Izliod Iz zmecle. Živimo v dobi gospodarske in moralne ikrize, Med obema je razmerje vzročnosti. Iz gospodarske stiske se dostikrat porodi zmeda moralnih pojmov. Še vcčkrat pa je vzročno razmerje takšno: iz zmoie moralnih pojmov se rodi gospodarska zmeda in stiska. Ta, vzroeni odnos velja zlasti za naš čas, kar dtfka-ZU.j? kratek pogled v sedanje razmere, ki vladajo pn SVetUj. Velika je zmeda v politiki živil. Svajčas je angleški narodno-gospodarski pisatelj Malthus učil, da se človeštvo tako naglo množi, da zemlja s svojimi plodovi in sadovi ne bo zadostovala za njegovo prehrano. Iz tega se je porod.il klic, ki se je razlegal po svetu: »Gladu bomo umrli! Treba jo tempo razmnožitv; človeštva zmanjšati.« In res so ga zmanjšali z družinami brez otrok ali z enim otrokom. Kaj pa z živili? Toliko se jih proizvaja, da jih ni mogoče prodati ter morajo ogromne količine pšenice, kave, drugih živil, bombaža metati v morje ali v ogenj. Kapitalistični proizvajalci živil hlastajo po dobi&ku. Kaj jim mar, če gladujejo stotisoči?! Zmeda vlada v politiki dela. Geslo kapitalizma je: produkcija (proizvodnja). Da se je mnogo produ- ciralo, se je izrabljal človek, ki je moral delati po 10 do 12 ur na dan. Izrabljala se je nedelja, ki so je ukradla božji časti in človeškemu miru. Izrabljal se je moderni tehnični napred; v obrat se je postavila mašina, da je bila produkcija cenejša, kakor če bi delal človek z rokami. Sedaj pa je na stotisoče in milijone Ijudi brez posla: v možganili prevratne misli, v srcu obup. ZniC^a vi^dg v obrtniški politiki. V obrtništvu vedno bolj izpvdriv^ veleobrat srednje in male obrate ter tira Ijudi v vrste proletarcev (brezdom.skih delavcev). Na Dunaju je radi velikih ikrušnih fabrik, ki so v rokah delniških družb, postak) okoli 2300 pekov brez posla. Ako bi se krušne fabrike odpravile, bi ne samo 2286 oseb, ki so bile v teh fabrikah nameščene, dobilo zaposlitev, marveč bi poleg onih 2300 brezposelnih pekov še 5000 novih dobilo delo in zaslužek in 1500 pomočnikov bi takoj mogli postati samostojni mojstri. To bi bilo tudi državi v prid, ker bi dobila več davkov ter plačala manj podpor za brezposelne. Tako bi se tudi vedno bolj pripravljala organizacija stanovske države. Zmeda vlada v poljedelski poliUki. Industrijske države bi morale skrbeti, da odkupijo pretežno poljedelskim tlržavam agrarne pridelke, da bi poslednje mogle (kupovati industrijske izdelke. Mesto tega vidimo, kako industrijske države vsled politike avtarl 'je (samozadovoljnosti) pomnožujejo agrarne pridelke. S tem pa vendar ne morejo rešiti agrarne krize. V Avstriji so se na primer na Koroškem udeležili julijske hitlerjevske revolucije nekateri kmeti s hribov, iki so nezadovoljni. Čehoslovaška pa hoče nezadovoljnim kmetom priti na pomoč s trgovskim žitnim monopolom. Zmeda vlada v politiki plač. Posli ne gredo, dobiček se zmanjšuje, torej se tudi plače zmanjšajo. S to metodo (načinom) se je poskušalo v mnogih državah, toda s slabim uspehom. Delavec, ki manj zasluži, tudi manj kupuje; tako zopet trpi trgovec, obrtnik in ikmet :kot proizvajalec živil in življenjsikih potrebščin. Mednarodni delovni urad v Ženevi je to nedavno dokazal s številkami, pri čemer je pritegnil v dokaz ponesrečeni poskus vlade Papenove v Nemčiji leta 1932. Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav, gre drugo pot: povišanje plač, ali vsaj njih vzdržanje na isti višini, znižanje delovnega časa. Zmeda v mednarodni poliiiki. Kolika je zmeda v mednarodni politiki, je splošno znano. Narodi omahuiejo v negotovosti med vojno in mirom, ae vedoč, ali jim ne bo jutrišnji dan prinesel kakšnega vojnega zapletljaja. Zveza narodov, ki je bila zamišljena kot največja mednarodna pomirjevalna ustanova, je brez moči. Pogodbe med posameznimi državami ali skupinami držav se ^edno bolj množijo, da jih bo ikmalu težko prešteti. Ali pa tudi bodo dosegle svoj cilj? Dokler ne bo v mednarodni politiiki zavladalo načelo pravičnosti, ki bo nadomestilo nagib sebičnosti, iki je pri mnogih voditeljib. držav edino merodajen, tudi take pogodbe nič ne pomagajo. Terorizem. Do neznosti stopnuje to zmedo terorizem, ki so si ga iztrali za sredstvo svoje politike ne samo komunisti, marveč tudi raznonarodni fašisti. Zadnji čas je teroVizem postal metoda mednarodne politike, katere se po zgledu italijanskega fašizma poslužuje hitlerizem. Revolver, puška in bomba: to je vsakdanje orodje politiike, ki se ga nemški narodni socializem poslužuje napram režimu neljubim osebam v notranjosti države in napram Avstriji. Ljudje, iki oznanjajo absolutno vrednost države, njenega vodstva, avioritete in splošne blagiaje, izvršujejo ali dado izvršiti zločine, iki rušijo državo, njeno avtoriteto in splošno blaginjo. Z osebami, ki jrh ubijajo, s poslopji (hišami, cerkvami, tovarnami, ikvilturnimi ustanovami), ki ; \ rušijo, se tudi rušijo pojmi reda, zakonitosti in avtorit te. Končni ucinek ne more biti drugi, kot splošne razvaline. In kje je izhcd iz zmede? Povratek k Bogu, njegovemu nauku, njegovim zapovedim. Povratek posameznikov in caliJi narodov. Posameznik se mora podrediti božjim zapove- dim, ikatere mora izpolnjevati v svojem zasebnem in javnem življenju in v svojf gosipodarskem ¦udejstvovanJTa. Potem ne bo več brezsrčni ikapiitalist uni-« čeval pšenice, ikave in drugih živil, dcn čim milijoni ljudi na svetu gladujejo. KapitalistiČni podjetnik ne bo izrabljal človeka in njegovega dela samo za lastno obogatitev. Odprava brezbožnega kapitalizma, mašiniizma in pogrešne racionalizacije v gospodarstvu, oskrba delovnih mogočnosti in vzpostavitev stanov: to je edino učin:kovito sred»tvo zoper brezposelnost. Povratek k božjiim zapovedim v gospodarski in mednarodni politiki. Tega pa nočejo cele stranke, kakor svobodomisleci, naprednjaki, liberalci, socialisti; tega nočejo cele države, ikaikor Rusija in Mehika; tega nočejo voditelji držav, kakor zlasti voditelji fašizma in brezbožnega nacionaliizma. Kaj pomaga majhen obliž, če je ves organizem bolan in zagnojen? Proč s poganstvom, rešitev je v krščanstvu! Povrnitev posameznikov, stanov in držav k Bogu: to je tista reorganizacija duš v duhu krščanske pravičnosti in Ijubezni, ki bo iz nje vzcvetel sporazum med posamezniki, narodi in državami.