■W*ww tm // // 470484 Lu LETNO POROČILO NUK 1954 v POROČILO o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 195^* V preteklem 1051* letu 5® Narodna in univerzi te tna knjižnica uspešno nadaljevala delo po smernicah, začrtanih v prejšnjih letih. Podrobneje kažejo to delo poročila posameznih oddelkov, tukaj bodi opozorjeno na najvažnejša dogajanja« Poglavitna skrb je bila, da bi knjižnica mogla nuditi bralcem Čim več nove znanstvene in strokovne literature. Nekoliko večji predračun nam je omogočil nabavo vec inozemskih del, slasti nekaterih enciklopediji naročili smo tudi več tujih revij, ki pa bodo prihajale šele v letu 1955* Ustvarili smo tudi boljše poeoje za evidentiranje starejših zalog, zlasti iz Federalnega zbirnega centra, ko smo preuredili podstrešne prostore za provizorična skladišča. Najprej smo uredili slovenika in Jih tudi katalogizirali. Zbrana in urejena so tudi serbokroatika in nekatere posebne zbirke, vendar %e še Čakajo katalogizacije. Pri katalogizaciji je še vedno grlo preozko, najbolj še zaradi premajhnega števila katalogizatorJev, pa tudi zaradi drugih nujnih del, posebno zaradi bibliografskega popisa vseh periodik v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki smo ga dolžni Bibliografskemu inštitutu v Beogradu. Za nabavo kpjig in rokopisov Je bilo kredita din 5,050.000.-Če primerjamo ta kredit z krediti drugih sorodnih knjižnic, je to za republiško centralno znanstveno knjižnico zelo malo. Res dobivamo obvezne primerke iz cele **ugoslavije, res sta v Ljubljani dve, specialni knjižnici C Centralna tehniška in Centralna pedicinsls*^'," vendar moramo skrbeti za tuja dela vseh humanističnih včd, med njimi za dela, ki obsegajo družbene vede in pravo, dalje za prirodoslovne vede, za leposlovje itd. Poleg tega rabi ta kredit za tiske domače knjige, zlasti učbenike, ki so potrebni v več izvodih, za znanstvene domače publikacije, ki Jih potrebujemo za zamenjavo, ter za rokopise, glasbene edicije, geografske karte in priložnostne nakupe. Zamenjava knjig s tujino se v primeri s prejšnjimi leti ni posebnorazvilaV dasi je zadovoljivaj domačih znanstvenih del, ki bi zanimala tujino, je premalo. Podobo v kakšnem razmerju so lani evidentirane (katalogizirane) knjige posameznih strok, naj pokaže naslednja preglednica5 vendar ni popolna, ker zajema samo to, kar Je bilo katalogiziranih knjig, ki so šle skozi stvarni katalog (upošteti niso vsi časniki in časopisi, niti geografske karte, glasba ipd.)» 58,31 f 20,19*) 1. Humanistične vede v celoti (Od tega družbene vede in U-9^7 zvezkov - pravo 1712 »> 2. Prirodne in uporabne vede IS62 600 « (od tega prirodne vede H — uporabne vede 1269 II _ 3. Leposlovje 12&> rt _ Verstvo 1 n 5. Zabava in Šport n 22,03 % - 7,08* - IS 95* 1S86# 8MJ3 zvezkov 100 % Ta pregled kaže, da bo treba bolj skrbeti za prirodne vede« a to bo mogoče, ko bo knjižnica dobila večji kredit* Njena nateavna politika danes ne more več upoštevati tehnike in medicine razen v posebnih primerih, ker imamo Centralno tehnično in Centralno medicinsko knjižnico, mora pa upoštevati poleg humanističnih ved v najširšem pomenu zlasti matematično-prirodoslovne vede* Lepo se razvija bibliografsko delo.Tako se je dotiskala in izide v januarju 1955 Slovenska bibliografija za 1.1953» ki bo obsegala tako knjige kakor tudi Članke. Mesečno bibliografijo je redno prinašala Knjiga 5*+« Za publiciteto knjižnice smo skrbeli z objavo tujih novosti v Ljudski pravici. Tudi razstave v naši razstavni dvorani in drugod so veliko pripomogle k ugledu knjižnice. Tako smo imeli 7 razstavi Naše tehnični časopisje in izdaje tovarniških kolektivov v preteklem letu (11 -23*1.), Jurčičeva razstava (5-l^«III*)> Kosovelova razstava v Sežani (lM-.-28.HI.), Jurčičeva razstava na Muljavi (9-15»V.), Kosovelova razstava (l*f-28.V.), Kartografska podoba Slovenije v zgodovinskem razvoju (30*VI*-1^*VII ), Razstava znamenitosti Narodne in univerzitetne knjižnice (2*X.). Zadnja razstava ni bila javna, ker je bila namenjena samo udeležencem zasedanja Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj. V Narodni in univerzitetni knjižnici je bilo tudi več razstav,' ki so jih drugi priredili* Razstava avstrijskih glasbenih edicij (17» III. - *f*IV), Vegova razstava (9»-20*IV), razstava francoske medicinske knjige (21.IV-8.V), razstava jugoslovanske knJige (l.-l^-.VI), razstava ob 90 letnici Slovenske Matica (5-ll+*XI.5. Tudi pri nekaterih izmed teh razstav je sodelovala naša knjižnica z materialom in aranžmajem, zlasti pri Vegovi razstavi, pri razstavi jugoslovanske knjige in pri razstavi ob 90-letnici Slovenske Matice. Zelo pogrešamo tiskanega vodnika za obiskovalce knjižnice. Upamo, da ga bomo sestavili in tudi lahko izdali v prihodnjem letu. Narodna in univerzitetna knjižnica je zmeraj pripravljena sodelovati z drugimi ustanovami . Tako smo v preteklem letu sodelo-vali z Muzejem narodnoosvobodilne borbe in s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (gl.niže poročilo Bibliografskega oddelka), dalje z Bibliografskim institutom v Beogradu (gl. poročilo Katalognega oddelka) in seveda z našimi študijskimi knjižnicami* Le-tem smo pomagali z bibliografskimi informacijami in tudi s knjigami, ki smo jih jim posojali ali odstopili* V najboljših odnosih smo bili z večjimi knjižnicami v držati, zlasti