(jp£lom
i/wll/l’E we/lvlll— HO /Wi P
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 148
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 31, 1950
LETO LII —VOL. LII.
SoAobm dogodki j^Pfmenikonec
in komentarji | S0Y|@fsk8Q8 bOjkofčl
Ul narodov!
OBLAST — OPOJNO VINO Belgijski kralj Leopold, ki s je vrnil iz “pregnanstva'’ nazaj na prestol, je slabo naletel. Belgijsko ljudstvo mu je dalo jasno razumeti, da ga ne mara in da bi tudi v bodoče prav lahko brez njega izhajale, toda on je kakor slep in gluh: ne vidi krvavih izgredov, ki jih uprizarja ozlovoljeno ljudstvo, niti ne sli-si vsak dan glasnejših protestov, naj pobere svoja šila in kopita ter odide spet tja, odkoder je prišel.
Pravijo, da je kraljevanje težak posel, pa se ga vendar vsak drži ko klop živinčeta! In kako ne, saj so vsi kralji in cesarji po dednem pravu na. čelu “svojih” narodov.
Anatole Irance pripoveduje, da je že dolgo dolgo temu, ko je orjaški jamar s težkim kijem na rami stopal v dolino. Ko se Je približal malemu jamarčku. ki je zalival svojo njivico, je kriknil: “Tvoja leha je moja!” In ko je izrekel to mogočno besedo, je mahnil s kijem po gla-vi malega jamarčka, ki se je zgrudil mrtev na zemlo, obdelano z lastnimi rokami.
Kakšne ukane ima Kremelj to pot pripravljene v svojem rokavu? — Ali novo agresijo, ali svoje znane “mirovne” poteze?
Orjaški jamar, tisti, ki je hodil s kijem okoli, je vedel, da osvojna pravica temelji na čvrsti podlagi samo, če je čvrsta in trda tudi pest, ki to podlago šči ti. Samo ta je spoštovanja vred-ria., ker si zgolj ona pridobi spoštovanje in ugled. Oblast in last se rodi in ohrani le z močjo. V tem je vzvišena in se umakne samo večji sili, kakršna je nje-na- Zato, pravijo, je opraviče-710 trditi, da je plemenit, kdor Poseduje, in tem oblastnejši. dim več ima. In tako je naneslo, da je orjaški jamar, ki je ubil Poljedelca, da mu je mogel vzeti negovo njivo, vprav v tistem trenutku ustanovil jako plemenito hišo in prvo., dinastijo na zernlji. Te resnice se je zavedel že drugi jamar, ki je stal v dližini, zato se je približal or-tO-skemu jamarju, ki se je naslanjal na svoj kij na robu okr-vavljene brazde, se priklonil do Zemlje in rekel:
“Gospod, prestrašni knez, prihajam, da se vam., poklonim ^°t ustanovitelju zakonite sile lTl dednega bogastva. Na vašem Polju pokopana lobanja straho-Petnega jamarja, ki ste ga ubili,
Tokio. — Dvomotorno letalo, ki je bilo na potu iz Tokija v južno Japonsko, je treščilo v morje. Na letalu je bilo 26 oseb. Sna oseba je bila rešena, vsi ostali so najbrž mrtvi.
bo
na veke pričala o pravicah
Našega potomstva na tej zemlji, oplemeniteni od vas. Blagor našim sinovom in sinovom va-sth sinov! Oni bodo veliki in edni knezi, ki bodo gospodova-l nad vso našo zemljo!”
Prestrašni knez je z dopade-Pjem poslušal besede malega lamarja ter ga pri priči poplemenitil in imenoval za svojega Prvega ministra. . .
* * *
Morda bo zdaj bolj razumlji-V(l trma belgijskega kralja, ki Se noče pa noče na lepem odpovedati “dednim pravicam”, ki si Ah je s kijem v pesti prilastil v Vl davnini eden njegovih pra-Pra~pradedov, in katere pravice J111 zdaj mali jamarji oporeka-
7- P^odnjič si bomo,pa ogleda-1 ljudske” viteze pesti, nasled-hlke jamarjev, ki vladajo ko loveči levi ter z batino in gor-Ječo uveljavljajo svojo “prole-ursko diktaturo” in vse odre-Sujočo “ljudsko demokracijo”.
Kot smo že v petek na kratko javili, je Jakob Malik, glavni sovjetski delegat pri Združenih narodih, sporočil, da se bo jutri, v torek, spet udeležil seje Varnostnega sveta, kateri bo tudi predsedoval, ker je po abecednem redu zdaj vrsta na Sovjetski zvezi, ki je 29 tednov bojkotirala to ustanovo.
Razumljivo je, da vlada veliko zanimanje, kakšne karte bo na tej seji položil na mizo sovjetski delegat. Splošno mne-je je, da ta nenadni odlok Sovjetske zveze pomeni kako novo avanturo v drugi smeri. Med možnimi tarčami njene bodoče agresije so Formoza, Jugoslavija, Iran ali Perzija in zapadna Nemčija.
Če je Kremelj sploh kaj zaskrbljen nad reakcijo, ki jo je ustvarila v svetu invazija Koreje, tedaj je možno, da ima čarovnik Stalin v svojem rokavu pripravljeno kako novo “mirov-ukano, ki naj rozkolje združeno fronto, ki jo je ustvaril na-pram komunistom napad na Korejo.
Upati je, da Zdr. narodi ne bodo nasedli nobenim novim ukanam, temveč da bodo označili Sovjetsko zvezo kot nasilno agresivnico, kakršna je, in zahtevali njeno izključitev iz Zdr. narodov, če ne pokliče nazaj svojih vojnih psov, ki jih je naščuvala na Južno Korejo.
Novi grobovi
Mike Trampuš
V četrtek večer je umrl v mestni bolnišnici Mike Trampuš, samec, star 62 let, stanujoč na 784 E. 157 St. Rojen je bil v vasi Javor pod Ljubljano, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. in delal je pri Mills Co. na Wayside Ave. — Tukaj zapušča brata Sebastiana, nečakinji Mrs. Mary Brezar in Mrs. Anno Janchar, v stari domovini pa sestri Gertrude Berčon in Cecilijo. Pogreb je danes zjutraj ob 9:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, 278 E. 152 St., ob desetih v cerkev Marije Vnebovzete, potem pa na pokopališče Kalvarijo.
Mike Verovic
Danes zjutraj ob 2:30 je
°d taltinl .^^ "Polož9!'6 morale vzdržali, ali pa umrelil'
London. — Angleški premier {
Attlee bo povedal v nedeljo po1 radiu, da morajoj Angleži še bolj zategniti svoje pasove, da bo mogla dežela ižvršiti mobilizacijo proti komunistični agresiji.
Štiri in pol bilijona za zračno silo; 200 družb je dobilo naročila
Od te vsote je določenih 3 in pol bilijona dolarjev za izgradnjo novih letal.
Washington. — Vlada je naročila za ameriško zračno silo razne opreme in potrebščin v vsoti $4,500,000,000. — Približno
umrl Mike Verovic, 2087 W j*3'500'000'000 od te V5'® J<*
25 St. Bil je star 62 let.	™ TV'*?8
grelo ima v oskrbi A. GMma m!žb^““™rS	“aro™:
sinovi pogrebni zavod. Po
!se glasi povelje ameriškega generala Walkerja
“Umikov ne bo več, kakor tudi ne Dunkirka, Ba-taana in ne umika po morju iz Koreje. — Ako ameriške čete ne vzdrže, bodo nastali krvavi pokolji.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
drobnosti pozneje.
Nicholas Packish Umrl je Nicholas Packish, stanujoč na 1068 E. 147 St. Bil jei star 57 let in doma iz Vojniče v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1911. Bil je član društva št.
]6
no, naj se nemudoma lote proizvodnje letal in potrebščin, da se čimprej zgradi novo letalsko silo Zed. držav.
To je prvo veliko naročilo, odkar je pred desetimi dnevi predsednik Truman povedal kongresu, da je treba nemudoma 153 Sr- j dovoliti $10,500,000,000 za mobi-
bobian. Zapušča ženo Dfcro, :liziranje ameriške oborožene si-smova Charlesa in George, iie hčere Katherina Može, Martha in Mary ter vnuke. Njegovo truplo leži v Golubovem
bo vršil pogreb jutri, v torek, ob 1:30 popoldne v cerkev sv. pogrebnem zavodu, odkoder se Sava in od tam na pokopališče.
5Sjp
SHOWERS

ra
V remenski prerok pravi:
Česa nam je pričakovali od razvoja dogodkov, ki jih je spravila v tek korejska vojna
Naj bo korejska vojna lokalizirana ali ne, ljudstvo Zedinjenih držav še mora pripraviti na žrtve, ki so v danih razmerah neizogibne.
Deloma oblačno in soparno. Grmenje in dežni prši.
Tri na dan
Vse te svetovne kolobocije je kriv pokojni Roosevelt, ki je dal Stalinu vse, kar je le hotel, dobri veri, da bo potem že obračunal z Rusijo. Radovedni smo, kako bi, če bi dlje živel. Mi' mislimo, da je Stalin strahovito potegnil Roosevelta. Mi zdaj to potegavščino plačujemo z denarjem in vojnimi žrtvami.
* * *
Ako bi bil Roosevelt poslušal Churchilla, ki je hotel odpreti drugo fronto na Balkanu, pa bi imeli danes tak lep mir po vsem svetu, da le kaj.
