Zapravljivec.
Iz šol. zvezkov štirirazredne Ijudske šole pri Sv. Jurju ob Taboru.
Franica Urankarjeva:                                     Franja Divjakova:
Imel  sem  lepo domačijo,  a vse je šlo              Po očetu sem prevzel lepo, nezadolženo
rakom žvižgat.  Ljudje   so   me  premotili,  in       posestvo. Nekaj časa sem marljivo vodil go-
šli smo v gostilnico;  tam   smo kvartali, po-       spodarstvo, a naposled so tne premotili Ijudje,
pivali in se tudi krcgali, če je bilo treba. Iz       da setn pustil gospodarstvo in začel popivati.
gozda sem prodal les in pšenico časih že v       Gospodarstvo je bilo brez gospodarja in tako
klasju; niscm mogel počakali, da bi dozorela.       je šlo rakovo pot. Ko že nisem imel denarja,
Šli   so voli   in  tudi zadnja kravica iz hleva.       da bi popival, sem prodal les iz gozda. Ker
Nazadnje  so  mi na dražbi prodali domačijo.       tni je že tega denarja zmanjkalo, sem prodal
Žena je bila pridna in delavna in ni ji bilo       pšenico, ki je še zorela. Tako je šlo naprej. Pro-
po godu,  da sem tako popival, a rekel sem       dal sem voličke, m šel je tudi zadnji rep iz
ii, da sem jaz gospodar. In tako sem zapravil       hleva- Ko sem se Pa še vedno boljinbolj po-
vse svoje imetje.                                                  grezal v dolgove,  so  mi končno prodali na
dražbi vso domačijo
Imel sem sicer pridno  ženko,   ki me je
Gabrijela Slantinškova:                                 vedno prosila,  naj  se  poboljšam,  a  jaz   se
Imel sem lepo domačijo, ki sem jo dalje       nisern  zmenil   za   te  prošnje,  češ,   jaz sem
SSSe^ko^cttrptfTTe^SS     Tlf S6m Z3PraViI '" P°gnal P° gdU VS°
redno popivati. Veseli smo bili pri polnih ko-       aomac j .
zarčkih vina. Večkrat se je pripetilo, da smo       Marija Kosova:
postali glasneji pri govorenju,   časih smo se
tudi  stepli.  Toliko časa sem popival, da mi              Podedoval sem lep dom in lcpo posestvo.
je zmanjkalo v žepu prostih denarjev.                 Toda ni mi bilo veliko mar za oboje  Tembolj
Odvaditi  se nisem   mogel  pijančevanja,       Pa ^01,56 za.nim7al za polno kuplco in vcsele
zato sem začel p.odajati. Najprej setn proda        V1?ske   ov?,rise- Z "J1"1 sem P°Plval ln '8ral
Iz gozda les. Pšenico sem proda  že v klasju.       ce'e n0ČI; Razume se'. da Je,mora'0 doma vse
imel  sera  par voličkov innekaj krav. A Se       ?kovo Pot- Zaman se )e tr"dlla ln m»cila »boga
te sem prodal iz hleva. Nazadnie so mi pro-       zena. Zaman me je prosila, naj odneham od
a v, \,*iV.~                              '              F           pijančevanja. Zapovedal sem 11 molčati, kakor
dali kmetijo      .                                                   je že sploh takih navada.
Imel sem sicer dobro ženo, ki se je vsak              §)o je iz h[eva g0veclo za govedom, Sel
dan trudila ter me prosila, naj se vendar od-       je gozd>  šlo  jc   polje in danes hiša jn vse>
vadim pijančevanja. A zmerom sem ji odgo-       kar mi je še ostalo. Kakor vedno, se je ures-
varjal: ,,Pusti me v miru, jaz sem gospodar."       ničji  tudi   pri   meni  pregovor:   ,,Piianec  se
Tako je šlo vse rakovo pot.                                izpreobrne, kadar se v jamo zvrne."