z zagrebško Sveučilišno in beograjsko Univerzitetno i posojali smo jim in sl od njih izposojali knjige* Žal pa Se ni dovolj razvita zamenjava duplikatov med posameznimi velikimi knjižnicami v državij vzrok je premajhno število osebja, ki bi bilo potrebno za evidentiranj« duplikatov. Čedalje bolj se razvija tudi izposojanje knjig z bibliotekami v tujini* V tem pogledu je Narodna in univerzitetna knjižnica največ sodelovala z dunajsko Nacionalno biblioteko* .Težave so predvsem v tem, da si mi več izposojamo kakor posojamo in da nimamo možnosti plačevati stroške, ki jih zaračunava tuja biblioteka, ker ne moremo dobiti internacionalnih poštnih kuponov. Z dunajsko biblioteko pa lahko delamo, ker smo z osebnim stikom našli primeren aranžma) z drugimi bibliotekami pa stvar še ni stekla. Posebna skrb Narodne in univerzitetne knjižnice Je veljala strokovni izpopolnitvi bibliotekarskih kadrov« Zato smo si prizadevali, da smo nabavljali važnejšo bibliotekarsko literaturo. Dalje Je lepa vrsta mlajših moči iz drugih knjižnic prakticirala pri nas. Za teoretično in praktično izpopolnitev smo priredili od 11. do 29« oktobra tečaj za katalogizacijo, ki se ga Je udeležilo 33 oseb, po večini knjižničarjev in bibliotekarjev. Udeleženci so bili iz Ljubljane (26), Maribora (2), Kranja (3)> Jesenic (1), Dravograda (1). Predavanj in praktičnih vaj Je bilo *t5 ur. Težave smo imeli tudi v preteklem letu s pretesnimi prostori. Ne gre tu samo za pomanjkanje prostora v delovnih sobah za uslulU bence, temveč tudi za pomanjkanje prostorov, ki bi Jih potrebovali za obiskovalce. Tako bi potrebovali poseben prostor za kataloge in bibliografske priročnike, za profesorsko čitalnico, za manjšo čitalnico v kartografskem in v glasbenem oddelku. Krizo? ki je nastala glede prostora v skladiščih, smo provizorično rešili z adapta cijo podstrešja, vendar se bo kriza v nekaj letih spet pokazala. Ker smo z izselitvijo rektoratske knjigoveznice pridobili 1 prostor smo lahko uredili v pritličju kadilnico in buffet, ki zjutraj od 9.30 - II*1 postreže bralcem z mlekom, čajem in obloženim kruhom za cenen denar. - Zaradi pomanjkanja kreditov nismo uspeli popraviti dvoriščne fasade, ki se od leta do leta bolj kvari. Vedno bolj čutimo pomanjkanje sodobne opreme v nekaterih skladiščih. Tako bo treba opremiti najprej II. skladišče. Ker bo izdatek precejšen, čakamo za to investicijo ugodnejših časov. Tudi vprašanje svetilk po skladiščih ( zdaj so žarnice samo provizorično pritJene na strop) bo treba rešiti. V pretkklem letu smo popravili kurilne naprave in nadomestili 1 kotel « novim. Obisk se je številčno nekoliko zmanjšal (gl. niže poročilo vel. čitalnice), vendar Je še tolikšen, d§ Čakajo zjutraj in po kosilu dolge vrste Študentov na prostor. Številne so ekskurzije, ki obiskujejo našo knjižnlcoj. te dostikrat motijo redno delo, vendar smatramo za svojo dolžnost, da mladim ljudem (dijakom) pokažemo naše znamenitosti. Na koncu naj poudarim še problem upravnega položaja NHrodne in univerzitetne knjižnice, zlasti njeno razmerje do UniVerze, ker se obeta v prihodnjem letu ureditev tega vprašanja. Naša knjižnica Je z Uredbo NVS z dne 13»oktobra 19^5 (Ur. 1.SN0S Št.^6/19^5) postala Narodna in univerzitetna knjižnica; dobila je širše naloge, kakor jih Je dotlej imela, ter se spremenila v " centralno knjižnico federalne Slovenije” (čl.l.). Prenehala je torej biti zgolj univerzitetna ustanova, kar se je pokazalo najbolj v tem, da Je dobila poseben, lasten proračun (cl-12). Z Univerzo Je ostala povezana samo po knjižničnem odboru (v katerem so zastopane vse fakultete) in po tem, da univerzitetni senat nasvetuie postavitev upravnika in bibliotekarjev s fakultetno izobrazbo (čl.9 in 11.). Iz tehnišnih razlogov (knjižnica Je bila po osvoboditvi skoro brez strokovnega osebja, bivši upravnik Je bil bolan in stavba je bila zaradi znanega požara še poškodovana) in nekaj po tradiciji pa je računovodstvo ostalo pri Rektoratu. Tudi personalna vprašanja so se reševala v celoti ( in ne samo za strokovni kader s fakultetno izobrazbo) v univerzitetnem senatu. Ko se je Narodna in univerzitetna knjižnica kolikor toliko organizirala in prišla do normalnega dela, je večina uredb Narodne vlade Slovenije prenehala valjati (Ur.1.19^8/10), med njimi tudi citirana uredba o Narodni in univerzitetni knjižnici. Nova uredba odnosno zakon o »nanstvenih knjižnicah, ki naj bi vseboval tudi določbe o Narodni in univerzitetni knjižnici, se je začel kmalu na to sestavljati, pretresal ga je tudi zakonodajni odbor pri Vladi LRS, vendar do danes še ni prišel pred Skupščino. V osnutku tega zakona je predvideno, da je Narodna in univerzitetna knjižnica samostojen znanstveni zavod, z lastnim predračunom v okviru predračuna republiškega organa državne uprave za prosveto in da jo upravlja knjižnični odbor. Ker se odnos Narodne in univerzitetne knjižnice do Univerze, kaor se je izoblikoval s tradicijoj ni spremenil, je Narodna in univerzitetna knjižnica večkrat poskušala, da dobi vsaj lastno računovodstvo, s čimer je soglašal tudi Svet za prosveto in kulturo ter Državni sekretariat za splošno upravo in proračun. ( Bodi omenjeno, da je pri letošnjem pregledu proračunskega poslovanja Narodna in univerzitetna knjižnica preglednik Državnega sekretariata za splošno upravo in proračun