* * *
Ko bi vsaj poslušal Churchilla, ki je rekel glede postopanja Rusijo:	“Nobenega pomena
nima, ako siipi (octopus) režemo samo tipalke (lovke), od časa do časa katero. Drugače je ne pokončamo, da ji odrežemo glavo.”
Danes bomo podali malo zanimivega pregleda o razvoju razmer v Zed. državah, ker bomo po teh razmerah prizadeti Vsi državljani.
VOJNA EKONOMIJA. Predvsem nam je pričakovati d vedo triletne vojne ekonomije z ;z vsemi kontrolami in nadzorstvi, ki gredo ž njo vštric. Ne gre namreč samo za Korejo, temveč za pripravljenost na večjo vojno.
KONTROLA CEN bo uveljavljena bržčas še to jesen. Prav tako kontrola delavskih mezd, toda ne pred volitvami v novembru.
RACIONIRANJE živil in drugih stvari še ni v načrtih, toda pozneje bo gotovo uveljavljeno idelno racioniranje pri nakupih gotovih stvari.
ceno, naj se pripravijo za proizvodno tankov in vojaških W vornih avtov. Vlada si bo prizadevala pospešiti to proizvodnjo s tem, da bo okrnila tovarnam dobavo jekla za proizvodnjo osebnih avtomobilov.
LEDENICE, pralni stroji, električni čistilci in požiralniki prahu, radio in televizijski aparati, “toasterji” in drugi podobni predmeti v gospodinjstvu, pridejo na vrsto takoj za avtomobili. Vsega tega bo na trgu zmerom manj in manj.
NAPLAČILA za nakup različnih predmetov bodo višja; —' najmanj tretjino na roko, ostanek pa v 18 mesecih.
KREDITI na zemljiške vknjižbe so bili že nekoliko priviti, še bolj pa bodo.
“TAJERJI” ali avtomobilske
TOKIO, 28. julija. — Danes se je pričela odločilna bitka za Korejo, v kateri bodo komunisti tvegali vse, da zdrobe ameri ško obrambno črto.
TOKIO, 28. julija. — MacAr-thurjev glavni stan naznanja, da je v artilerijskem ognju, s katerim so sprejele ameriške čete napadajoče komuniste, poginilo 1,600 do 2,000 komunistov.
S 25. divizijo v Koreji, 29. julija. — Gen. Walton H. Walker, poveljnik ameriških čet v Koreji, je danes povedal svojim vojakom, da morajo vzdržati v svojih postojankah, ali pa umreti. Možje so mu odgovorili, da se bo tako zgodilo.
Walker je dejal, da ne sme biti poslej nobenih umikov več in da mora vsak mož “vzdržati ali pa umreti.”—“če tega ne storimo, bomo doživeli pokolj, kakršnega ni v zgodovini.”
‘Umikov mora biti zdaj konec,” je rekel general. “Dalje nazaj ne smemo. Vsak mož se mora boriti do smrti, če potrebno, dokler ne pride pomoč.”
Dejal je, da je že naveličan, poslušati frazo:	“Umik,« da se
preuredi obrambne čbte.” — “Pri Bogu,” je jezno vzkliknil, “nobenih preurejevanj ne bo več, razen napad in naprej!” —• Dejal je, da v Koreji ne bo nobenega Dunkirka, nobenega Ba-taana, nobenega umika po morju iz Koreje.”
“Kadar sovražnik napade, u- žav.
kazujem, da izvedete protinapad. Razumete? Ukazujem protinapade! Hočem, da si priborimo nazaj vsak izgubljeni položaj, tudi za ceno naših življenj, če bo potrebno! Mi moramo zmagati in ničesar nas ne sme ustaviti!”
“Ako je general rekel tako, bomo tako tudi storili,” je rekel neki polkovnik.
Saržent Richard Collins iz A-labame, ki je v armadi že 27 let, je izjavil: “Jaz res mislim, da bodo naše čete vzdržale, dokler ne pride pomoč.”
Pvt. Thomas Young iz Phi-ladelphije, je izjavil: “To, kar je general zdaj povedal, bi bil moral že davno povedati. Mi smo^ pripravljeni na vse, kar pride!”
Ameriški gl. stan v Koreji, 30. julija. — Severnokorejske čete, ki so bile potisnjene nazaj na centralni fronti, so izvedle silen napad na južnem koncu fronte, kjer so se prebile 10 milj naprej Komunisti so zavzeli vas Chi rye, ki leži samo deset milj južno od važnega ameriškega komunikacijskega centra Kumcho-na.
General Walker, poveljnik 8 armade v Koreji, je rekel poročevalcem, da je vojna dosegla svojo kritično točko in da bodo ameriške čete vzdržale, dokler ne pride pomoč, ki je zdaj vso naglico na potu iz Zed. dr-
V stari kraj—
S parnikom Queen Mary sta se v soboto odpeljala proti Evropi Mr. Louis Canalez in njegova hčerka Rosana. Mr. Canalez bo obiskal svoje sorodnike v Clodigu pri Vidmu (Udine). Njegova hčerka, ki zdaj prvič potuje v Evropo, pa si bo ogledala razna zanimiva evropska mesta. Potujeta s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot in zdrav povratek! Sestanek v torek—
Vse tiste, ki so bile v odboru ob prireditvi Begunka, so prošene, da pridejo v torek 1. avgusta ob 1 popoldne na sestanek v šolo sv. Vida.
Romanje v Lemont—
Romanje Oltar, društev skupnih slovenskih fara v Lemont bo 18. avgusta. Zglasite se pri Mrs. Katie Roberts v Euclidu ali pri Mrs. Mary Marinko na Bonna Ave.
Po vsej Belgiji so v teku krvavi izgredi ljudstva, ki odločno zahteva odstop kralja
Kraljeva sla po oblasti in veličastju je močnejša kot njegovo spoštovanje ljudske volje, ki nad vsak dvom dokazuje, da ljudstvo kralja ne mara.
zaposleno z okupacijskimi dol-
ŽIVIL JE DOVOLJ. - Pozi- pnevmatike' - Doslej jih še“ne žnos^mi- Belgijska +vlada jeT Pr°' , ,	,.	....	_ pnevnidiiKe.	ji.a se ne lasila nuinostno stanje v Liege
mje vlade proti nnh kurncp- primanjkuje, čeprav je navalip nrpnnvpdaia Vse javne
vanje vlade proti njih kupiče-,nju je umestno, ker ni za kupi-čenje nikake potrebe.
CENE skoraj vsemu blagu se bodo dvignile. Predvsem cene
BRUSELJ, 29. julija.—Nocoj so jezdeči orožniki z golimi sabljami napadli protimonarhične izgrednike v najbolj krvavem spopadu v Bruslju, odkar se je vrnil kralj Leopold nazaj na prestol. Vlada je ukazala vojaškim četam, naj zasedejo elektrarne, telefonske centrale in druge javne naprave.
Dalje je odpoklicala vlada 2 bataljona svojega vojaštva iz Nemčije, kjer je bilo vojaštvo
kovinskim predmetom. Obsto- potrebe.
^e^raVK naval kjer je prepovedala
nanje velik. Vlada bo okrnila-^^ kakor tudi v okrajih uporabo naravnega kavčuka, a Bruslja in Vervierja. umetnega je vec kot dovolj, dal
se bo lahko krilo vse tozadevne I Demonstratorji prepevajo revolucionarne pesmi m zahtevajo
ječa zaloga tega blaga bo kmalu pošla in to, kar bo poslej izdelano, bo dražje.
CENE v grocerijah se bodo višale do konca leta.
UNIJE bodo izsilile višje mezde z razlogi, da se je vse podražilo.
KONTROLA JEKLA. Nekatere jeklarske družbe so že naznanile, da se bodo ravnale po ‘nasvetih” vlade in da bodo pridržale naročila celo od svojih najboljših odjemalcev.
AVTOMOBILI so na vrhu liste predmetov, ki jih bo treba okrniti. Nekaterim avtomobilskim tovarnam je že bilo naro-
PAPIR za knjige, časopisje in revije bo vedno dražji in ga ko vedno težje dobiti. Cene vsem vrstam papirja se že dvigajo.
BREZPOSELNOST bo kmalu stvar preteklosti.
POMANJKANJE strokovno izvežbanih delavcev. Oblasti si bodo prizadevale, da jih čim manj pokličejo v armado.
KONTROLA MEZD se ne bo pričela pred začetkom novega leta.
PLAČE: Delodajalci se že kar lahko pripravijo na plačevanje višjih plač, ki bodo bolj odgovarjale cenam raznemu blagu.
DAVKI se bodo zvišali, da se (Dalje na 3. strani.)
odstop kralja Leopolda. Orožniki so napadli demonstrante S količi, ti pa orožnike s steklenicami in kamenjem. Ranjence so odpeljali z ambulancami v bolnišnice.
O enakih izgredih poročajo tudi iz drugih belgijskih mest. V Lessinesu je bil ubit neki saboter, ki je hotel z bombo razstreliti železniško postajo.
Voditelji strokovnih unij izjavljajo, da je na stavki nad 500 tisoč delavcev. Dalje grozijo, če kralj nemudoma ne odstopi, se kmalu ne bo premeknil na belgijskih tračnicah niti en sam Vlak.
Mesto Antverpen, glavno pri-
stanišče Belgije, je paralizirano. Več mednarodnih vlakov je bilo ustavljenih na belgijski meji.
