478 Knjiž Slovenska književnost. P r o f. M. M. H o s t n i k : Py 28, 17 OZ., Biioua/yi>, sbtvithh, pasHue 65, 19 os., saBe^eHia 67, 4 os. CTeKv-iHHHbiii 68, 7 OZ., saHMoo6pa3HWH (trikrat), B3a.iT,, BanoBi^Hoft, 3BeH0, Koniio 188, 17 oz., no^HHTB 194, 8 os. ycneeie 304, 12 os. etc. Govori se pač: 6npnvtLKa, Boas^kxen~ hhuei (baš ker je cerk.) rBaviTt, BocrecTBie, testo HCKaTb 3a 6e3aecxie boljše eiHTaTh 3. 6., za kote pyuy 6cvibho ali vsaj mark bt> bt. p. 6., boljše y Mena oo.ihtb py«a, Po katerih načelih je pisatelj sestavil svoj slovar? Ako se oziramo na mnogobrojne primere in l) Prijetna dolžnost mi je, izreči ob tej priliki zahvalo gosp. V. A. Francevu, ruskemu profesorju iz Varšave, ki je na mojo prošnjo pregledal precejšen del slovarja ter mi priobčil svoje opazke glede ruskega teksta. Radi prehitrega odhoda z Dunaja mu ni bilo mogoče pregledati prav vsega dela. vnost. posamezne fraze, imel naj bi slovar tudi nalogo, pokazati, kako se rusko govori in piše, in bi s tem nadomeščal nekoliko slovensko - ruski del, Če je imel pisatelj tudi ta namen, moral bi bil nekatere izraze, bodisi prostonarodne ali že zastarele, ki se ne rabijo v knjigi ali občevalnem jeziku, tudi kot take zaznamovati, n. pr. Ba.ii.roTa (zakaj ne samo jitroTa?), BapHaKi. sibirska beseda, BecHyxa, 6htb le-ioMT, pač ne več v rabi v našem pomenu: klanjati se. Glavni namen njegovemu slovarju bi pač moral biti, da bi se z njegovo pomočjo lahko čitale in razumevale ruske knjige. To bo pač najbolje pokazala izkušnja sama. A tudi že površni pregled slovarjev človeka napolni z nekim nezaupanjem glede te točke. Dasi mnogi primeri in razlage sami ob sebi ne zmanjšujejo slovarjeve vrednosti, so vendar pogosto na škodo popolnosti. Preskusiti sem hotel ta slovar na nekaterih straneh Lermontovega „Junaka našega časa" in prišel do spoznanja, da se taka dela ne bodo dala citati s Hostnikovim slovarjem, ker nas pri mnogih izrazih pusti na cedilu. Zato pa je vse polno samo ob sebi razumljivih primerov, kateri zato tudi niso prevedeni. Primerov ni treba navajati, ker se dobe na vsaki strani; na str. 217 se navajajo kar celi verzi iz Puškina, Krylova. Še bolj čudne in nerazumljive se nam zde nekatere Hostnikove objas-nitve. Pri nekaterih izrazih se nahajajo kar celi komentari, n. pr. 6a6y*Ka (o ruskem robstvu) nosra-naTL, iioneaiTe.ib, nonoBiiu;HHa (popisuje to razkolno sekto in njenega prvega ,episkopa'), noccieHeu/B, u,poto-iipecBHTepT., Pyea*fea, xhtpk,h (kar mala jezikoslovna razpravica!) xjiT.6-b — coat (preobširno popisovanje) xo^iocTaKi, itd.') Ni pa takih razlag n. pr. pri civiyTHoe BpeMa,ki znači posebno zgodovinsko dobo; nerazumljiv je primer noocrrne MaMaeso (tatarski kan, pobit na Ku-likovem polju 1.1380.). Zgodovinske, folkloristične, jezikoslovne itd. objasnitve sploh ne spadajo v slovar, zlasti ne v tako majhen, kakor je naš. Nepotrebne so besede kakor sasa (v otroškem govoru), npaBHyra>, zlasti kjer ni veliko bolj rabljivih besedij (apcbhhS, cepBeflHMS itd. itd.) Posebno pozornost je obračal pisatelj na izraze pri cerkvenih obredih, katere na kratko objasnjuje. Kaj je namerjal pri tem, ne vem. Slovarji se navadno ne rabijo za kake posebne namene; če pa misli morda, da se bodo Slovenci učili ruščine največ radi nabožne in cerkvene literature, se najbrž jako moti. ') Značilno je za neko vrsto ljudij, da se ne morejo zdržati ,pikanja' niti v delih, ki niso nikakor polemična ter imajo čisto resen značaj. Ako misli gospod pisatelj, da mora tudi v slovarju polemizo-vati. naj stori to vsaj v dostojni obliki, imenuje do-tičnika in ga popravi. S takimi opazkami se pa sam smeši. Književnost. 