Leto LXVn., št. 72 Ljubljana, četrtek 29* 1934 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrat a Din 2.-. do 100 vrat * Dtn 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3.-, večji Inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru. In se ratni iavek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA« Knalljeva ali ca it. 5 Telefon *t. 3122, 3128, 3124, 3125 tat 3196 Podružnice: MARIBOR, Smetanov« 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cea ta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 1S0. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani At. 10.351. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO Pogajanja potekajo dokaj ugodno — Nadaljevala se bodo v Dubrov niku, kamor prispe te dni tudi nemški minister Rohm — turistične konvencije beograd, ^9. marca. r. Trgovinska pogajanja, ki so se že 14 dni vodila v Beogradu in dovedla že do načelnega sporazuma v glavnih vprašanjih medsebojnih trgovinskih odnosa je v, se bodo sedaj nadaljevala v Dubrovniku. Sinoči ie nemška delegacija v spremstvu članov jugoslovenske delegacije za trgovinska pogajanja preko Zagreba in Splita odpotovala v Dubrovnik, kjer bodo ostali preko velikonočnih praznikov. Pogajanja z nemško delegacijo se razvijajo v ugodni atmosferi. Delegaciji sta izmenjali medsebojne zahteve in predloge, ki se sedaj proučujejo v posameznih odborih in odsekih, kjer se pripravila gradivo za končno pogodbo. Poleg trgovinske pogodbe v ožjem smislu bosta delegaciji v Dubrovniku razpravljali zlasti tudi o vprašanju sklenil ve turistične konvencije. Nemci so igrali zadnja leta važno vlogo v našem iujskem prometu, prav tako pa so tudi naši ljudje mnogo potovali v Nemčijo, tako da je bil medsebojni promet dokaj živahen. Kriza in njene posledice, ki se izražajo zlasti tudi v raznih deviznih omejitvah, so.v zadnjem času dokaj neugodno vplivale na razvoj medsebojnega tujskega prometa. Zato gredo sedaj stremljenja obeh delegacij za tem, da se kar najbolj odstranijo obstoječe ovire In medsebojno pospešuje tujski promet, kar bi bilo v obojestranskem interesu. Da bi imeli nem-iSfrl rin,~--?»fi nrpnVn crnvna*' leno t a na- šega Jadrana, ie mk> prirejeno to potovanje po Dalmaciji. Pogajanja v Dubrovniku bodo še posebne važnosti zaradi tega, ker prispe tjakaj v prihodnjih dneh nemški državni minister in vodja tako zvanih napadalnih oddelkov narodno socialistične stranke g. Rohm. V aiegovem spremstvu bo še nekaj drugih narodno-socialističnih prvakov. iMinistru Rohmu bo nemška delegacija poročala o dosedanjem poteku pogajanj in dobila od njega nadaljnja navodila. Minister Rohm ostane v Dubrovniku preko velikonočnih prazniko\ in bo nastanjen v hotelu »Imperijal«. Rohm s spremstvom se bo pripeljal z velikim nemškim potniškim letalom. Pred sklicanjem razorožitvene koitSerence V kratkem se bo sestalo predsedstvo, da o tem sklepa Zbližanje med francoskim in angleškim stališčem London. 29. marca. A A. Pravosodni minister Eden je prisostvoval včerajšnjemu razgovoru med zunanjim ministrom Simonom in predsednikom razorožitvene konference liendersonom. Š!o je za to, ali naj predsednik razorožitvene konference Hen-derson sklice sejo predsedstva rczoroži-tvne konference na dan 10. aprila. Predsedn k razorožitvene konference Henderson bo storr' te dni v stike še z dragimi vladam-., predno bo sklical sejo predsedstva. Ker je seda; jasno da so pogajanja o razorožitvenem vprašanju v zadnjem času vendarle delno uspela in ker tudi ni izključeno soglasje med nemškim :"n francoskim stališčem, bo predsedstvo razorožitvene konference sklepalo tudi o tem. a!i na; se takoj skliče generalna komisija razorožitvene konference k seji. V nasprotnem primeru bodo potrebna nova diplomatska pogajanja. Sele po teh pogajanjih bi predsedstvo določilo dan sestanka te komisije. Pariz, 29. marca. AA. Zadnje dni so se vršila med anglešk:m zunanjim ministrom Simonom in francoskim poslanikom v Londonu Corb:nom pogajanja o zsdn.;: franco-sk razorožitven: noti. V zvez: s temi pogajanji je včeraj an-g'eški poslanik v Parizu izročil francoske- mu zunanjemu ministrstvu novo spomenico angleške vlade. Ta prosi v tej spomenic: ranško vlado za neka pojasnilu o francoskih zahtevah glede jamstev. Po informacijah francoskih poučenih krogov zahteva London, naj francoska vlada predvsem pojasni svoje želje glede jamstev. Francoski zunanji minister Barthou je takoj začel proučevati to najnovejšo spomenico angleške vlade. Zato je treba računati s tem, da bo na to spomenico francoska vlada, ki se ie že sporazumela glede jamstev z Belgijo, v najkrajšem času odgovorila Londonu. London. 