Bruselj. — Generalna stavka v protest proti povratku kralja Leopolda, se čedalje bolj širi Zdaj je na stavki že okoli 110 tisoč delavcev.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO, ponedeljek. — General MacArthur je odpotoval danes z letalom na Formozo k posvetovanju z generalisimom Čjangkjšekom in ostalimi kitajskimi nacionalistčnimi voditelji. Generala MacArthur-ja so spremljali admiral Arthur D. Struble in ostali visoki armadni in pomorski častniki.
TOKIO, ponedeljek. — Severnokorejske čete so prebile fronto pri Kochangu, se zagrizle v obrambne pozicije pri Hamchangu ter pričele s splošno ofenzivo proti jugu.
BRUSELJ, Belgija, ponedeljek. — Belgijski premier in trije drugi ministri so svetovali kralju, naj naredi svojo lastno odločitev, če se odpove prestolu.
LIEGE, Belgija. — Orožniki so streljali na protikraljevske zborovalce na nekem shodu ter ubili troje oseb, dve pa ranili.
Deveta obletnica—
V torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Antonom Pekolom v spomin 9. obletnice njegove smrti. Odhodnica Rev. Baragi—
Snoči se je zbralo lepo število Huhovnikovj, faranov, sorodnikov in prijateljev Rev. Father Barage, duhovnega pomočnika pri fari sv. Vida, in mu priredili lepo odhodnico v šoli sv. Vida. Med ostalimi je bil navzoč tudi prevzvišeni škof Rožman. Vsi ti so prišli, da voščijo priljubljenemu Rev. Baragi srečno pot. — Father Baraga je odšel zgodaj danes zjutraj proti Kanadi, kjer bo kak teden ribaril, nato pa se bo vkrcal na parnik za Evropo, kjer bo obiskal mnoge zanimive božje poti in druse kraje, šel bo tudi v Rim na svetoletno romanje.. Nazaj v Cleveland se bo vrnil koncem septembra. Tudi mi mu želimo srečno pot in prav tako srečen povratek.
Odpeljali so se—
Jaka, Micka in ta mali, ki bo doma imel, so se v soboto odpe-ijeli nekam proti Kanadi. Nazaj jih še ni in glasu tudi nobenega od njih, potem menda gre že vse po sreči.
Na počitnice—
Mr. in Mrs. Mary Drobnick iz 23001 Ivan Ave., in sin Jim sta odšla v Ely, Minn,, za par tednov. Mrs. Drobnick bo tam obiskala svojo mater Mrs. Mary Mrak.
Pozdravi—
Iz Wisconsina pošiljajo pozdrave prijazni Newyorcani, ki so tam na počitnicah in sicer Metod in Pepca Konchan, George in Pavla Shutte ter Charles in Tessie Lacjan. — Iz Calif ornij e pa pozdravlja vse svoje prijatelje Anton Bavetz. Pravi, da je tam že vse zrelo, samo ta debeli orehi še niso. — Iz Seattle, Wash., pa pošilja pozdrave vsem prijateljem in čitate-!jem Ameriške Domovine družina John Pianecki.
Redna seja—
Podružnica št. 32 SŽZ ima v torek redno feejo. Vse članice, ^osebno tiste, ki so zaostale z asesmentom so vabljene, da se gotovo udeleže.
Tajnik se je preselil—
Frank Smole, tajnik društva Slovenec št. 1 SDZ sporoča, da se je preselil in sicer na Stark Drive, Willoughby, O. — Tel. Wickliffe 3-0078.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
JULY 1950
SCW MON TUE WEDTHU FJU SAT
1
2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 25 26 27 28 29
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
^^^■»83	No. 148 Mon., July 31, 1950
MATIJA ŠKERBEC
Koristna budala in javkarji!
Ko smo bili kot begunci v avstrijskih taboriščih, smo nekoč po čudnem naključju dobili v roke navodilo komunistične partije v Sloveniji za svoje agente v Avstriji, kako je treba nastopati med begunci in kako jih razkrajati! To navodilo smo potem priobčili tudi v naših časopisih!
V	navodilu stoji med drugim, da je treba skušati dobiti med begunci neumne, pa domišljave osebnosti, ki mislijo, da so sposobni za kake voditelje. Tem — tako pravi navodilo — je prišepetati, da so po svojih ‘odličnih sposobnostih” poklicani na voditeljska mesta, da pa se jim godi velika krivica. ker da so zapostavljeni in nič ne upoštevani.. Te osebe je potem treba vpreči v komunistično propagando, da bodo trosile razne govorice proti vodstvu emigracije, povzročale nevoljo med begunci in prepire ter tako razkrajale begunsko skupnost! Ti naj bi pa tudi zavajali begunce do .kakih nastopov, ki bi mogli škodovati beguncem pri zavezniških vojaških oblasteh.
To je značilno navodilo komunistične propagande, kako pridobivati takozvana “koristna budala” za svoje namene in jih vpreči v svoj voz.
Da ne bi kdo mislil, da sem si jaz izmislil ta ‘častni” naslov za te vrste Ijhidi! Komunisti — vodilni — so namreč sami skovali med seboj to označbo za one osebe, ki niso komunisti, pa jih je znala pridobiti komunistična propaganda za to, da so delali za komunizem!
V	emigraciji so nam delala taka koristna budala ogromno težav! Vsaki komunistični laži so nasedli, pa naj je bila še tako bedasta! Potem so pa to s prišepetanjem širili dalje po taborišču med begunci! Saj so bili naši ljudje po veliki večini pametni in niso kar takoj nasedli, toda nekaj ljudi se je dalo pa vedno vjeti na limance te propagande! “Socialni odbor sam sebi deli podpore, le svojim prijateljem, ti hočejo ‘s tem delati za kasnejšo svojo politično karijero, toliko in toliko dolarjev so prejeli, pa nič ne dajo podpor, vse so dela skrivaj” itd. itd. itd. Cel koš takih in podobnih govoric so znali lansirati komunisti potom svojih “koristnih budal, ’ med katerimi so bili posebno nekateri Volksdeutschi, ki so se urinih med slovenske vrste!
Na ta način so nam popolnoma razbili lepo uvedeno karitativno akcijo v Švici! Bilo bi zanimivo, ko bi to pojasnil, pa bi bilo predolgo.
Teh takozvanih koristnih budal se je komunizem predvsem posluževal, da je prišel do oblasti!
Ob času Aleksandrove diktature pogosto niso delili letakov in komunistične literature komunisti sami, marveč koristna budala! Te so plačali, a!i pa so jim prišepetali, kako važno vlogo igrajo ali jo bodo igrali! No in tako se je zgodilo, da so oblasti potem prijele te pomočnike komunistov in jih obsodile v ječo.
Te — nekomuniste, ki so kot koristna budala prišli v ječe radi svoje komunistične propagande, so imenovali komunisti potem “javkarje.” Ti so namreč potem “javkali” — tarnali, ko so prišli v ječo radi svoje neumnosti!
Toda komunistična propaganda je imela pri tem še drug cilj! Ta “koristna budala in javkarji” so prišla v ječo in tam v pravo komunistično šolo, tu so jih pa komunistični inteligentje sedaj prevzgojili v prave komuniste.
V	beogradski ječi so komunistični inteligentje imeli redna predavanja in propagando za komunizem med vsemi jetniki! V veliki kaznlinici v Sremski Mitroviči so bile velike skupine spalnice, tu so vsak dan komunistični ideologi imeli predavanja o komunizmu! Meni so sami komunistični veljaki povedali, da so ječe pri okrožnih sodiščih njih srednje šole za komunizem. Sremska Mitrovica pa da njih univerza! Koristna budala in javkarji so navadno prišli ven iz ječe kot sto procentni komunisti! Bedasta kraljeva diktatura je sama tako podpirala širjenje komunistične ideologije!
V	Tržiču je bilo nekoč prijetih in zaprtih nekaj delavcev, ker so širi i komunistično propagando! Ko so ti na to prišli v ječo, so tam od začetka molili — rožni venec! Še dolgo potem so se pred menoj krohotali komunisti in zem-Ijoradniki tem “slovenačkim komunistom,” ki še molijo — rožni venec!” Toda koristna budala niso potem dolgo še molila rožnega venca!
Na dvorišču ječe smo se večkrat srečavali z nekim slovenskim komunistom, ki je bil prej uradnik na okrožnem uradu. Zdel se mi je pošten fant in še veren, pa ga nekoč vprašam; “Vi se mi zdite pošten fant, prosim povejte mi po resnici, ali ste vi res komunist?” In mož mi je odgovbril: “Prej nisem bil, v ječi sem pa postal komunist.”
(Dalje prihodnjič.)
I BESEDA IZ NARODA |
•j*	»j*
Novice iz New Yorka
New York, N. Y. — Sonce sije na razbeljeni tlak največjega mesta naše celine in vsega sveta. Soparica sili ljudi, da ob prostem času zapuščajo mesto. Zlasti ob nedeljah gredo milijoni proti oceanu. Coney Island, Brighton Beach in Rockaway so polni ljudi, ki se žele osvežiti v hladnih vodah Atlantika. Po podzemskih predorih drve vlaki podzemske železnice. Kakor pošastni krti so si napravili predore pod zemljo in pod morjem. Tam pred pristdanom dviga “Miss Liberty” svojo lučko, kot da bi že vendar enkrat hotela prinesti luč svobode vsem narodom sveta. . .