LRS ugotovil potrebo po popolni ločitvi proračunskega poslovanja). Univerza je svoj sklep o tej stvari odlagala, čaš da je treba počakati novega univerzitetnega zakona. Novi univerzitetni zakon glede knjižnice, ki bi rabila vsej univerzi (univerzitetna knjižnica), nima posebnih določil. Po tem zakonu bi se lahko univerzitetna knjižnica smatrala za univerzitetno ustanovo, kakršne so Instituti, seminarji itd. Gotovo to ne more veljati za Narodno ln univerzitetno knjižnico, katere delo in pomen sega pre&o dela in pomena zgolj univerzitetne ustanove. Zato ja treba najti pot, da ostana Narodna ln univerzitetna uetanava knjižnica povezana z Univerzo predvsem gleda funkcij, ki se tičejo potreb Univerze}, na drugi strani pa ji je treba omogočiti samostojrio upravno ln administrativno delo. Da bi se dosegel tak položaj za Narodno in univerzitetno knjižnico, smo predlagali Univerzi osnutek za uredbo (štatut) naše knjižnice. Po njem bi Narodna in univerzitetna knjižnica prevzela vse administrativno delo, ki ga je doslej -najčešče formalno- opravljala Univerza. Ta štatut vsebuje tisto samostojnost Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ji jo je namenila prvotna uredba iz 1.19^5 in jo ja ponovil osnutek zakona, o znanstvenih in strokovnih knjižnicah. Dodana pa Je v našem osnutku družbena uprava, v kateri prevladujejo zastopniki Iniverze ln ki odloča o pomembnejših vprašnajlh knjižnice. Ker je pričakovati novega zveznega zakona o bibliotekah, je Univerzitetna uprava sklenila počakati ln odložiti štatut, bo pa prepustila ttarodni in univerzitetni knjižnici vrsto upravnih funkcij ( zlasti računovodstvo) še pred izdajo štatuta. Stališče Narodne in univerzitetne knjižnice Je, da bodi gleda na funkcija, ki jih ima kot narodna (centralna) knjižnica LRS. samostojna ustanova, a Univerza ji bodi drugostopna oblast} radi nalog, ki jih ima kot univerzitetna knjižnica, pa bodi zlasti strokovno (gleda na znanstveno literaturo) tesneje povezana z Univerzo, najbolj še preko knjižničnega odbora. '• ■ • ■ ' Poročila posameznih oddelkov so bila prediskutirana na delovnem sestanku vsega knjižničarskega kolektiva dne l^f* januarja 1955- • V. . f ■ X‘ Jf . Od odobrenih kreditov za leto 195*+ porabili f ' Odobreno Porabljeno Ostane Osebni krediti 12,3^3.300.- 12,089*96U 253*336.- Materialni krediti 1.Pisarniške potrebščine 111*539*- 111.539.- - 2.Kurjava 1,801.1+57*- 1,801.^57*- mm 3.Razsvetljava 580.200.- 580.200.- - Potni in selitv.stroški 17.269.- 17.269.- - 5*Vzdržev.»čiščenje in zavarov. 1,289.677*- 1,289.677.- «■ 6.Poštni telegr.in telef.str. 235.701.- 235.701.- - 7*Inventar 389*928.- 386.561.- 3.367.- 8.Vzdrževanje prevoz.sredstev 23.229.- 23*229.- mm **,M+9.000.- ^,^5.633*- 3.367.- Funkcionalni izdatki . 1.Nabava knjig in rokopisov 5,038.685— 5,038.685.- — 2.Nabava knjlgov. materiala if03.285.- V03.285.- — 3.Nabava fotograf.materiala 158.030.- 158.030.- - ^.Tisk in bibliografija 100.000.- 100.000.- - 5,700.000.- 5,700.000.- / Skupaj porabljeno din 22,235.597*- Prilkvajanju letnega proračuna je bilo opažati pomanjkanje kreditov, kar je včasih tudi oviralo redno poslovanje. Naša -ustanova je danes v svoji stavbi tako utesnjena, da ima posamezne oddelke nameščene v skladiščnih prostorih, nekaj oddelkov pa celo v preurejenih straniščnih prostorih* Več oddelkov si pomaga z enim samim prostorom, ki rabi hkrati za delovni prostor, za stranke (čitalnico) in za skladišče. Filozofska fakulteta zaseda v naši stavbi 25 večjih sob, kar da 97^«28 m2 površine. Problem prenapolnjenosti skladišč smo v preteklem 1*tu sicer rešili z ureditvijo 4veh podstrešnih prostorov, vendar je to le provizorična rešitev. STANJE OSEBJA. Med letom 195^ so odšli iz Narodne in univerzitetne knjižnice naslednji uslužbenci« Božič Nežka - garderoberka Dolenec Alojzija - knjlgoveška delavka Koglar Martin - pom. uslužbenec Lozar Edvard - kurjač Martinčič Alojzija - garderoberka Vode Marjan - knjižničar - Zalar Amalija - snažilka — Med letom 195*+ so prišli v Narodno in univerzitetno knjižnico naslednji uslužbenci; Goršič Drago - pom. uslužbenec Hafner Ivan - pisarn.referent Hrovatec Drago- knJigov.pomočnik Kalin Jožica - računovodja Kurajica Mišo - knjižničar tajar Ivan - knjižničar inkovec Ludvik - hon.kvalif.delavec Smajdek Zora - gardeoberka Trampuž Vanda - knjižničar Zorman Cilka - knjigoveška delavka \ ' Dne 31. decembra 195^ je imela Narodna in univerzitetna knjižnica te-le uslužbence Prosvetno-znahstvena služba: 1. dr.Bohinec Vater 2. dr.CaJnkar Stanko • Gspan Alfonz . Kalan Pavle 5* dr. Kermauner Dušan 6. Logar Janez . dr. Rupel Mirko . Arhar Vojan 9. Berčič Branko 10.Bulovec Štefka 11.Cizelj Ana 12.Jugovec Mihaela 13.Ludvik Dušan In-.Podpac Justina znanstv. sodelavec M M II II M II K II II tl M M (upravnik) bibliotekar n ti n ” h 7~ n II: 11: 19. 20. 21. 22. II: 25. 26. M: 29. 