Kam greš, dinar?
»Zakaj skoraj stoodstotna devalvacija dinarja v zadnjem letu dni, če pa je bila v tem obdobju inflacija okrog 40 odstotkov?« Tako nekako je vprašal zvezni izvršni svet delegat v zveznem zboru zvezne skupš-čine Batrič Jovanovič in s tem vskupščinskih klopeh razburkal razpravo okrog vodenja politike realnega tečaja dinarja.
Vprašanje je povsem razumljivo, vse pa še veliko bolj kot tisto, kar se je že zgodilo, zanima, koliko časa in v kolikšnem obsegu bo dinar še izgubljal svojo vrednost.
Zvezni izvršni svet se je v odgovoru spretno izma-knil vsem čerem in ponovil stare resnice in ugotovi-tve, zakaj je bilo potrebno tolikšno razvrednotenje dinarja, nič pa nismo zvedeli, kaj lahko na tem po-dročju pričakujemo, kajti analizo o pozitivnih in ne-gativnih učinkih sedanje politike vodenja tečaja di-narja šele pripravljajo.
Nedvomno je res, da smo imeli v preteklih letih precenjen dinar, kar jesevedaprineslo tudi ustrezne posledice. Če smo hoteli v letošnjem letu povečati izvoz in zavreti uvoz, je bilo nujno tečaj dinarja sproti prilagajati njegovi realni vrednosti, pa kakorkoli je to bilo in je boleče. Jasno je tudi, da so bilt-nad politiko realnega tečaja najbolj navdušeni izvozniki, saj je s tem njihov izvoz postal dohodkovno bolj zanimiv, kremžili pa so se uvozniki, ki so morali plačevati dražje uvozne izdelke. Toda bremena dražjega uvoza niso prevzell na svoja ramena, temveč so ga . prenesli na potrošnike, to pa je seveda povzročilo dodatno inflacijo. Težko je reči, v kolikšnem obsegu je prilagajanje tečaja dinarja vplivalo na inflacijo, toda nekatere ocene pravijo, da lahko manj kot tret-jino inflacije pripišemo tečaju dinarja, medtem ko je ostali del inflaeije posledica drugih vzrokov.
In kako bo s tečajem dinarja naprej? Po določilih doslej objavljenih dokumentov o družbenoekonom-skem razvoju v prihodnjem letu lahko sklepamo, da se bo sedanja politika prilagajanja tečaja dinarja na-daljevala, morda z nekoliko počasnejšim tempom, a prav dosti nam korak ne bo smel zastajati, če želimo uresničiti planirano povečanje izvoza na konverti-bilno področje za 20 odstotkov. Seveda bo vse to povzročilo dodatne težave — od tečajnih razlik in di-narsko izraženih višjih obresti na devizne hranilne vloge naprej — vse za ceno povečanega izvoza in deviznega priliva.
Ob vsem tem pa moramo vedeti — tudi ko nego-dujemo, kako malo je dinar vreden v Trstu ali Ce-lovcu — da tečaj dinarja ne pomeni v končni fazi nič drugega kot odnose med produktivnostmi posa-meznih gospodarstev. O tem, kolikšna je naša v primerjavi z zahodnimi deželami, pa ni treba raz-pravljati.