Mesto postaja razgibano. Na Union Square lahko poslušaš ob večerih govornike različnih gibanj in različnih verskih sekt. Včesih se postavi pred spomenik govornik kake verske sekte, včasih komuniestični agitator, včasih čudak ali norec, ki govori, da je na svetu preveč ljudi. Kakih deset, dvajset ali tudi več ljudi se zbere okoli govornikov. Z odobravanjem, smehom, medklici ali debatami dajejo značilno sliko demokratske Amerike. Drugi se hodijo hladit v umetno hlajene restavracije ali kino-gledališča. Res, za to razbeljeno soparico je najboljša reklama vsake trgovine ali restavracije: Air cooled.
New York postaja prava prestolnica sveta. Združeni narodi si tu postavljajo svoje središče. Nebotičnik, kjer bodo imeli glavne urade, je že dograjen in v načrtu je gradnja več drugih nebotičnikov v bližini, tako da bo na vzhodni strani Manhattana zrastlo pravo mesto Združenih, narodov. Sicer pa tudi Lake Success, kjer se sedaj vršijo zasedanja, ni daleč. Na praznik ameriške neodvisnosti so se iz našega mesta začele oddaje radija Svobodna Evropa za nekatere dežele za železno zaveso. Upamo, da se bodo oddaje za ostale dežele tudi v kratkem pričele.
Mesto je dobilo tudi nov urad za civilno obrambo. Komisar za civilno obrambo je postal general Lucius Clay, bivši vrhovni poveljnik ameriških čet v Nemčiji. On je organiziral znani zračni most, ko so Sovjeti blokirali Berlin.
V	zadnjem času so se tudi tu pojavili glasovi za ojačenje notranje fronte (home front). Najostrejši glasovi proti komunistom so se pojavili iz vrst veteranov. Tako je predsednik nekega veteranskega kluba v Brooklynu zahteval, haj se vsi komunistični listi z Daily Worker jem na čelu prepovedo in vsi znani komunisti zapro.
V	našem mestu se je ustanovil tudi odbor Joint Committee Against Communism in New York. Med 90 člani tega odbora so mnogi veterani in znani javni delavci, zastopniki veteranskih organizacij, židovske protikomunistične lige in zamorskih društev.
Neka skupina javnih delavcev je v New Yorku začela izdajati publikacije “Counterattack” (55 West 42 Street, New York 18), pisma o dejstvih, kako pobijati komunizem. V vrsti teh pisem so za uvod izdali brošuro “Red Channels” — Rdeči kanali, ki' vsebuje natančna poročila, kako skušajo rdeči dobiti vpliv na ameriški radio in televizijo. Dodan je tudi seznam komunističnih listov in komunističnih ter sopotniških organizacij. Med zadnjimi srečamo v seznamu tudi American Committee for Yugoslav Relief in American Slav Congress.
Posebno pozornost je vzbudila tudi knjiga “Behind closed doors,” ki jo je letos izdal v New Yorku admiral E ib s M. Za-
charias, šef ameriške mornariške obveščevalne službe. V svoji knjigi pravi imenovani admiral, da je Stalin s svojim politbirojem sestavil pravi načrt za zmago komunizma med leti 1952 in 1956. Admiral pravi, da si Sovjeti zamišljajo, da bo v Združenih državah v letih 1954 do 1956 prišlo do velikih gospodarskih kriz (depression) in da bo Amerika zato morala iti v vojno. Zato morajo Sovjeti že poprej zasesti čimveč dežel, da bi potem lahko premagali Ameriko in zanetili svetovno revolucijo.
Zdi se, da je ameriška intervencija v Koreji Sovjete presenetila, ker bi radi do 1956 še mirno zasedali deželo za dežež-lo. Tudi Hitlerju je ameriška intervencija zmešala štrene in račune . . .
Tiste, ki s pošiljanjem paketov lajšajo bedo naših rojakov v starem kraju, bo razveselila novica, da je tudi družba “Care” sedaj organizirala pomoč za Jugo-siavijo. Uvedla je poseben jugoslovanski paket za hrano, ki jo je v Jugoslaviji težko dobiti. Prav tako se bodo dali pošiljati paketi z mastjo, otroško hrano, volno itd. Cena paketov se giblje od $7.50 do $14. Delovanje družbe “Care” v Jugoslaviji se bo pričelo v avgustu.
O delu slovenskih društev v New Yorku je bilo poročilo v ‘Ameriški domovini” pred kratkim. Društva se pripravljajo na delo v jeseni, ko bodo društva KSKJ, “Liga slovenskih katoliških Amerikancev,” pevsko društvo “Domovina”, “Slovenska ženska zveza” začela zopet svoje lepo prosvetno in družabno delo med tukajšnjimi Slovenci. Nekatera društva so sedaj v poletju priredila lepo uspele izlete in romanja v okolico New Yorka. V jeseni se nam pa menda obetajo tudi igre.
Poročevalec.
S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo
. Jugoslovanski komunisti častijo sovjetske borce. — “Ljudska pravica” — glasilo KPS — objavlja dne 24. junija 1950 v svojem poročilu iz Beograda sledečo vest:
“Ob obletnici hitlerjevskega napada na Sovjetsko zvezo in v spomin na junaške borce Sovjetske armade, ki so padli v borbi proti fašističnemu napadalcu, so danes ob 10 uri predstavniki jugoslovanske vlade, jug. vojske in LR Srbjje položili vence na grom rdečearmejcev na Trgu republike. V imenu jugoslovanske vlade so položili vence: minister Svetozar Vuk-manovič in Vicko Krstulovič, v imenu jugoslovanske vojske generalni poročnik Miloje Miloje-vič in Veljko Kovačevič in v imenu LR Srbije minister Nemanja Markovič in Dragoslav Mutahovič. V imenu ministrstva za zunanje zadeve je položil venec pomočnik ministra Leo Mates.”
Tudi to dejanje jugoslovanskih komunistov je dokaz, da ti še vedno računajo na sporazum s Sovjetsko zvezo.
Morala jugoslovanske vojske. — Begunec poroča:	če sodim
po KNOJU (Korpus Narodne Odbrane Jugoslavije. Elitna Titova vojska, sestavljena po večini iz partijcev in drugih, po mnenju režima, zanesljivih vojakov, neke vrste Titova SS), ki straži mejo, moram reči, da je jugoslovanska vojska nezanesljiva. Vojaške oblasti prestavljajo vojne edinice stalno iz kraja v kraj, da bi se vojaki ne spoznali s civilisti. Toda vojaki kaj kmalu ugotovijo, kateri ljudje so protikomunisti. Takim zaupajo in jim povedo, da si precejšen del vojaštva želi
padec Tita in spremembe.
Novih vpoklicev v vojsko v onem delu Slovenije, ki je pripadel po vojni od Italije Jugoslaviji, ni. Pač pa se sliši, da je prišlo do vpoklicev v ostali Sloveniji in Jugoslaviji. Oni rezervisti, ki jim je iztekel rok orožnih vaj letos junija meseca, se še niso vrnili domov. Rok orožnih vaj jim je bil podaljšan.
Zavrnitev albanske note. — Albanski odpravnik poslov v Beogradu je izročil 17. junija 1950 zunanjemu ministrstvu noto, v kateri je trdil, da je 31. maja prodrlo 20 jugoslovanskih vojakov 600 m v notranjost albanskega ozemlja.
“Ljudska pravica” — organ KPS — od 19. junija 1950 zavrača noto s temi besedami:
“Skovane izmišljotine, navedene v tej noti, imajo samo ta namen, da bi dale hrano inform-birojevski kampanji proti Jugoslaviji, obtožujoč jo obmejnih izzivanj, čeprav je zelo dobro znano, da je prišlo do obmejnih incidentov izključno s strani sosednih informbirojev-skih držav, pa tudi s strani Albanije.”
Beg iz Titovine bo težak
Ti st. — Jugoslovansko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo poseben pravilnik o “gibanju v obmejnem pasu.” Po “Ljudski pravici” z dne 15. julija 1950 povzemamo sledeča glavna določila novega pravilnika:
“Obmejni pas obsega zemljiški pas ob državni meji 15 km v globino državnega oz e .n 1 j a. V obmejnem pasu imajo pravico prebivanja samo državljani Jugoslavije, ki imajo osebno izkaznico za prebivanje in gibanje v tem pasu in njihovi družinski člani, stari izpod 16 let.
Osebe, ki živijo stalno v obmejnem pasu, se smejo z osebno izkaznico za Divanje in gibanje prosto gibati v obmejnem pasu v mejah območja okrajnega ljudskega odbora (OLO), v katerem imajo svoje stalno bivališče in v območju sosednih okrajev.
Oni državljani, ki imajo svoje stalno bivališče izven obmejnega pasu, smejo prihajati in prebivati v obmejnem pasu samo, če imajo dovoljenje zakonite oblasti.
Dovoljenja izdajajo OLO, v gotovih primerih ministrstvo za notranje zadeve vsake republike, inozemskim državljanom pa izključno ministrstvo za notranje zadeve centralne vlade v Beogradu.
Dovoljenja se izdajajo za dobo 30 dni do 6 mesecev.”
Poleg obmejnega pasu pa določa zakon še poseben tako zva-ni “državni obmejni pas.” Ta sega od meje 100 metrov v globino državnega ozemlja.