30. Razinger iiadojka tijavec Josip lajpah Ttera Zorman Vinko Zvitter Majda Božič Majda Dole žal Vanda Kurajica Mišo Lip&a Nevenka Oblak Jakob Posavec Ančka Rajar Ivan Stojkovič Majda Trampuž Vanda Zidar Marija Žužek Jože bibliotekar Upravna stroka 1. Razpotnik Anton 2. Guzelj Breda Pisarniški uslužbenci M n knjižničar « it n fl). Zvezkov Je bilo izdanih 78.319, na dom pa Je bilo izposo- jenih k,927 zvezkov, tako posameznikom kot raznim institucijam in uradom. Reklamacij je bilo odposlanih po pošti 239. SKLADIŠČA Uslužbenci skladišča so pole* rednega dela bili v preteklem letu zaposleni pri ureditvi novih knjižnih skladišč, zbiranju gradiva za razne razstave, raznih selitvah itd. ČASOPISNI ODDELEK Delo časopisnega oddelka se je v preteklem letu razvijalo v mejah okvirnega načrta o preureditvi oddelka, ki je bil izdelan ob koncu leta 1953« Zaradi objektivnih razlogov, ki se niso mogli predvidevati. se je v nekaterih podrobnostih sicer moralo odstopiti od postavljenih smernic, vendar pa je načrt v osnovnih potezah ostal v veljavi in bil v teku leta v zadovoljivi meri tudi izpolnjen. Predvsem smo v oddelku Izvedli novo organizacijo in razdelitev dela, kar Je odraz stvarne potrebe in številčnega stanja osebja. Oddelek ima sedaj tri sekcijes 1. jugoslovenske revije) 2. inozemske revije in 3. časniki. S tem v zvezi smo uredili novo kartoteko (dnevnik), ki Je dobila nove, bolj praktične obrazce in ki je razdeljena na navedene tri skupine. Inventarno knjigo smo razdelili na dva dela ln sicert 0 (obvezni primerki) in D,Z,N (dar, zamena, nakup). Od ostalih fondov iz prejšnjih let smo v teku leta uredili, vpisali ln odpravili ves ruski periodični tisk. večji del germanskega (FZC), presortirali ln pripravili za vpis večji del starega srbohrvatskega fonda. Celo leto se je intenzivno delalo pri ureditvi ln odpravi zaostalih duplikatov-triplikatov časnikov, ki se zaviti postavljajov gornje skladišče. S tem v zvezi so bili letos vezani in postavljeni vsi zaostali povojni važnejši časniki vseh republik, a slovenski skoraj 1C0£. Ravno tako smo uredili in v mapah odpravili znaten del zaostalih duplikatov povojnih Jugoslovanskih revij ln vs4h slovenskih. Glede vpisa tekočih periodik ni bilo skoraj nobenega zastoja ter Je v tem oziru- razen vezave - oddelek več ali manj na tekočem. Zaostanek Je še glede vpisa večjih starih darov (Vesel, Narodni muzej itd.) Uredili smo police s predalčki za del tekočih revij v čitalnici. Prost pristop k policam so obiskovalci pozdravili in pridno izrabili* Žal pa je nekaj izvodov revij na ta način le zmanjkalo. V delu sta nova priročna kartoteka časnikov (postavljenih v časopisnem skladišču) ln kartoteka po strokah. Zlasti prva, ki je zelo pomanjkljiva, zahteva veliko dela zaradi Iskanja po starih katalogih in preverjanja v skladiščih. Težave na katere smo v te:-u leta naleteli, so bile večinoma posledica prejšnjega stanja. Sem gre zlasti preobremenjenost ln neurejenost skladišča (n.pr. Iste revije ln časniki na raznih krajih ln kupih), nezadostna evlienca v kartotekah in inventarnih knjigah, tako da se ne ve, kaj je bilo postavljeno, vezano ali odpravljeno) to zahteva ogromno Iskanja ln preverjanja po kartotekah in v skladiščih. Pregled tekočega periodičnega tlakat ki ga Je časopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice prejemal v letu 195*+ • Jugoslavija Inozemstvo Republika oziroma časopisov Časnikov Država Časopisov časni narodna manjšina revij revij kov Slovenija 1U8 61 Anglija 28 6 Zamejski Slovenci k 10 Amerika /ZDA/ 30 2 Hrvatska 202 86 , Avstrija 5 - Srbija 308 125 Belgija 3 - Bosr.a in Hercegov. 56 2b Čehoslovaška 3 - Črna gora 7 U Danska 1 - Makedonija 3^ Ih Finska • 1 - Madžari 8 8 Francija 11 mm Nemci 1 - Indonezija 1 - Italijani 5 1 Italija 2 1 Arnauti 7 2 Izrael 3 - Turki 2 - Kanada k - Slovaki 2 1 Nemčija 29 - Čehi 1 1 Nizozemska 1 - Romuni »+ 2 Poljska 2 - Rusini 1 1 Švedska 1 mm Bolgari mm 2 Švica Latinska Amer UNESCO OZN 9 . 2 12 6 1 Skupaj 790 3^2 15^ 10 Katalogi * Referat za zamenjavo in nakup V" 11 V letu 195^ s« J® zamenjava nekoliko zmanjšala zaradi nerednega **hajanja naših znanstvenih revij in publikacij, n.pr. Slavistične re-v-3e, Slovenskega etnografa, Zgodovinskega časopisa) Slovenskega biografskega leksikona in tudi Slovenske bibliografije, število ustanov, a katerimi smo v sti.':ih, ze Je sicer pomnožilo, zmanjšalo se Je števi- lo pridobljenih publikacij, in sicer* zamenjavali smo z 123 ustanovami iz 22 držav Anglija 9 Argentina 3 AustrAlija 1 Austrija 9 Belgija k Brazilija 1 ČSB. 2 Danska 2 Francija 11 Indija 1 Italija 5 Izrael 2 Japonska 1 Kanada 1 Nemčija V? Nizozemska *f Norveška 1 Poljska 2 STO h Švedska 3 Švica 8 USA 2h Pridobili smo **6l zvezkov in 38 tujih redno Izhajajočih revij. Z nakupi se Je fond povečal z 938 zvezki in 55 revijami.v Od naših zalog dvojnikov (bivši F2C) smo odstopili Studijski knjižnici v Kranju 2770 zvezkov in delno odstopili, delno zamenjali 31h zvezkov z Mestno knjižnico v Kopru. Iz fonda darov Progresivnih Slovenk pa smo odstopili Pionirski knjižnici v^Ljubljani 121 zvezkov. Protokol referata zaznamuje 329 dopisov. Šteti niso formularji, ki Jih prejemamo za potrditev prejema naših pošiljk. V letu 195*+ smo z nakupi delno izpopolnili vrzeli z nekaterimi večjimi deli, n.pr. Bolšaja sovetskaja enciklopedija. Zv. 8-26. Pauljti Realencyclopadie der classischen Altertum- vrissenschaft. zvezkov The 0xford Englisch Dictionary. 13 zvezkov Handbuch der Altertumsvissenschaft. 2b zvezkov Die Reiigion in Geschichte und Gegenvart. 6 zvezkov GrimjJ.-u.Vf. »Deutsches Worterbuch. 31^ zvezkov Enciclopedia Cattolica. 12 zvezkov Enciclopedia Universal Illustrada Europeo-Americana. 89 zv. Karlovlez & Krynski & Riedsviedzki* Slavnik Jazyka polskiego. 