479 Pri nekaterih besedah navaja prvotne pomene, pri drugih se omejuje na izpeljave, drugod navaja zopet le nekatere pomene. V koliko je bil pri tem srečen, more pokazati šele raba. Želeti je, da bi oni, ki bodo izkušali s tem slovarjem citati ruske knjige, zaznamenovali nedostatke, da bi se mogel slovar pri drugi izdaji izpopolniti. Nikakor nam pa ne ugaja ona slovenščina, v kateri je pisan slovar, zlasti slovnica. Kdor bi iz Hostnikove slovenščine sklepal — kar bi bilo čisto naravno —, da je tudi njegova ruščina toliko pre-menjena proti pravi, književni ruščini, prepričan sem, da bi rajši pustil njegovo delo in segel po varnejšem. Tega seveda gospod pisatelj ni storil. Pač pa misli, da sme prikrojevati pismeno slovenščino po svoje. Ko bi bilo mnogo takih izrazov, kakor so brevno (bruno), bešenstvo (steklost, bes-nost), vorni (urni), moral bi nam najprvo svojo slovenščino objasniti z navadno književno. vSicer pa indirektno sam priznava, da njegova slovenščina deloma ni slovenščina. V slovar načeloma niso vspre-jete obema jezikoma skupne besede. A vendar nahajamo precej njegovih besedij iz slovensko pisane slovnice v slovarju razloženih z drugimi, tudi slovenskimi besedami. Naj naštejem nekatere: pod-vižnost = premičnost, raznica = razlika, posle = po, za, soodvečati = odgovarjati (ars-kin.); beseda ,drevnji' se mu zdi toliko slovenska, daje v slovarju niti ne navaja, dasi je v Pleteršnikovem slovarju sploh ni; čisto po ruski diše tvorjenke kakor: uve-ličiti (povečati), udvajati (podvajati), sovpadati (zu-sammenfallen, strinjati se), otčestvo, pravopisanje itd. Sploh je večina slovnične terminologije posneta po ruski, kakor bi bila ta znana našemu občinstvu, dasi se menda po slovenskih šolah uči še vedno slovenska, ki se dobi v vsaki slovenski slovnici. Škof = episkop (zakaj ne vladika), še = šče (naj bi bil rajši vzel ,ješče' ogerskih Slovencev, potem bi popolnoma ,sovpali' z ruskim enje) — oj v istr., žizn, kakor da se samo ob sebi razume; kako krasno se sliši n. pr. uveličujo, zaničujo, pišo, obrazujo, prijemljo! Orodnik brez predloga je seveda neizogiben, Škrabčeva ,ignoratiuncula gloriosa' nima za neke ljudi toliko zdravilne moči. Naravnost smešno se zdi Slovencu citati vedno ponavljajoči se „no" za naš „pa, vendar". Še nekaj vzgledov, kako se .stavijo besede: to temu uzrok je (str. 28), no treba je nepozabiti (42); kadar se nastavlja (— nj,e) k jednosložnemu ali pa imajočemu v rodil, naglas na koncu možkemu imenu (33). Človek bi sklepal iz tega, da je pisatelj pozabil pravilno slovenščino. Seveda bi se ta takoj odločno uprl temu, češ da j edino njegova slovenščina je prava in pristna. Tudi glede slovnice bi bilo še marsikaj pripomniti. Naglasna znamenja ima dvojna, za dolge in kratke glasnike, dasi se sami Rusi zadovoljujejo z jednim. Ako je v ruskem sploh kaka razlika med dolgo in kratko naglašenimi zlogi, se vendar ne da primerjati s slovensko. Bas na to bi moral pisatelj opozoriti Slovence, ker po zategnjenju takoj spoznaš, da je ta ruščina kakega ne-Rusa. Istotako netočen je opis mehkih e in i. Mehkota se pojavlja v pred-stoječih soglasnikih in ozkih e in i. Kdor bi pred vsakim e in i čital po pisateljevo j v navadni slovenski izgovarjavi, napravil bi še večjo napako, nego ko bi izgovarjal e in / trdo kakor je v slovenščini. Tako se govori vsaj v nekaterih ruskih narečjih, med tem ko prvega sploh ni nikjer. Največ težave dela Slovanom naglas v ruščini. Ko je bilo citati po listih, da je gospod pisatelj obrnil posebno pozornost na ruski naglas, bili smo radovedni, kako dovrši to svojo nalogo. Pričakovali smo, da nam pojasni kolikor toliko razmerje med ruskim in slovenskim naglasom, ker bi bilo bas to za učeče se Slovence velike koristi. Stvar tudi ne bi bila tako težka, ker sta na fem polju Škrabec in Valjavec precej storila. Treba bi bilo le dotične primere razširiti in zlasti na „izjeme" opozoriti. Toda tudi tu se je naše pričakovanje izjalovilo. Pisatelj poudarja sicer, da je ruski naglas k