V tem državnem obmejnem pasu pa se smejo gibati samo pooblaščene uradne osebe in oni ljudje, ki v tem pasu stanujejo. Ti pa morajo imeti še posebno dovoljenje pristojnega obmejnega organa.”
S temi odredbami se ustvarja vzdolž cele jugoslovanske državne meje poseben zaporni pas (Sperrzone), kakor so ga imeli Angleži leta 1945, 1946 in 1947 v Avstriji na jugoslovanski meji. V samem pasu pa je še poseben, strožji zaporni pas 100 m, kamor razen obmejnih organov skoro nihče ne more priti.
Ti odredbe imajo brez dvoma za cilj, da onemogočijo vsak beg preko meje in da preprečijo penetracijo tujih agentov v Jugoslavijo. Z novimi odredbami so prizadeti v Sloveniji mnogi letoviški kraji: Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Jezersko itd., ki so pred’vojno živeli v glavnem od tujskega prometa.
Umni sadjar
Učitelj: “Kdaj je najboljši čas za obiranje jabolk?”
Franček:	“Takrat, kadar ni
gospodarja doma.”
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Saj nisem mislila, da bom še kaj načečkala, predno bom od-rajžala v Kanado. Pa je tako naneslo, da sem naglo zmašila nekaj skupaj in pustila našim fantom, da naj v pondeljek sko-mandirajo v našo ljubo Domovino. In če bodo, (kje si pa upajo odreči, vas prosim, ki jim jaz' odrajtujem dolarčke vsak petek), potem, boste to. čitali in brali v pondeljek. Takrat bomo mi že daleč v Kanadi in če bo šlo tako naprej, kakor smo se odpravljali z doma, potem z našim na ta pondeljkov dan prav gvišno ne govoriva. Saj bi se bilo skoro vse pokrotovičilo in spakedralo, da bi bili cstali doma. Malo je manjkalo. Samo nekoliko bolj bi bila jaz zajez-ijala našemu nazaj, pa bi bil ukazal izpreči, ko smo imeli že vse spokano in naloženo, cla je bilo voz, kakor bi balo vozili. Še en par jerbasov na vrh. pa kakšno polomljeno zibel, pa bi bila prava starokrajska bala. In ko smo hoteli pognati in smo se samo še ozirali okrog, če nas vse vidi in če so nam sosedje zadosti nevošljivi, ki gremo na va-kejšen, je začel naš stikati po žepih. Najprej počasi, potem vedno hitreje in hitreje. Najprej brez besede, potem pa z vedno glasnejšimi pripombami, katere je samo toliko zadržaval, da jih si slišal naš Jimmy, ki bo doma imel, ki ne maramo, da bi znal že zdaj take reči na pamet m vnic.
Meni ni šlo v glavo, kaj bi našega na tako lepo jutro spravilo' iz tira, ko bi moral vendar vriskati in peti, ko pa odhaja na ukance za en cel teden. Pa ki
Škoda
Cibrov Jaka, ki je bil vsako zimo reden gost jetnišnice, je imel tako izvrsten glas, da ga je učitelj zavoda že kot mladega fanta vzel v kaznilniški pevski zbor.
Marsikatero zimo je tako prebil kot kaznenec in pevec pod ključem. V času zadnje kazni pa je dozorel v njem resen sklep.
“Sedaj sem bil zadnjič tukaj! ' je rekel pri slovesu odločno. ‘Postati hočem pošten človek.”
“Pa ne, da bi . . .” zamrmra stari častitljivi učitelj osuplo . . .” Kje pa naj potem dobimo takega izvrstnega tenorista?” ---------------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
Odmevi iz Titorine ali
gorke iz "raja’
Nekje tam blizu Sibirije so bi-
li ujetniki raposleni pri žaga-
nju drv. Delali so na povelje strogega paznika, ki je venomer ponavljal: “Sta-lin, Sta-lin, Stalin,” in žaga jo morala teči ka-
kor ob spremljcvanju godbe. Jet-
niki so se pritožili, da je takt
prehiter ter mu ne morejo sle-
diti. Paznik pa pritožbe ni upo-
števal, zakaj ime Stalin je be-
seda, katero je treba počasi in
spoštljivo izgovarjati. “Če bi bi-
li vi v Jugoslaviji,”’ jim je rekel, “tam bi Videli, kaj se pravi delati s polno paro. Tamkaj delajo na povelje: Tito, tito, ti-to;„ta besedica je kakor nalašč pripravna za hitro izgovarjajo.
sem mu pripravila tako ekstra dober zajtrk pred odhodom, da*bo boljše volje in da bo dlje vztrajal ob svojem. Drugače bi že v Willoughby ukazal zapeljati k Raukadjvim, kjer imajo vedno kaj dobrega za pod zobe.
“Nekaj iščeš!” sem našemu pripomnila, ki se nisem mogla več vzdržati.
“Saj morda res,” je bil njegov kratek odgovor, pa je pretikal naprej po žepih. Jaz ga že ne bom vprašala, kaj da išče. Kaj pa misli, da je. Sajj sem namignila in bi lahko povedal, kaj da išče.
“V Kanado se peljamo,” sem vsa z andohtjo zaklicala skozi okno avta Svetko^i ta mladi, naši prijazni sosedi. Saj ni vprašala, pa vem, da bi rada vedela, kam se vlečemo, ki imamo avto obložen do vrha. Zavpila je nekaj nazaj, jpa nisem razumela. Prijazno sem se ji nasmehnila, ker gotovo nam je voščila srečno pot tje in nazaj.
“Ali si ti kam vtaknila ključ od vrat?” je slednjič dahnilo iz našega.
“Od vrat?” sem se na vso moč začudila. “Kaj ključ iščeš? Vidiš, zakaj pa ne zineš in poveš, da ključ iščeš. Šur da sem ga jaz spravila. Kaj si že pozabil, kako si mi naročal in žugal, da naj ključ od vrat dobro spravim, da ga ne izgubimo. In sem ga tako spravila, da smo lahko brez: skrbi zastran njega.”
“Tok povej no, kje je ključ?” je tedaj planilo iz našega hudo naglas, kakor bi jaz sedela na ušesih.
“Kaj pa rjoveš,” sem se tudi jaz nekoliko obregnila nazaj, pa ne preveč. Samo za spoznanje, ker on rad odneha, če jaz nekoliko zrastem.
“Micka,” je začel tedaj že bolj manirlih, “za božjo voljo te prosim, če bi mi povedala, kje je ključ od hišnih vrat, da jih zaklenem in da se že vendar odpeljemo. Saj vendar ne bomo pustili hiše-na stežaj odprte ves' teden. Zaupaj mi, kje je ključ in zagvišam ti, da ne bom o tem zinil niti besedice nikomer.”
“Ne vem, če se ne bi rad nekoliko pobigecal z menoj, kakor postavljaš besede. Včasih res ne vem, če misliš zares, ali za špas, ki sem tako krotka in preprosta, da se ne razumem na vaše visoke besede. Ampak če bi že rad /edel, kje je ključ, ti bom pa zaupala, kam sem ga dela. V ruto sem ga zavezala in vtaknila nJ dno prtljage, ki jo vlečemo s seboj. Vsa je dobro prevezana W brez skrbi bodi, da bi se ključ izgubil. Le name se zanesi, da skrbim za vse.”
“Aha, skrbiš, Micka, zelo skrbiš,” je zajavkal naš in začel brez nadaljnega odvezovati prtljago. Dolgo ga je vzelo,' da je •prišel do ključa. Meni se je res nazadnje že smilil, saj je tisto jutro pred odhodom samo osemkrat zapokal in odpokal prtlja' go. Vselej, kadar smo vse dobro zložili skupaj in trdno povezali’ pa se je kaj našlo, da smo poza' bili deti notri. Meni se je zdelOr da bo najboljše, če lepo molčio1 * in tudi sem, ko sem videla, da je bil naš vedno bolj rdeč v obraz in pihal je ko modras. Ima bolj kratko sapo, saj veste, revež.
Nazadnje je bilo pa le vse v redu in smo se odpeljali. Bom Že še povedala, kako je bilo. Sam0 to bi rada še dodala, da tisto ^ nič res, kakor je nekdo rekel, da za navadnega človeka ni nič težko delati načrt za počitnic6-Njegov boss v tovarni mu dol°' či, kdaj lahko gre, njegova žen3 * * doma pa pove, kam bo šel. Ali sem jaz imela kakšno besedo P A vsem tem? Saj ga poznate naš6 * * * *' ga, kako mora iti vse po njeg°' vem. Zdravi ostanite, dekliči-Samo to me skrbi, če bo naš res besedo dAal, ko mi je zagviša? da en cel teden ne bom čepi11! pomivala, ampak da' se bom 33 mo ujčkala, papčkala in ajčkal3-No, to bi pa rada videla, kako s6 bo izšlo brez mojega sodelovanja pri peči.