8 zvezkov Izdelava kartoteke deziderat, zamenjav in nakupov se je vršila redno* Ocenjevale so se knjige tudi drugim ustanovam in tudi sicer dajala pojasnila v zvezi z nakupi knjig s pomočjo katalogov in bibliografij. Predakcesija Delo predakcesijskega oddelka Jb bilo v letu 195^ še tesneje kot v letu 1953 povezano z delom akcesijskega oddelka, ne samo glede nasvetov pri delu in glede kontrole, ampak tudi neposredno s prevzemanjem dela* V letu 195^ J« predakcesija prvič vodila kartoteko periodik, ki se je izkazala zelo korlstva. S pomočjo kartoteke smo vse leto imeli dober pregled nad manjkajočimi Številkami periodik in jih takoj reklamirali* Na koncu leta ugotavljamo, da nam od 176 periodik, ki smo jih prejemali v prejšnjem letu manjkajo številke 3 periodik, ki so nam bile pomanjkljivo poslane že ob koncu leta in ki Jih bomo še reklamirali* V letu 1955 bomo uvedli tudi k&rtoteko numeriranlh zbirk. Zaradi nestrokovnega personala v predakceslji ne moremo uvesti kartoteke knjig in brošur, ki Jih prejemamo kot obvezne primerke. Nadomeščajo Jo abecedni seznami knjig in drobnega tiska. ReJno smo odpočiljali obvezne primerke osrednjim znanstvenim knjižnicam v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju in Cetinju, šestim slovenskim Študijskim knjižnicam (Maribor, Celje, Novo mesto, Ravne, Solkan in Ptuj) smo pošiljali sezname obvoznih primerkov, ki Jih prejme Narodna in univerzitetna knjižnica v enem mesecu. Hkrati s seznami obveznih primerkov smo sporočali netočnosti pri numeriranlh zbirkah, periodikah itd. Sproti smo osebno, telefonično in ustno reklamirali obvezne primerke, ki nam jih niso tiskarne v redu dostavile. Predakcesija je v letu 195^ odposlala 3^26 kosov obveznih primerkov, prejela pa 73*097 kosov. Akceslja Koliko se je v letu 195^ vpisalo v inventarne knjige v štirih četrtletjih in na kakšen način so prišle v knjižnico, kažejo naslednji statistični podatki* Trome 0 seč Je N z D FZC Foto koplje Skupaj I 192*f 358 9^ 13*+ 233 2.7^3 2.52*f II lQbl 79 219 166 219 III 2022 309 91 201 513 **3 3.136 IV 2268 1^9 57 2b 113 2.65^ 8.055 895 *+6l 525 1.078 ^3 11.057 Spodnja statistična ta In la kaže. v kakšnih jezikih so izšle knjige. ki smo Jih vpisali v inventarne Jezik 0 D knjige: N Z FZC Skupaj Albanski 51* Angleški 199 60 133 bi 31 U6b bolgarski - 7 - • K 11 Češki 21 5 1 2 3 32 Esperanto 3 - mm 3 Finski 2 - — - 2 Francoski 128 72 5 12 302 Grški If 1 mm • 5 Hebrejski 2 - - - - 2 Italijanski 29 13 29 29 20 120 Latinski 3 b 1 **5 53 Madžarski 60 1 • 1 62 Makedonski 208 1 — 1 210 Nemški 99 b6 532 77 669 1.^23 Norveški • 10 10 Poljski — 2 - 1 1 b Rumunski 27 - - • - Ruski 8 9 20 21 58 Slovaški • 2 1 - - 3 Slovenski 2.308 23^ 196 l*+9 102 2.989 §rbskl in hrv. *f.903 68 27 36 168 5.202 Španski 1 b - - 5 Švedski — mm - 10 • 10 Turški 6 mm - - - 6 • 8.055 ?2b 938 b6l 1.078 11.057 Koliko knjigam je akcesija dala signature v Štirih četrtletjih 1951*-* je razvidno iz naslednjih statističnih podatkov* Četrtletje* Redna posta- Arhiv.pri- Duplikat Skupaj vitev merki l7 2.380 313 772 JmT II. 2.258 368 551 3.177 III* 988 206 4-15 1.609 IV. 1.667 300 2?h 2.2kl 7.293 1.187 2.012 10.^92 Plan smo izpolnili 65»57$» Omenila sem že, da smo morali postavitev knjig zaradi preobremenitve katalogov namenoma zavreti in je fcila tov. Zlatnar Mila za krajši čas dodeljena v pomoč tov. Mariji Safec pri urejanju duplikatov. Razen' tega je imela akcesija precej dela s sortiranjem tiskov, ki jih Odlagamo, a že posebno s korporativnimi spisi in drobnim tiskom* Četrtletje* Korporativ- Šolska Hač.ka- Drobni Odloženi Ostali Skupaj ni spisi izvestja talog tisk zvezki oddelki I. lllf 1 257 29** 666 II. 160 2 312 350 82^ III. ll+7 26 k 378 561 1 1.016 IV. 186 28 155 333 30 732 607 57 h 1.102 l.*+38 ' 31 3.238 Knjigovezu smo dali v vezavo in popravilo 1.019 knjig. Po že izčiščenem kriteriju smo darove pregledali, jih vpisali v inventarne knjige, ali pa jih odlagali v 3« skladišče. Vložni zapisnik zaznamuje 817 dopisov, 371* več kot v preteklem letu. Imenski katalog Katalogizirali smo prvenstveno obvezne primerke in publikacije, nabatljene z nakupom in zameno. Od še ne postavljene prejšnje zaloge (pridobljene zlasti iz Federalnega zbirnega centra) smo predelali slovenske tiske (izvzemši učbenike) ter začeli obravnavati srbske in hrvatske knjige. Izmed darov smo prav tako izbirali za takojšnjo obdelavo predvsem Jugoslovanske knjige. Katalogizirane knjige (glavni fond) . . .............. 12.060 zvezkov Katalogizirani arhivski izvodi .......................... 3*5^3 Katalogizirane dublete .................................. 