slovenskemu bliže, nego h kateremu koli drugemu slovanskemu jeziku, in da „točke sovpadenija ruskega naglasa s slovenskim bile bi šče bolj časte, ko bi v litaraturnem jeziku vladal dolenjski naglas, a ne ljubljansko-gorenjski"'), kakor ga govore naši »razumniki", in da »primerov naglasa, popolnoma sovpadajočega z ruskim, najde se lehko cele stotine" (str. 28). S tem pa že tudi konča te „cele stotine" skupnega naglasa, ne da bi nam jih natančneje označil. Bodi mi torej dovoljeno, da poskusim v kratkem opisati razmerje ruskega in slovenskega naglasa. Za podlago mi služi seveda dolenjski naglas (glasovi in naglasna znamenja kakor pri Pleteršniku), dasi bi se dala najbrže tudi za druga narečja ustanoviti taka pravila. Glede mesta naglasa je ruščina (in čakavščina) prvotnejša nego kateri drugi slovanski jezik, torej tudi nego slovenščina. Pač pa je ohranila slovenščina naglasni kakovosti (potisnjeni in potegnjeni naglas). Ako hočemo torej iz slovenskega naglasa sklepati za prvotni, oz. ruski, treba nam je vedeti, po kakih pravilih se je naš naglas izpremenil, oziroma kje je ostal prvotni naglas. Prvotno je mogel biti naglas potegnjen ali pa potisnjen.-) Potegnjeni naglas pa je zopet mogel ') V tem oziru trdi gospod pisatelj popolnoma prav. Vzrok tiči v naših žalostnih šolskih razmerah glede materinega jezika. Med tem ko je treba po naših gimnazijah dobro poznavati kvantitete in naglase klasičnih jezikov, zanemarja se to pri materinščini menda povsem kot kaj čisto nepotrebnega. O razni kakovosti slov. glasnikov se zve jako malo (primeri Sketovo slovnico), o pojmu, razvitku in različnosti slov. naglasa pa tudi ne več. *) Ker mnogim čitateljem „Dom in svet"-a to razlikovanje morda še ni natančneje poznano, naj 480 Književnost. stati na vokalu v temi (deblu) ali na končnici. Ako je bil naglas že prvotno na temi, ohranil se je v ruščini in v slovenščini. V mnogih slučajih moremo sklepati iz slovenščine, ali je bil naglas prvotno na temi: pri jednozložnih imenih in pri večzložnih, ako je naglašen zadnji zlog in ako je ta zlog v slovenščini kratek, n. pr.: brat, ded, mraz (r. Mopoat), miš (r. MMcnt), grel: grela, rpi^t rp-kia, bratan, bogat, kosmat, zaklad, napev, brldg (6ep./i6n, 6ep^i6ra) itd. Pri večzložnih besedah, ki naglasajo v slovenščini predzadnji zlog, se da to spoznati le pri etimolog. e in o (tudi deloma pri nekdanjem nosniku ej. Ako sta namreč ta dva glasnika prvotno naglašena, izgovarjata se ozko (daje čuti pred njima nekak i in u); ako .sta dobila šele kasneje naglas, pa široko.1) Prvotno naglašene besede so n. pr.: koža (kojkr), volja (bo.ih), noša (hohni), dobr (^oopi. ,a,66pL>ra), osem (BOceMt), govedo (roBH^o), podoben (no^ooeni.), kozji (ic6sii)5 peti (h>itmh) itd.; v slovenšini so dobile naglas šele kasneje besede, kakor: bob boba (666^, 6o6a itd.), stol stola (cto-t/i. ercua), meja (nej-na), sestra (cecTpa), žena (aceHa), gora (ropa), rosa (poca), voda (so^a), lepota (^inoxa), konoplja (kohoh.-ui), čelo (iea6), sedlo ci/vio), okno (okho), tele (tgah), konec (kohcii/b), orel (opeVn.), medved (Me^Bt^t), človek (ne-ioBiKT.), gola (ro.ia), dobra (#oopa), moja (moh), pletem, pleteš (iMeTy, na3Teiui. itd.), plela (oaeaa), peta (njrra), sodba (cy^Lya), tožba Taacoa) itd, Pri drugih naglašenih vokalih v predzadnjem zlogu je naglasno prvotnost ali dru-gotnost teže spoznati. Vendar se bodo tudi tu dala najti neka pravila za posamezne vrste besedij. Tako je n. pr. opaziti pri samostalnikih a-dekl., da so naglašena v ruščini na zadnjem zlogu, ako so v katerem sklonu naglašena na koncu tudi v slovenščini, n. pr. glava: glavo (rcvioBa). Jednozložni samostalniki, pa tudi večzložni s poudarjeno končnico, ki imajo tudi v imenovalniku dolg vokal in ga v drugih sklonih naglasajo potegnjeno dolgo, naglasajo v ruščini zadnje zloge, n. pr. kot: k