FRANCE SELJAK:
KAMNARJEV JURIJ
Še en spomin, naj globoke j ši, s smehom obžarjen. Radi njega je bila misel na delo, na mirno življenje, je bil strah pred smrtjo tako živ: Marica! Dve uri hoda preko kamenja in grmovja, čez drn in strn, ni se ustrašil poti. Med kamenjem in borovjem vas, ob vasi visoka hiša. Prej posestvo, zdaj le velik vrt in kos gmajne, njive so bile prodane. V oknih cvetice, za njimi je rastla deklica. Visoka temne polti in 'črnih las, skrivnostno sijočih oči. Njenj. oče je hodil k železnici, pozno v noč se je vračal domov. Jurij je dejal Marici nekaj besed, ujel njen smeh in ga skril v srce. Nista si priznala, da se imata rada; spoznala sta po besedah in po očeh., tudi po sanjah, ki so lepšale njune noči. Na večer, ko je bilo treba oditi v vojno, se Jurij ni bal njenega očeta; vpričo njega ji je govoril: “ Da me boš čakala, Marica.” Ona s solzo v očeh, s težo
v prsih: ‘Glej, da me.”
boš mislil na-
Mislil je nanjo, ona ga je pričakovala s čisto mislijo. Pisal ji je pogosto; njena pisma so bila redka, a sladka. Tistega dne, ko je prejel od očeta pismo, da so morali zapustiti vas, je prejel dopisnico tudi od nje: “Gremo, ne vemo . kam . . .” Bil je prestavljen k drugi četi, ranjen, dolgo se njuna pisma niso več našla. Kaj mu sporoča njeno srce? Po naključju je zvedel zanjo. Pisala mu je iz Lipnice trikrat tri pisma; ne iz besed, iz sloga pisma je drhtela prikrita žalost.
Konec vojne “Domov!” so vpila kolesa vlaka. Jurij se je vračal z vojne. Srečavale so ga težke vesti. Ljubljana je bila omotična od svobode. V velikih črkah je na črnih deskah bral usodo svoje domovine. Grenko se'mu je zadrgnilo v grlu. Le media lučka upanja je sijala skozi to bridkost. Srečal je bil rojaka, zvedel, da se je bila Marica preselila iz Lipnice v bližino Ljubljane in se vrnila z očetom iste pomladi domov. Pisati ji ni mogel. Ves svet je bil he velika zadrga, meje do neba. Ali ga čaka? Ob miSii se mu je stisnilo srce. Ne-kteri so v nočeh zbežali čez mejo, njega je zadržalo sto dvo-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik naliaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoSe priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet' določenega dogovora.
Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9:30 zj. do 8 sr TeL: EN 5013 ___________
Hike Tills Your Buy Word For VITAMINS
0Ne1a|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Ow-A>Day (brand) Multiple Vita«
’tin Capsules are—
VFOTENT—«och eapauU contains th* 4a0y bade nood* of tho livo vitamin* wia*o r«qvlr*m*ntt hava b#*n •stab. hb»d a* anaatiat to human nutrition.
*—CONVENIENT—taka hut ana eopwla today and you can lorgat about ! vitamin oapplaaant* until tomorrow, ] ,
ECONOMICAL—a ttngla capsula each day b aT you toko and all you pay
4-0UASANTEE—♦ a k * one One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty day*. Your money back H you are eat satisfied.
'MUSS LABORATORIES, INC.
J.
mov. Poslal je Marici pismo po tihotapcu; odgovora ni prejel.
Zamamila ga je usoda lastne domovine, odšel je s četami na Koroško. Odpor, ki ga je občutil proti vojni, je v hipu premagal zavest, da se je treba boriti in umreti za svobodo in pravico. Tiste dni je prejel materino pismo, ki mu je z nerodnimi, suhimi potezami povedala- ‘Oče je umrl.’” V črkah je drhtela silna bolečina in prehajal vanjo. Dekle ga je pozabilo, oče je umrl, čemu so ga tedaj klicale bele skale vsako noč. Ali ni Zilska dolina lepša?
V ljubljanski kavarni se je ozrl v zrcalo: obraz je imel poteze starca. Dobil je delo, miru ni mogel najti. Mati mu je pisala, naj se vrne. Prosil jo je, naj mu pove, kaj se je zgodilo z Marico. Dolgo je molčala, slednjič je odgovorila: ‘Marica je živa, a' zate mrtva; ne misli več nanjo.”
Vračal se je, da se reši nemira, razdvojenosti, da sreča svojo mladost. Zemlja se ni nič spremenila. Živo si je predstavljal, kako hrumijo kamnolomi, oče stoji ob makmorju in kleše. Pisal je bil materi: “Ali že delajo v javah in delavnicah?” Odgovorila je: Ne še. Dela pa je dovolj.” Od takrat je že dolgQ. Morda že drhti marmor pod stoterimi rokami. Mat: ga bo pričakala na vrtu: Glej, vedela sem, da prideš . .” Mirno okna e bežalo grmovje, skale; hiše so ko svetli mejniki. stale med drevjem.
2. Prvi dnevi.
Prelepi kraj:, ki so govorili v živem jeziku mladosti! Jurij jih je obiskoval zapovrstjo. Mati ni slutila, da je sin doživel v petih letih dušnih pre-tresl.iajev za desetletja, zdel se ji je radi tega čudaški, ni ga razumela . . Še so stale skalnate stene v bregu ,zelena trta se je vzpenjala nad zidovi, ena izmed oljk se je bila posušila, smokve so rastle prihuljene k tlom ko prej. Skale v morju — “Dednica”, “Dve sestri”, vse, kot da je bilo včeraj. V Dragi ribiške koče; ena izmed njih je napela spodnjo steno v velik trebuh in grozila, da se sesuje. Čupe so počivale. Ob bregu se je zibala ladja; ribič je čepel na provi in urejeval mreže. “Ali je to Lovrenc?”
Jurij je obsedel in gledal. Dan vrnitve mu je stopil živo pred oči.
S postaje je bil stopil na stransko pot, da bi prišel čimbolj neopažen do doma. Rad bi bil prvo srečal mater, govoril z njo o vsem, kar mu je težilo srce. Nakolodvoru sta ga srečali deklici; v petih sta bili zraslii iz šolskih let v deklištvo. Pogledali sta ga pozorno in se mu nasmehnili; ni ju poznal. Posluhnil je v klic, ki se je odzval izmed vinogradov in dreves nekod “Danica! Toni-ca!” Deklici sta izginili . . . Prve hiše so kazale vojne rane, nekatere so bile obnovljene, svetlejše ko prej. Drevje se je upogibalo v sapi . . Slednja veja, zadnji kamen na potu se mu je zdel znan.
Nasproti mu je prihajal človek. Od solnca zagorel, v pisani srajci, z nizkimi čevlji na golih nogah. Pakazal je v smehu zobe, sive oči so blestele. “Lovrenc!” Njegov oče je bil ribič Nace, kateremu so bili prodali čupo. Spoznal ga je, se spomnil na vožnjo po morju. Starejši je bil kot on, močnejši. Njegova žena je Marjeta: tihž, z globokimi cčmi, tudi ona ribiška hči. Z njegovim bratom Antonom ga ni vezelo tako globoko prijateljstvo ko z njim. Lovre je bil veder ko nebo, gibek ko morje, tad se je smejal.
(Dalje prihodnjič.*
AUGUST 1950
SUNMONTUEWEDTHU FR! SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
AVGUST
4., 5. in 6. — St. Vitus Post 1655 Catholic War Veterans priredijo prvi letni bazar in karnival na šolskem vrtu sv. Vida.
13.—Ohio K. S. K. J. Boosters priredijo piknik na prostorih “American Jugoslav Center,’ na Recher Ave.
27. — Društvo “Soča” št. 26 SDZ priredi piknik v domu za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
2.	— Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3.	— Klub društev na Recher Ave. priredi piknik na svojih lastnih prostorih.
24. — Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30—Društvo “Mother of Perpetual Help” št. 1640 Katoliških boršta ar jev priredi kegljaški ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
1.—Gospodinj, odsek SDD na Recher Ave. priredi ples.
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Halloween Dance.’’
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi
“card party” v cerkveni dvorani.
NOVEMBER
4.	— Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti. «
5.	—- Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Smrtonosni ugriz "Črne vdove"
živi samo v tropskih predelih, ampak jo srečamo često tudi v predelih zmerno toplega pasu. “Črna vdoa” se drži z neštetimi drugimi vrstami pajkov najraje v bližini človeških bivališč tropskih predelov. Odvratna živalca, katere strup je 15 krat močnejši
k čemer moramo prišteti še na-daljne bilijone za našo lastno oborožitev.
KOREJA je samo nekak uvod — nekaka predigra tega, kar utegne še priti. Vsi znaki namreč kažejo, da bo zdaj res prišlo do obračuna med Sovjetsko
od strupa klopotače se skriva l zvezo in komunizmom sploh in
vsepovsod, kjer le najde priložnost za to. Noben kraj ni pred: njo varen. V postelji, v garaži ali v avtu, kot tudi v i pisarnah, nebotičnikov lahko naletite na njo. Dobro je edino to, da živalca ni ravno preveč podjetna. Svoje nevarne zobe rabi le v hudi stiski, da se brani, že eno uro potem, ko je “črna vdova” ugriznila, kaže žrtev znake najtežje zastrupitve, ki so zvezani s smrtnim strahom. Značilni so zlasti krči v spodnjem delu telesa, zaradi tega obstoji često nevarnost, da se zdravniki zmotijo v diagnozi in izrežejo slepič. Kot proti strupom kač, je uspelo moderni medicini najti tudi proti ugrizu črne vdove” učinkovito sredstvo.