2.97o M Oddelek je sestavljal sezname inozemskih novitet in periodik za Bibliografski institut FLRJ, sezname novosti za objavo v veliki Čitalnici in v Ljudski pravici, ter seznam Jugoslovanskega periodičnega tiskav Poleg rednega dela se je osebje katalognega oddelka posvečalo vzgojihovincev, ki jih je uvajalo v knjižnično poslovanje. Razen tega Je dajalo nasvete za bibliografsko delo Študijskim in drugim znanstvenim knjižnicam ter pomagalo strankam pri iskanju i&aželene literature. Stvarni katalog Geslovno in sistematsko Je bilo katalogiziranih 6*759 enot. Revizija ASK in DK katalogov se je nadaljevala zlasti s poenače-vanji, ki jih je sproti zahtevala nova katalogizacija* Odpravljeni so bili zaostanki skupin 8 in 39, občinstvu pa so bili dani na razpolago razredi DK: 30, 31» 3^» 39* 50 in 51* Oddelek stvarnega kataloga je vodil to leto statistiko prirastka po strokah, izvoru in po jeziku. Uslužbenci oddelka so sortirali in uredili 26*256 katalognih listkov. Rokopisni oddelek Inventar rokopisnega oddelka se je povečal za 108 številk, 1907 enot. Daro* je bilo 55 (312 enot), nakupov *+2 (1576 enot) in 1 zamenjava (19 enot, kakor je razvidno iz inventarne knjige, (str.58-65)* Inventarna knjiga filmoteke izkazuje 226 vpisov (letošnjih 98). Najvažnejše pridobitve predstavljajo: a) 5 Prešernovih aktovj korespondenca Janeza Bleiveisa, L. Einspielerja, Fr. Neubauerja, M. Pleteršnika, Jos. in B. Vosnjaka in M. Žvanutaj deli zapuščine Iv. Groharja in Fr* L^vca; 5 Aškerčevih, 19 Gerbičevih in 9 Murnovih pisemj posamezna pisma J. Apiha, Iv.Cankarja, Jos. Cimpermana, M. Cigaleta, A. Einspielerja, Th. Elzeja, M. Hostnika,'A. Kaspreta, Fr. Kosa, Sr. Kosovela, Iv. Koštiala, J. Nollija, Fr. in Ig. Orožna, V. Parme* V. Rizzija, H* Smrekarja, J* J* Strossmayerja, Jurija Šubica, P. Turnerja in Iv* Vrhovca? posamezni rokopisi A. Janežiča, Vide Jerajeve, D. Ketteja, J. Mencingerja, Jos* Murna, A. Santiča, K. Široka, Iv. Šorlija in drugihj osebni dokumenti Adolfa Mozetiča. Literarne zapuščine Zofke Kveder-Je-lovžkove, volilo pok. Minke Kroftove, še nismo utegnili inventarizi-rati, ket še ni toliko urejena. b) fotografski posnetki korespondenc« in arhivalij o slovenskem protestantizmu, slovenskih tekstov XVI.- XVIII. stol. iz ljubij. kapiteljskega arhiva. Temlinov katekizem (1715), Abecedarium szlo-venszko (1725), Pohlinova Kraynska gramatika, 6 Trdinovih pisem, po 1 Zoisovega in Murnovega pisma ter raznih portretov in pod* Katalogizacije |e redno napredovala. Obdelana je bila Pintarjeva zapuščina, Jurčičeva (pri nas samo deponirana) zapuščina, *K) protestantskih tiskov (večinoma v fotografskih posnetkih) ter nekaj manjših skupin In posameznih enot) v delu je arhivsko gradivo o Ung-nadovi tiskarni iz Tubingena. Vsega je bilo obdelanih 3361 enot, napisana sta bila M)2 listka. Za kartoteko filmskih posnetkov, ki jo delamo odslej sproti ln smo zaostanek iz prejšnjih let ujeli, je bilo napisanih 113 listkov, t.j. obdelani so bili 203 filmi. Nanovo je bilo identificiranih na osnovi Halna, GW ln dmglh bibliografskih pripomočkov nadaljnjih 31^ inkunabul iz Narodne in univerzitetne knjižnice, od tujih pa xaatit^iziko tudi vsaj toliko, in bil prvič izvršen tudi nadrobni individualni popis vseh dotlej znanih inkunabul na ozemlju IBS. Ker še nimamo restavratorskega laboratorija in zanj posebne delovne moči, ki bi se posvetile samo reševanju poškodovanih rokopisov in drugih dragocenosti, delo letos v tej smeri ni napredovalo* Najbolj ogrožene primerke smo vlagali v mape in jih vsaj tako zavarovali Pred hujšim nadaljnjim propadanjem. V profesorski čitalnici je delalo 1682 bralcev* Oddelek je obiskalo 117 ekskurzij (1861 udeležencev), kar je za spoznanje manj ko 1, 1953» Vse večje ekskurzije smo sprejeli kar na hodniku, da delo v čitalnici ni bilo preveč ovirano. Ker so ti ogledi včasih zelo pogosti (med šolskim letom tudi po 3 na dan), postaja vprašanje obrabe nekaterih dragocenosti saradi prepogostega razkazovanja pereče, V prihodnje bo treba take ekskurzije, ki si prihajajo ogledovat knjižnico brez posebnega namena, ali omejiti, vsekakor pa omejiti razkazovanje najbolj obrabijivih rokopisov in tiskov. Priredili smo pet razstav: Kosovelovo v Sežani in Ljubljani, Jurčičevo v Ljubljani in na Muljavi ter razstavo naSih dragocenosti za udeležence konference FIAB} z gradivom in aranžmajem pa smo sodelovali tudi pri Vegovi in zlasti pri razstavi ob 90-letnici Slovenske matice. Vse, razen razstave za FIAB, ki je bila zgolj interna, so v javnosti zbudile zanimanje in bile deležne priznanja. Rokopisni fond se neprestano veča, za to bo treba v bližni bodočnosti najti izhod iz prostorne stiske: treba bo oddeliti profesorsko čitalnico od akladišca, s čimer bo rešeno tudi vprašanje obiskov, ki motijo delo v čitalnici. Bibliografski oddelek 1. Izdelam tekoeg slovenske bibliografije knjig in člankov. Izdelanih je bilo za knjige 1792 listkov, za Članke 10.831 listkov, skupaj 12.623. Ti listki so bili klasificirani po DK, kontrolirani in vloženi. 2. Ustnih informacij je oddelek dal in iskal IO75. 3» Slovenska bibliografija za leto 1952: Korektura tiska.-Tisk končan, *+, Mesečne bibliografije slovenske publicistike pd 15*dec, 1953 do l*>.dec. 195^+ za knjigo SKZ in za Zavod za statistiko dn evidenco LRS 5. Slovenska bibliografija za leto 1953< Pričeli smo tipkati rokopis, 6, knjižne in literarne informacije: Postregli smo stranka« ustno in pismeno, reševali smo knjižne in časopisne šifre in psevdonime ter dopolnjevali pomanjkljive podatke, 7« Priložnostna dela: Seznam literature o Miklošiču, Jurčiču, znamenitih slovenskih tiskov za razstavo Jugoslovanske knjige v Stockholmu, del Josipa Ribičičaj publikacij v katerih je objavljal prof, Fran Ramovš svoje razprave; knjig za razstavo, namenjeno udeležencem mednarodnega sestanka bibliotekarjev 2.10.1951*-* 8, Bibliografski oddelek je v preteklem letu sodeloval z Muzejem NOB: dajal mu je sproti v prepis vse listkovno gradivo o NOB, tako, da je Muzej NOB lahko prenehal popisovati gradivo o