavo imena reke Kolpe, in rečem, da je korenika tega imena sansk. glagol „kal", sprudeln, fliessen, bevvegen, toraj Kolpa — reka. V ruski zemlji se tudi nahajate rečici Kolpa, Kolpinka. Celo ime Panoni pomeni „die Bewohner sumpfiger Gegenden". Toraj tudi per-vešnjo izpeljavo zaveržem. Korenika pan, ktera v san-akritu pomeni: „handelnu je gotovo izvirno pomenila gibati. V indoeuropejskih jezicih pa nahajamo ta prikazek, da korenike, ktere pomenijo „gibati", so stvarile poznam-lenje za vodo, luč, zrak in žival, zato tudi korenika: „pana je stvarila pomene: pa ni = sončni žar, p a ni =3 roka (primeri man, izvirno gibati, zato manare, ma-dub, mana, keltiski =3 voda) in pan k a = morje, jezero *). V cerkveno-slovenskem jeziku najdemo: pan i ca = cisterna 2), toraj že na drugi stopnji pomena, dalje: p a nič k a, skleda = hydria, Wass©rgefasa, kakor urna, urceus od ur, fliessen, bewegen, baskijski ura =zr voda. Tudi v serbskem 3) jeziku se najde beseda panac po Vuku: ;,nekaka bela velika vodena ptica" analogično besedam: a na s, Ente, hansa, sanskritski = labud, od an, han = flaere, zato Anas. CJnica, Hana: imena rek, ktere naravnost pomenijo: reko. Ravno to tudi pomenijo imena rek in rečic: Labe, Labnica (ktere se po vsih slovanskih deželah najdejo) od sansk. glagola: labh zzz bewegen, fliessen, keltogerman^ki: alb, elb, elf, zato imena reke Elbe, in v Skandinavii se vse reke velijo Elf, na primer: Dalelf, Gideoelf, Umeoelf, Piteoelf, Luleoelf, Torneoelf. Iz alb je nemška beseda Elfe = povodna Vila, in albitz ravno tako, kakor iz lab — 1 a-bu d = albitz, hansa, panac, toraj labud ni meta-teški za belud, kakor sem jaz nekdaj in tudi drugi slovanski jezikoslovci terdili, in ne pomeni belega, ampak vodnega ptiča 4). Iz labh je tudi Labur zn vodni bog 5); zaveržem tedaj pervesnjo razklado, v kteri sem Lab ur a primerjal z Visnu-Narasinha-tom. Za vodno božanstvo ga dokazuje tudi mesto, kjer se je kamen s tem napisom našel, namreč pri Studencu 6) pod Ljubljano. Da je stara Panonia bila niužnata, pričujejo rimski 7) in gerški pisatelji, in znamenito je spet, da vee veče jezera imajo imena, ktere naravnost pomenijo: jezero, muzo, lu ž o, na primer: lacus Pelso = p elso metatetiški plešo v ruskem jeziku z= jezero, lacus Musianus= muza, lacus Lugeus = luga — luža, „insula in SavoMetu-baris", kakor Plini piše — Medj ubare, Medbare „zwi-schen den Sumpfen". Pa ne samo imena rek: Drava, Sava, Kolpa8) pomenijo voio, temoč tudi imena gori imenovanih jezer; ') Glej Kuhn v „Zeitschrift fiir deutsches Alterthum" VI. 134. 2) Z besedami pan k a (zato Pančova die Sumpfstadt?), p a ni ca, — primeri gotiški: fani, staronord. fen — Sumpf. 3) Vuk, serbski recnik pod besedo panac. 4) To izpeljavo tudi ima M. Rapp, glej „Grundriss der Grammatik des indoeuropaisch. Sprachstamm." II. 163. 5) Tudi k Šivatu so molili stari Indi: Naklon prebivaj ocemu v studencu in globocinah voda! Glej Upanišad Anuvaka VIL 6) „Novice" leta 1853, str. 232. 7) Glej Vopiscus in Probo. s) Razumek vode tudi izrazuje ime reke Sure; v cerkvenoslo-venšcini se še najde surov =- humidus, in žile, po keltiškem bi se zvala Gila, ker se viriskem narečji gil veli voda, nem- 219 mislim, da v tih imenih je več, kakor le „domislija" najti. V gori navedenih rodovih toraj nahajamo čiste slovenske imena, in tudi ti razlog-i jih podpirajo, ktere učeni Grimm za podlago spozna, iz ktere so od nekdaj nahajale lastne imena. Grimm pravi o tem: wBetrachtet man člen G ran d der Namen, so ergeben sich drei Arten, in-dem si sich entweder auf einen Stammherrn, oder aof eine vorstehende Eigenschaft des Volkes selbst, oder endlich auf die G e g en d beziehen, in der es vvohnt. Die Vorstellung der Fr o m m i gkei t und des Gottesd ienst es konnte man in Volksnamen gleichfalls erwarten, wie in Mannsnamen Bezug aof Gotter erscheint" *J. Iz vsega tega pa se jasno vidi: ako hočemo pomen mitiških in starih zgodovinskih imen zapopasti, moramo besedi na jedro pogledati, ker resnično je, kar ostroumni dr. Pott piše: „Mit dem Wachsen der Civilisation steht be-kanntlich das Maas der Korperkrafte und die Scharfe der &inne keineswegs im proportional fortechreitendem Verbalt-nisse: so hat sich auch die Sprache von Geschlecht zu Ge-schlecht mehr verdunkelt, nicht bloss, weil sie korperlich verderbter geworden? sondern weil auch die, welche sich ihrer bedienten, nicht mehr die ursprunglich e sinn-lich klare Auffassungsweise der Dinge und ihrer Beziehan-gen festhielten, und statt dessen dieselbe durch eine ab-straktere Vergeistigung oft mehr verwickelten, als auf-hellten, und weil durch die vielen tropischen Uebertra-gungen, Verallgemeinerungen und Verengernngen der W6r-ter in ihren Bedeutongen der wahrhaft ursprunglich e Sinn. wo nicht vergessen ward, doch in den Hintergrund trat" 2). __________ ški Geil, odtod more biti begeilen, pomočiti ~ pognojiti? Tudi bled pomeni toliko kot jezero; bledsko (blejsko) j e-zero je toraj pleonazm; keltiški bel =r Morast (Adelung „Ael-tere Gesch. der Deutschen" 247), nemški bel t, zato der grosse Belt, der kleine Belt. Razumek vode tudi izrazuje ime reke Glone (Glan), poljski: glona, gloma, die Flussigkeit, zato imena vasi v mokrih krajih: Glonje, Glonjice, v Glonjah. a) Grimm „Gesch. der deutsch. Sprache" str. 82, 83. 2) Pott „Etymologische Forschungen" II. 407.