KAJ NAM JE PRIČAKOVATI?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
bo moglo kriti vojne stroške. Predsednik bi že sedaj rad zvišal davke, kongres pa ni pri-
raz-
Strup nevarnega pajka je močnejši od strupa kače klopotače
“Ko sem se danes zjutraj oblačil, sem imel nenadno občutek, kot da me je nekdo zbodel s šivanko v pleča. Naglo sem se slekel. Iz obleke je padel velik črn pajk z oranžno liso na telesu. Rana me je bolela kakih 10 minut, ne da bi pri tem čutil kaj posebnega. Nenadno pa sem začutil strašno, žgočo bolečino, ki! pr a vi j en pred volitvami se je naglo razširila po vsem te- Opravljati o tem vprašanju, lesu. Popadli so me želodčni kr-1 PRIHODNJE LETO pa bodo či in noge so se mi začele šibiti.! višji davki gotova stvar. Kor-Skoro sem se počutil tako slabe-|poracije bodo morale plačevati ga, da sem se moral vleči v po- višje davke kakor v zadnji voj-steljo, nato sem izgubil zavest.” ni. Prav tako bodo zvišani tu-Tako se glasi eno izmed poro- di davki posameznikov, čil, ki prihajajo vsak dan na POMNITE:	Deset bilijonov,
zdravniške postaje v vseh tro- ki jih je privolil kongres za voj-pičnih deželah. Vsi, ki jih je no, je komaj za začetek in pa ugriznil skrivnostni črni pajk, zato, da pokažemo Sovjetski trpe iste hude muke težkega za- zvezi, da “mislimo zares.” Po-strupljenja. Vzrok je “črna vdo- zneje bodo zahtevah od nas še va,” znanstveniki jo imenujejo dodatnih davkov: za orožje na-Latrodectus mactans. To je iz- sim zaveznikom, za kar bo poredno nevarna vrsta pajka, ki ne trebno 3 do 5 bilijonov na leto,
Zapadom. Nobenega dvoma ni, da bo Rusija reagirala na našo delno mobilizacijo. Reagirala bo z DIREKTNO ali pa INDIREKTNO vojno, v katero bo naščuvala svoje satelite, kakor jih je zdaj v Koreji. V vsakem slučaju pa pomeni to za Zedinjene države veliko breme.
TEORIJA vojakov in diplomatov je naslednja: Ako se bo Rusija prepričala, da nameravajo Zed. države iti do samega konca, pa naj je že tak ali tak, se utegne premisliti v zadnjem trenutku pred požarom. Ako pa
DELO DOBIJO
PRODAJALKE!
Prilika za izkušene prodajalke v naši novi prodajalni v mestu in sicer v prodaji sledečih stvari:
Izdelovanju rož in razvrstitev Blago za preproge in zavese Otroška oblačila Moška in deška oblačila
misli, da je relativno močnejša zdaj kot bo čez dve leti (ko bo tudi Zapad bolje oborožen in pripravljen), tedaj utegne že sedaj izzvati direktno vojno.
MALI OGLASI
Izvrstna prilika prodajalke tudi delkih.
za izkušene v drugih od-
THE F. W. W00LW0RTH CO.
308 EUCLID AVE. Vprašajte za Miss Hubbard i
Hiša naprodaj
Hiša, 6 sob, za eno družino, kuhinja obložena s porcelanastimi ploščicami, sončni porch, tretje nadstropje izgotovljeno. Hiša je na E. 118. St. severno od St. Clair Ave*, pokličite — LI 1-6140.	(149)
Išče sobo
Samski moški želi dobiti opremljeno sobo pri mirni družini. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v našem uredništvu.
_________^___________-G48)
Stanovanje iščeta
Mlad zakonski par brez otrok, oba zaposlena, želi dobiti 4 ali pet sob v okolici od Addison Rd. do 79. St. —(148)
, Hiša za 1 družino
Na 401 Eddy Rd. blizu Lake Shore BI. naprodaj hiša za 1 družino; 6 sob, furnez na plin, kombinirana zimska in letna okna (spreens), zaprt porch, garaža za 2 avta, velik lot; se lahko takoj vselite. Cena $11,500. Hribar Realty
GL 1-9545 or GL 1-2500
(149)
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE
POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnlk
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Are. in E. *9f.k
Korejski poslanik pri UN, dr. John Chang (na skrajni desnici) prosi zastopnike Varnostnega koncila UN v Lake Success za pomoč proti napadalcem njegove d.ežele. .Mož na levi, ki nekaj piše, je ameriški zastopnik v tem koncilu, Warren Austin, V sredini med obema pa je jugoslovanski zastopnik, dr. Ales Bebler.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca-
JOHN
1146 E. 61. St.
OBLAK
HE 1-2730
[ksOč d3(pte ©Ufe
*Um MIUTARV POSTS"
mr wmmmmie
Site im povumtown Cincinnati, MA5 a miniature blockhouse MONUMENT. THIS FORT, 1189-1195-,	BASE
AMUTARV EKPEPITIOMS A&AIWST
Indians aVid first of A CHAIN OF FORTS AlOMCr THE FRONTIER,
Routes 127- 23; To fort*
MIAMI OK) MAUMEE.
RWER WEAR TOLEDO.
8uilt By general, amthony inavne* »79 3, Routes 36-127. IS PLACE WHEAE WOO INDIAN LEADERS GATHEReP SI6NTH& TREATY EWDlWCr THE INDIAN WAR4 FOU-OWlNGr BATU-B OP FALLEN TlttBERS.ER££Ni/li-1'e
treaty monument and At-TAR OF PEACE At SITE op old port attract ““‘VISITORSJTOPAY

mm
fjMMm
NEAR BOLIVAR AtiO fiOWWlR PAM, MUAS ONLY revoautiowary war Post IK OHIO country, site op fort LAURENS, now A STATE FARR*
IS MARKED OY A MONUMENT oO
banks of ot-o
OHIO CAVAL-
COURTESV STANDARD OIL CO.iOHIO)
LUNGS FOR SUBMARINES—This is a closeup of the U-boat snorkel, used by the Germans during World War II. This snorkel, which combines intake and exhaust features into one apparatus, enables a sub to remain underwater indefinitely. At left is the air intake, while just over the ballshaped device at right is the foul air exhaust. Snprkels such as this one are the basis for the new American fleet ox snorkel-type subs.
FRAN DETELA:
ZBRANI SPISI
Malo življenje
-J
“Pa jaz imam še nekaj dote!” “No, pa Bog ve, kdaj jo dobiš, ali pa nikoli! Tvoj oče leh-ko še dalje živi ko jaz.”
“Da bi le Bog dal!”
‘Ej, zlodea, Jurij, kj pa meni potlej pomaga vsa ta kupčija! Jurček, kar pustiva neumne 'marnje, ti pa pojdi z mano, da ga spijeva vsak eno kupico,
smeš takoj prvemu dati; poskusi malo, kakšen je kup, in drži na žive in mrtve!”
Jurij ni videi, ali bi se smejal dedcu ali bi se jezil; toda kaj je hotel storiti? Če odreče, ne dobi denarja nič; en dan ali dva dni se pa že roma po svetu in kdo ga pozna v mestu!
“Kar se bo dalo, bom storil,”
hruševca, kakršnega še nisiipravj. “Zanesite se name!” pil.”	j “Tako je prav! Kaj bi zame-
“Zahvaljuje:«, oče,
res ne
bom! — Vi mi torej nečete pomagati?”
“Kaj pomagati! Pomagam ti že, kjer hočeš; ali če ne morem, pa nemorem. — Toda počakaj, zdajle sem se nečesa domislil,” reče Rožanec, pomigne z kazalcem in vleče ponižnlga Jurija črez dvorišče. Pod hišo v zemlji je prostorna klet; Rožanec jo odklene in porne mladeniča noter.
“No, Jurij, kaj vidiš tu notri?” ga vpraša.
“Dve kadi zelja.”
‘Aha,”«se smeje oni, “to je tudi notri, tudi. Pa poglej sem! Ob steni, kaj pa visi tu?” “Zajčje kože.”
‘No, vidiš! Same lepe, suhe zajčje kožice. Petnajst jih je in poglej, ljuba duša; v ponedeljek je v Ljubliani semenj, jaz ne morem iti, ker imam dela doma; ti pa lahko tja stopiš in vzameš tole s sabo. Če skriješ pod suknjo, ne bo vedel noben človek, kaj neseš. Klobučar]'•_ se bodo pa kar stepli zanje; tako lepe kožice so to. Reciva. da dobiš za vsako štiri groše — dobil boš pa lahko več, primaruha! takšno blago, le poglej jih — no, pa reciva, da štiri groše in petnajst kožic, to je že blizu štirih goldinarjev.”
“Ne vem, če bo toliko, oče,” ga ustavi Jurij in žačne računati. “To je menda samo tri goldinarje.”
‘Ni ‘mogoče!’' zavpije Rožanec, “le štejva! Če bi jih bilo samo pet, bi že te vrgle en goldinar; zdaj jih je pa petnajst, pomisli: petnajst!”
“No, in to je trikrat pet.” “Hentaj! menda res. Toda ti jih boš veliko draže prodal; ne
taval dobro rabo! Pot te skoraj nič ne velja; zapravljati seveda ni treba. Črez Savo se prepelješ na prvem brodu po čolnu; na ladjo ti ni treba hoditi, ker je predrago. Sem in tja boš plačal štiri krajcarje. V Ljubljani imaš pa petnajst krajcarjev črez in črez dosti.”
“Petnajst kracarjev, oče! Kaj pa mislite! Toliko me stane, če grem v Dolino.”