NOB iz tekočega časopisja, 9, Tudi letos je bibliografski oddelek sodeloval s Slovensko akademijo znanosti In umetnosti v Ljubljani ter je z njeno gmotno pomočjo nadaljeval delo ca sestavo popolne slovenske bibliografije od začetkov do leta 19**5* 10,Šef bibliografskega oddelka je kot vodja bibliografskega centra za Slovenijo, ki ga je osnoval Leksikografski zavod FLRJ, vodil tudi popisovanje gradiva iz vsega časopisja do leta 19^5) ker je Leksikografski zavod pristal, da ostane 1 izvod vsakega listka v Ljubljani, je pridobil bibliografski oddelek na ta način kartoteko časopisnih prispevkov, ki obsega 250.000 listkov, To gradivo smo v preteklem letu z gmotno pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani uredili in alfabetlrali, da že dobro služi svojemu namenu, V bibliografskemu oddelku vse pogosteje iščejo informacije in podatkov znanstveni in strokovni delavci, študentje, ki pripravljajo seminarske naloge, žumallstl itd, 0 tem priča tudi veliko število informacij. GRAFIČNI IM KARTOGRAFSKI ODDELEK, Načrt za leto 195^ ni bil popolnoma izpolnjen, deloma zaradi daljše odsotnosti 'uslužbenca v oddelku, deloma pa zaradi manjšega dotoka gradiva. S katalogizacijo atlantov je oddelek začel, v glavnem pa je tudi v tem letu katalogiziral in urejeval zemljevide. Da pridobimo prostore, smo začeli s prenašanjem manj potrebnega materiala na podstrešje kjer je oddelku odrejeno primerno število polic. S tem delom bomo nadaljevali leta 1955» Za grafično zbirko naj bo slej ko prej poudarjeno, da bi oddelek potreboval strokovnega pomočnika za njeno urejevanje. Zbirke so napredovale kakor sledis 1. Zemljevidov je bilo katalogiziranih in uvrščenih v mape 330 (9*r.3^)+ 13 arhivskih in 23 dvojnih izvodov; 2. Katalogiziranih je bilo 11 atlantov; 3» Zbirka portretov je napredovala za 231 kosov (73*6/0 + 10 dvojnikov; t , Zbirka razglednic se je povečala za 92b kosov (9^)+3o arhivskih izvod©*; 5- Lepakov je bilo uvrščenih ^70 (78.3JO + 376 duplikatov. NaJlepša pridobitev 1. 195^ je relief slovenskega kraškega ozemlja 1: 100 000 v 20 sekcijah, delo Sl. Verhunca, ki ga je podaril Narodni 4n univerzitetni knjižnici Gospodarski svet LRS. Obiskovalcev jc imel oddelek v tem letui študentov* m. 309» ž. 91, skupaj *+00 drugih : " 273 ”83, " 356 skupaj s m. 582, ž. 17*S skuapj 756 Zemljevidov, atlantov in slik je bilo izposojenih 677 ♦ 1^1 na dom, skupaj 818 kosov. Oddelek Je pripravil razstavo "Kartografska podoba Slovenije v zgodovinskem razvoju”, ki Je bila prirejena v dnevih "Ljubljanskega festivala*1. francoski oddelek V teku leta sta ostala poslovanje in ustroj francoskega oddelka enqka kot v prejšnjih letih. Knjige se izposojajo bralcem na dom, periodika, slovarji, bibliografije, albumi reprodukcij itd. pa so Jim na raspolago v čitalnici, ki je odprta dnevno po 2 uri dopoltoe ln 2 uri popoldne. Oddelek predstavlja nekak mešan tip med ljudsko in študijsko knjižnico. Odprt Je najširšemu krogu bralcev, ki Jim izjposoja beletristiko ln poljudno znanstveno čtivo, poleg tega pa služi s svojim precejšnjim Izborom novih in najnovejsih znanstvenih publikacij profesorjem, študentom, publicistom Itd., ki iščejo tu francosko strokovno literaturo, koristen Je zlasti študentom romanistom, ki j&m do-Poljnjuje njihovo skromno seminarsko knjižnico. Vse knjige in revije, ki Jih Je oddelek v teku leta prejel, so bile dar francoske vlade. Dobivamo jih preko francoskega instituta v Zagrebu, katerega direktor, g. Gabriel Beis, nas je v preteklem letu večkrat obiskal ter se zanimal za naše potrebe in želje. Stalne stike z zagrebškim francoskim institutom imamo tudi po francoskem Igorju naše univerze, ki prinaša našim bralcem iz Zagreba dela, s katerimi naša knjižnica ne razpolaga, V teku leta smo dobili 7 večjih pošiljk knjig, v celoti 98 zvezkov. Z letošnjimi pridobitvami šteje naša knjižnica 9*162 zvezkov. Izbor knjig, na katerega sicer nimamo neposrednjega vpliva, se je v zadnjih dveh letih na našo željo in v skladu s potrebami nekoliko preorientiral., V prvih itih po vojni, ko naše znanstvene ustanove niso imele možnosti nabave Inozemskih publikacij, smo prosili in dobivali predvsem strokovne, zlasti tehnične in medicinske knjige. Zdaj ko so se razmere v tem pogledu izboljšale, nam pošiljajo razmeroma več beletristike, esejističnih, literarno in umetnostno zgodovinskih del, po katerih je povpraševanje veliko. Inventarna knjiga periodik izkazuje 75 naslovov Časnikov in časopisov, ki so prihajali precej redno. Oddelek dobiva % dnevnike, nekaj splošno zanimivih ilustriranih Časopisov, precej literarnih in umetnostnih tednikov in revij in po nekaj publiakcij iz vsake stroke znanosti in tehnike. V celoti smo dobili v preteklem letu 2^16 zvezkov periodičnega tiska. V oddelku se vodita dve inventarni knjigi za novodošle knjige in za periodiko, dnevnik periodike, abecedni in stvarni katalog, katalog kontinuand in knjiga del, ki jih dajemo v vezavo. Izvršeno je bilo naslednje delo* Izposojanje Vpisi v inventarne knjige* Periodika knjige Vpisi v dnevnik periodik ....