Gospodarske stvari. Sadimu nove vinograde! Ker nain dandanašnji trtna uš prizadeva veliko škodo, zato nam je gledati, da pretiramo, kolikor mo-goče, tega škodljivega mrčesa. Veliko sredstev se je že poskusilo zoper trtno uš, pa vse so bila deloma neizvršljiva, deloma predraga in večina njih je bila za nič. Kot najboljc sredstvo pokazale so se dosedaj amerikanske trle. Slednjih je pa veliko sort, in naši vinogradarji se ravno pri izbiranju sort veasih motijo. Vde amerikanske trte dele se v dva glavna dela: 1. trte, ki rodijo grozdje in dajejo vino in 2. v trte, ki imajo sicer čisto majhne grozilke in ne dajejo vina. Naš vinogradnik si pa žalibog navadno misli: rajši bom sadil tako trto, ki mi je ne bo treba cepiti, tako, ki rodi sama ob sebi. To pa ni pravo, kajti te trte, ki dajejo vino, pokazalc so se večina kot nezoperstojne proti trtni uši; le edina yorkmadeira se je izkazala med temi do sedaj še najboljša. Nadalje dajejo take sorte vino, ki ima neki poseben duh »foks« imenovan; kateri naredi vino cenejše in težje se ga proda. Idimo nazaj in oglejmo si trte, katere treba cepiti. Tudi pri teh imamo različne sorte. Do sedaj priporočalo se je najbolj^ saditi ripario. Riparie je pa spet več sort, kakor: riparia souvage, riparia portalis, riparia glabra, riparia dr. Richterjeva, riparia gloire du Montpelier. Med vsemi riparijami ni dosti razločka, in se prvi dve najbolj priporočata. Riparija sou-vage ima drobne mladike, in naredi veliko dolgih drobnih zalistnikov. Ker so drobne mladike, so gotovo tudi drobni ključi, in težko je dobiti primernih cepičev za zimsko požlahtnitev. Pri zeleni požlahtnitvi je ravno isto, kajti podlage so drobne, cepiči so pa navadno debelejši. Posebno kolenca se ne slrinjajo. Druga ima debelejše po^nanke, pozneje debelejše mladike in je zategadelj boijša. Obe ripariji uspevata v težki ilovici prav dobro. Nadalje imamo še solonis in različne vrste rupestris, teh pa v novejšem času ne priporočajo posebno. Toraj slovenski vinogradarji, ne dajte se oslepariti od mazača, ki vam bo znabiti priporočal in hvalil trte n. pr. elvira, yaquez, otello itd., kajti on gleda le za svoj dobiček, tebe pa bo osleparil, da bo groza. Take trle so večinoma za nič. Naročujte si trte iz državnih trtnic, iz kmetijskih šol in od poštenih zanesljivih mož, kateri so v lem sploh že znani. Če se bote lotili pridno dela, dosegli bote lepe vspeho. Pred vsem pa ne smete zabiti, da rabi amerikanka za bujno rast veliko živeža, in tega jim dodajte v podobi gnoja, komposta in umetnih gnojil. 0 priliki kaj več. Vinogradnik. Kako se napravi dober sadjevec (tolkla?) (Dalje.) Najboljši stroji za zdrozganje sadja so taki, ki sadje zrežejo in med kamenitimi valci zdrozgajo. Iz enakomerno tanko zdrozganega sadja se z dobro stiskalnico lahko popolnoma izstisne, zato se stroj hitro izplača. Takih strojev stane eden okoli 80 gld., je okoli 350 krj težek, zato ga je težko prenašati. Za manjše posestnike so priporočni Št. Jurski ob južni železnici, kakor tudi z železnimi zobastimi valci. Take stroje izdelujejo večjidel vse tovarne, in prednost imajo taki, katerih valci so pomazani z neko železno povlako, da železo ne rjavi in železo moštu ne škoduje. Taki stroji z mahalnim kolesom zdrozgajo tudi dobro; eden stane okoli 25 gld. in je 150 ky težek. Iz skušnje je dokazano, da je jako dobro, ako se zdrozgano sadje eno noč ali čez dan v krnici ali v kadih pusti in z drogom večkrat premeša, da drozga ves sok izpusti ter se sladkor in druge snovi z zrakom spojijo in razkrojijo. Za stiskanje je potrebna dobra stiskalnica in naše navadne s primerno dosti dolgim drevom in prostorno krnico so priročne, in če koš ni prevelik ter se že enkrat stisnjena drozga zopet premelje in stisne. Stiskalnice z železnimi vijaki, katere tovarne izdelujejo, tudi dobro stisnejo, pa drage so, imajo sicer to prednost, da mali prostor potrebujejo, pa ker nima večje krnice, kakor je prostor, ki je za koš potreben, je delo pri napolnjevanju in razdiranju precej sitno. Taka stiskalnica bi bila priročna, ko bi se tako-le napravila: Najpoprej se napravi 2—4 Qmetre krnica in iz tovarne naroči vijak, kateri se v krnico pritrdi na eni strani, na drugi je pa prostor za stroj za zdrozganje sadja. Koš se k vijaku lahko doma napravi; v krnici se nič ne raztrosi in za podlaganje se nobena druga posoda ne potrebuje. Vijak s stiskalnikom stane okoli: bOmm močen, 1050 mm dolg, 10 kg težek, 30 gld. 63 » » 1410 » 135 » » 40 » 70 » » 2620 " 210 »» 60» (Dalje prih.) Kako se uši pri živini uničijo? V nekaterih hlevih in na semnjih vidimo pogosto suho klaverno živino z dolgo dlako, in teh kratkovidni gospodarji dostikrat ne vedo, da je živina ušiva. Ušiva živina je mršava, vedno se drgne (čoha) in sama si pomagati ne more. Zoper uši rabijo veliko sredstev. Nekatera so pa zelo škodljiva, postavim, kakor petrolej, maža iz živega srebra, kuhan tobak itd. Če zapazimo uSi, napravimo tako-le: Dlaka po vratu se poreže in z vodo, v kateri smo saje jrazmočili, dobro izpere. Tudi s sadnim jesihom ali lanenim oljem uSive dele dobro zribati, je koristno. F. P—k. Sejmovi. Dne 17. avgusta v Kapelah, pri Mariji Devici v Brezju in v Jarenini. Dne 20. avgusta Jv Kalobju, pri M. Trošti pri Zitalah, priJSv. Križu na Murskem polju, v Craureku, v Središču, v Rogatcu, v Laškem trgu, v Slov. Bistrici in v Velenju.