“Ha! Ali hočeš hoditi po svetu pijan kakor muha? Glej, da se mi v Savo prevrneš! — No, pa vzemiva dvajset krajcarjev, ker si že tako razvajen; potem boš pa živel kakor pra-preški gospod. — Kar ti ostane, prinesi lepo domov in glej, da kaj ne izgubiš in da ti na semnju kdo kaj ne izmakne. Mestni ljudje so vsi vražji in kar gledajo, kako bi osleparili tujca. Poldrugi goldinar, polovico izkupička, boš dal potlej meni, drugo polovico ti pa jaz posodim pa do sv. Jurija, tvojega patrona. Obresti pa ne maram nič, ker jaz sem krščanski človek. — Tako, Jurij! Kadar odrineš, mi pridi povedat, da ti izročim blago!’'
Kar tepel bi skopuha kakor jadovo slamo, si je mislil Jurij, če ne bi bil ravno Rožanec. Toda le počakaj!
VI.
Grd dan je bil v Ljubljani semanji dan; deževalo je in sneg je naletaval vmes, da so od mnogih nog razteptana tla kar plula. Množica ljudi se je va-
lila sem pa tja: eni hite po gotovih. opravkih, drugi ogledujejo štacune in krame in premišljujejo, ali bi še kaj kupili; ti iščejo svojih znancev, oni so jih našli in se glasno razgovar-jajo z njimi; vmes pa ropočejo vozovi in bega živina.
Pri klobučarju na trgu je že dolgo kmetski tant od strani gledal in čakal, da se odmaknejo kupci. Zdaj se približa, a ne pogumno in moško kakor fantje njegovih let, ampak plaho in urno kakor boječ se, da se skesa, oko bi hodil počasi.
“Jaz imam zajčjih kož naprodaj’' reče polglasno Jurij; zakaj on se je obrnil na prodajavca.
Klobučar ga nekaj časa pazljivo gleda in reče, naj pokaže.
Jurij razveže culico in razloži svojo robo. Dolgo jo ogleduje oni, vse predolgo za Jurija, naposled pa vpraša: “Po čem?” “Po štiri groše.”
‘Fant, ali si znorel?” pravi oni. “Po dva ti dam, če hočeš; in kar pusti tukaj!”
“Ne, ne morem dati.”
‘Kaj ne moreš dati, ko si vse zastonj dobil! Dva groša dobiš še povrhu, pa mč več.” In klo-
bučar seže po ruti.
‘Res ne morem,” reče Jurij in prime za drugi konec.
‘Stoj, fant!” pravi zdaj oni na glas. ‘Pridejo žandarji mimo, boš pa lahko dal.”
A tako srepo ga pogleda Jurij in tako krepko mu stisne pesi, s katero je držal robec, da je takoj izpustih Jurij povije svoje blago in izgine med ljudmi. Malo so bili za njim pogledali, ko je klobučar rekel zadnje besede; a kdo se meni za tuje ljudi!
Poldne je zazvonilo; vse ljudstvo se odkrije in kjer jih je več skupaj, začne eden glasno naprej moliti. Najglasneje pa moli tam na trgu star štacunar, ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se razlega njegov glas in nehote moli .tudi Jurij za njim in se počasi bliža. To mora biti dober človek, ki je tako pobožen, si misli in čaka, kdaj bo molitve konec. Zdavnaj je že odzvonilo, a rejeni klobučar še vedno našteva svetnike in svetnice, kakršnih Jurij še nikdar ni slišal, in neutrdno odgovarjajo ljudje krog njega. Nazadnje pride vendar ‘čast bodi” in
—AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJEN EGA SINA IN BRATA
John Petrincic,FCM
ki je dal svoje mlado življenje za domovino 30. julija 1945 na križarki Indianapolis
Ti pa, blagi sin in brat, počivaf mirno v hladnem grobu in večna luč naj Ti sveti in prosi Ti Boga za nas.
Žalujoči:
STARŠI in SESTRE Cleveland, Ohio, 31. julija 1950.
Pii
velik križ sklene molitev. “Ta je bila pa dolga,” meni nekateri, “prav za deževendan.” Ljudje se začno razgubljati po krčmah in trg se prazni. Zdaj se zdi Juriju čaš ugoden. Urno stopi k možu in ga nagovori:
‘Oče, jaz sem tudi za vami molil” pravi. “Zdaj bova pa kupčijo naredila.”
‘Prav je; jaz imam pa tudi najboljše blago.”
‘Jaz bi vam nekaj prodal,” seže mu Jurij v besedo, ‘zajčjih kožič, če jih potrebujete.”
‘Kajpa da jih potrebujem. Le sem z njimi!” In zopet razgrne Jurij svoje blago in gleda boječe kupcu v obraz, kaj poreče.
‘Koliko hočeš imeti?” vpraša oni.
“Ne veliko,” odgovori Jurij. “Po štiri groše, vam jih dam.”
Mož premetava kože, jih mane s prsti, ogleduje od vseh strani, potem pa izvleče mošnjo. Aha! se veseli Jurij, nisem se varal, to je pravičen in pošten mož. Štacunar našteje in pomakne denar Juriji: “Tu imaš, fant!”
Jurij pregleda in vidi da je naštel samo dva goldinarja in štiri groše.
‘Oče, vi ste se zmotili,” pravi. “Tukaj manjka šestnajst grošev, za štiri kože ste mi utr-gali ”
‘Prijatelj te boš pa navrgel!” reče oni in se grdo zasmeje. ‘Tukaj je denar, vidiš? Zdaj pa tjale poglej!”
Jurij se ozre.
“Tam so pa žandarji! Take ptiče, kakor si ti, jaz poznam.”
Jurij se je Nesel od jeze, prebledel je in zardel in prva misel rnu je bila, da bi skočil v dedca in mu premlel kosti; a vedni bliže prinajata dva bajoneta.
‘Vzemi; če ne, vzamem jaz,” pravi štacunar in iztegne roko; Jurij pa pobere hitro denar in odide.
“Bog bodi zahvaljen za dobro kupčijo,” vzdihne klobučar in seodpravi h kosilu.
(Dalje prihodnjič.)
-------o-------
— Država Idaho producira, več srebra in zinka kot katera koli druga država.
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planinc
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET
$35.95
BANJA
$87.50
UMIVALNIK
$29.95	!
Ako pa naročite vse tri! naenkrat, plačate za vse tri!
samo $147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliran je novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200
1881
1950
JV oznanilo in Ztah'dala
Žalostnega ter poirtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je umrl naš dragi soprog in ljubljeni oče
alt Kastelic
ki je po daljši in mučni bolezni umrl in nas zapustil ter odšel v večnost, dne 5. maja 1950, v starosti 69 let. Doma je bil od Trebnjega na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil dne 9. maja iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, pod vodstvom Frank Zakrajška, v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici je bil prepeljan na pokopališče sv. Pavla, kjer je bil položen k večnemu počitku v družinsko grobnico poleg sina Willjema.
Na tem mestu se prav prisrčno zahvaljujemo Rev. Ruparju za opravljeno slovesno pogrebno mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za večkratne obiske na domu in za podelitev sv. zakramentov. Enako lepa hvala Rev. Cimpermanu in Rev. Milan Slajetu iz Lorain, O. za asistenco pri sv. maši.
Dalje iskrena hvala vsem številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci.
Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale z mir in blag pokoj njegove duše.
Prav tako lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit, molit in se tako lepo poslovili od pokojnega prijatelja. Enako hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba, ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti vse do groba.
Lepa hvala članom in članicam dr. sv. Jožefa št. 169 K.&iKJ, dr. Mir št. 142 SNPJ, dr. Kras št S SDZ, Katoli-
ških bortšnarjev št. 1640 in SMZ št. 3 za izkazano mu zadnjo čast. Še posebna hvala pa St. Joseph Cadets za častno stražo.
Lepa hvala vsem prijateljem in sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh Naša prav prisrčna hvala Mr. Joseph Travnikar, Mrs. Mary Travnikar in Mr. in Mrs. John Adamic vsi iz Detroita.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Prav prisrčna hvala pevskemu zboru Ilirija, pod vodstvom Mr. Rakarja, za tako mile žalostinke, ki so jih zapeli pokojnemu v zadnje slovo.
Iskrena hvala August F. Svetek za rabo njegove pogrebne kapele.
Lepa hvala Frank Zakrajšek in Sinovi za vso pomoč in požrtvovalnost, lepo postrežbo, ki so nam jo dali in tako vzorno urejen pogreb.
Ti predragi naš soprog, oče in stari oče, počivaj mirno v hladni zemlji, duša Tvoja pa naj plačilo večno uživa tam v neskončni večnosti.
Žalujoči ostali:
AGNES KASTELIC, soproga;
MATT JR sin; ALICE por. OPALICH, JOSEPHINE por. KLEMENČIČ, DOROTHY por. URBANČIČ, hčere;
STEVE OPALICH, LOUIS KLEMENČIČ in JOHN URBANČIČ, zet je; MARGARET, CAROLINE, sinahe;
GEORGE, MATTHEW, WILLIAM, BRUCE, JIMMY in JOHNNY, vnuki; BETTY, JOANN, DOROTHY, PATRICIA, MADELINE, KATHLEEN in MARY LOU, vnukinje; EDWARD, pravnuk;
JIM KASTELIC, brat, in več drugih sorodnikov'.
Cleveland, O, 31. julija 1950.