•• Katalogiziranje ... .................... Abecedni katalog . ..................... Stvarni katalog .................... Uvrščanje v kartoteke ................. . Priprava za knjigoveza 3^2 zvezkov 75 n 98 it 2»fl6 H 210 n 301 listov $ H tl 120 zvezkov GLASBENI ODDELEK Od novodoŠlih muzikalij je bilo a) inventariziranih b) katalogiziranih Iz prejšnje zalogtf FZC i dr. je bilo a) inventariziranih b) katalogiziranih D Skupaj Vil 2*316 207 1.689 979 1.827 Skupno število inventarizacij 3*295 Skupno število katalogizacij 3*51o Inventarna knjiga glasbenega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 195*+ in& 3*295 tekočih številk. Muzikalije iz prejšnje zaloge, ki so bile že prej signlrane, opremljene z inventarnimi številkami ali drugače vzete v evidenco, se zdaj postopoma prevzemajo v glasbeni oddelek, vpisujejo v poseben spisek in katalogizirajo za glasbeni oddelek ter uvrščajo med ostale muzikalije oddelka. Za katalogizacijo v imenskem katalogu je bilo v letu 1951* na novo popisanih kartotečnih listkov ... 3*168 v stvarnem katalogu pa za nova gesla ... 57 Katalogizacij brez novih listkov, to Je z vpisom na Že obstoječe listke (pri serijah itd.) je bilo v imenskem katalogu 1*827 v stvarnem katalogu (geslih) pa ... 2.273 vpisov, skupaj torej *f.l00 vpisov Narodna in univerzitetna knjižnica Je v preteklem letu 195^ Sridobila za svoj glasbeni oddelek nenavadno mnogo novega gradiva z pretekle glasbene delavnosti, predvsem iz druge polovice prejšnjega in začetka sedanjega stoletja. Te pridobitve so v glavnem te-le: 1. Z nakupom muzikalij iz zapuščine skladatelja Frana Koruna (Celje) je obenem z njegovimi mnogoštevilnimi skladbami dobila pripomočke za presojanje glasbenega udejstvovanja^ zunaj slovenskega t.j. ljubljanskega glasbeno-kulturnega središča. 2. Od župnega urada pri sv. Jakobu v Ljubljani Je Narodna in univerzitetna knjižnica kupila večjo zbirko starih^not iz tamkajšnjega cerkvenega kora, predvsem stvaritve domačih, za sloven-sio glasbeno zgodovino pomembnih skladateljev kakor n.pr. obeh MaŠkov, L.BelarJa, L.Schverdta, Hladnika, Gerbiča i dr. 3» Največja pridobitev v tem letu pa je bila dosežena z zamenjavo muzikalij med Narodno in univerzitetno knjižnico in Akademijo za glasbo v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knižnica je s svoje strani odstopila Akademiji za glasbo par sto raznih šolskih muzikalij, v kolikor so Ji bile odveč, prejela pa zatos a) del arhiva ljubljanske Glasbene Matice z rokopisnimi skladbami štirih Ipavcev (okr.300 rokopisov), nadalje skladbe Fr.S. Vilharja, Volariča, Vogriča, obeh Meškov, Osterca itd. ter raznih drugih do zdaj manj znanih slovenskih avtorjev. Za osta- li del tega arhiva, ki ga še hrani Akademija za glasbo, tečejo pogajanja. b) arhiv uredništva "Novih akordov" (dr. Gojmir Krek) z vsemi rokopisi v Novih Akordih objavljenih in tudi neobjavljenih skladb. c) arhiv uredništva "Zborov" (Z.Prelovec) ravno tako z obsežnim rokopisnim gradivom slovenskih skladateljev. *+. Klasična gimnazija v Ljubljani (tov. Cerar D.) nam je iz svoje knjižnice odstopila brezplačno veliko zbirko muzikalij (okr.3?0 enot) iz časov pred drugo svetovno vojno, po večini tiskov. Vsega tega obsežnega gradiva, do zdaj ni bilo mogoče v celoti obdelati, verjetno bo končano v prvem četrtletju 1955« Oddelku je bila s l.VI. 195'-+ prideljen še en uslužbenec kar bo omogočilo, da se bodo obdelale tudi stare zaloge muzilalij, ki do zdaj niso mogle rabiti svojemu namenu. knjigoveznica Delavnica Je izvršila 1969 vezav knjig in časopisov, »ečjidel * zlatim ali črnim napisom. Poleg tega glavnega dela pa Je oddelek Izvrševal še celo vrsto drugih del, koti restavriranje knjig, popravilo knjig, kaširanje zemljevidov, tiskanje lepakov itd. fotografski iaboratorij Foto oddelek je med letom 1951* napravil 5061 fotografskih posnetkov, kopij in povečav. STATISTIKA Prirastek Prirastek po inventarjih je znašal v letu 195A* Obvezni Nakup FZC Zamenjava Darovi Skupaj primerki knjige 8055 " franc.odd. 895 1078 1*61 525 98 1101*+ 98 periodik 1132 *' franc. odd. 55 38 71 75 1296 75 rokopisov(enot) 1576 19 312 1907 muzikalij 899 *+87 979 519 »+11 3295 zemljevidi in atlasi 391 2 3 108 50*f fotogr.,graf., razgled.,0smrt., lepaki 102*+ 1^92 2516 11501 3015 2057 10^0 3092 20705 Posta vit e v Notranje delot Oddelek imenskega kataloga je v preteklem letu katalogiziral 12.060 knjig, 2.978 dublet in 3.5*+3 arhivskih primerkov, oddelek stirarnega kataloga pa 6.759 knjig. V francoskem oddelku je bilo katalogizirano 210 enot, v rokopisnem oddelku 3*361 enot. v glasbenem 3.516 enot in v grafično-kartografskem oddelku 2.03o enot. Skupno torej 2k,k65 enot. OBISK Študenti -_ž§D5ke__¥aeb Ostali _ffl2Škl ŽSOS&S. —X2Sb— .LSkUfiftl Vel.čitalnica 62.188 ^3.557 105.7^5 ^m mm ^m ^m mm mb mm mm mm mm wm ■ 2.620 12*fl 3.861 109.606 Časopis. '• 3.390 1.869 5.259 1.696., 351 2.0U7 7.306 Rokopisni odd 95 130 225 1.35^-402 1.^57 1.682 Franc. odd. 1.1^9 99^ 2.1^3 1.617 1.2^8 2.865 5.008 Glasb. odd. 268 132 koo 218 27 2»+5 6>f5 Graf.in kart.1 " 309 91 koo 273 83 356 756 67.399 ^•773 11^.172 7.779 3.052 10.831 125.003 Če prištejemo še 117 ekskurzij s ^ ^ ^ 18-žf obiskovalcev znaša ves obisk 126.86*+ IZPOSOJANJE KNJIG V veliki čitalnici Tu 78.319 Na dom b.927 Skupaj 83.2U6 V časopisni H 8.9^ 8.9^8 V rokop.odd. rokopisi knjige 3.626 2.19^ • * 3.626 2.19^ V franc.oddelku 3.^9 3.^9 V glasbenem odd. 1.707 1.369 3.0& V graf. in kart. odd. 6 77 l*fl /18 <■ Skupaj 95*l+71 9.8V6 105.317 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani b || 470484 ________________