29. marca. r. Ve^bina nove angleške note Franciji o vprašanju izravna-nia oborožitve ie bila. kakor se zatriuie z dobro poučene strani, odobrena že na včerajšnji eeii minicstrskesa sveta in bo najbrž že dan.?« odposlana v Pariz. Nota namiguje baie. da ie Anglija pripravljena iti Franciji slede vprašan ia sankcij na roko. Razen tesra formulira ta nota baje nekai vprašanj, od katerih noiasnitve ie odvisen na-dalini razvoi O stormii angleške popustljivosti ni zanesljivih podatkov. Zdi se. da na i bi s^ ansrl^ka pripravljenost za gospodarske sankcije — vojaška sankcije oči vidno sploh ne pridejo v oostev — omejila regionalno, to ie. da namerava Angliia poseči vmeo samo v Evropi, kar bi pomenilo, da bi imela morebitna razorožitvpna pogodba tudi samo regionalni značaj. Stavisky kot vohun Francoske vojaške tajnosti izdane — Romagnino in njegova žena morilca sodnika Princea ? London, 29. marca. r. »Daily Express« poroča, da je korupcijsko delovanje Sta-viskega prodrlo v sleherni državni urad na Francoskem in da pred njim ni bilo ničesar več tajno. Staviskv je bil glavar obsežne mednarodne vohunske organizacije, ki je oskrbovala vse velesile. Francija se mora zavedati, da so izdane vse njene vo~ jaške tajnosti. V rokah neprijateljev Francije je tudi točen načrt vseh francoskih obmejnih utrdb in načrt nove strojne puške, ki strelja dvakrat hitreje nego dosedanje strojne puške in ima še to prednost da se da z enim samim pritiskom na gumb razstaviti v sedem sestavnih delov, kar silno olajša prenos. Družba Staviskega je tudi to najnovejšo tajnost proda1« neprijateljem Francije. Samo za načrt najnovejše franco* ske vojne ladje, ki ga je Staviskv prodal, •^e preden so začeli ladjo graditi je dobil •00.000 funtov. Iz tega sledi, da so bile vohunski družbi Staviskega znane tudi največje vojaške tainosti. Pariz. 29 marca. č. Preiskava o aferah Staviskega se suče trenutno okoli vprašanja, ali je upravičen sum. da sta bila tajnik Staviskega Romagnino in njegova žena dne 20 februarja v Dijonu. ko je bil umorjen sodn;k Prince Javilo se je namreč več prič, ki zatrjujejo, da so videle usodnega dne v Dijonu avtomobil gospe Romagnino Našli so rudi njen dnevnik, v katerem je zabeleženo da je bil njen avtomobil tega dne na poru Oblasti smatra io. da se vedno bolj utrjuje sum. da sta bila Romagnino in niegova žena neposredno zapletena v umor sodnika Princea in da sta ga najbrže sama umorila. Pariz, 29. marca. AA. Poslanca Daniel n Fourresse sta poslala predsedniku parlamentarnega preiskovalnega odbora o do- godkih dne 6. februarja skupno pismo. V njem trdita, da razpolagata s stvarnimi dokazi, da je bivši predsednik vlade Dala-dier odstranil tedanjega prefekta pariške policije Chiappa samo zato, da svoji vlad-pribori podporo socialistične stranke v parlamentu. Poslanca trdita dalje, da tedanja vlada Chiappu ni mogla ničesar očitati in da aa je zato žrtvovala zaradi večine. Pariz. 29. marca. A A. Pravosodno ministrstvo je pozvalo državna tožilca v Diionu Rouchepina njegovega pomočnika Ra-busa, naj takoj odpotujeta v Pariz. Kaže. da je ta poziv v tesni zvezi z novim senzacionalnim odkritjem organov javne varnosti glede umora sodnika Piincea. -Pričah vati je treba, da bo ta afera te dni popolnoma pojasnjena. Zopet železniška nesreča v Franciji Pariz, 29. marca. g. Huda železniška nesreča se Je pripetila davi pri Orillacu v Srednji Franciji. Pariški vlak je za vozil v skale, ki so se v noci zrušile na pro&o ter s približno 250 m grušča in kamenia zaprle tire. Zaradi silnega zaleta ie vrglo več vagonov iz tira. En potnik je bil ubit, približno 20 pa ranjenih, med katerimi se jih precej bori s smrtjo. Poo^pvHf na cv^tm Washingion, 29 marca AA Predsednik Roosevelt se je vkrcal v fohnsonvillu na jahto, s katero * » križaril po morju in preživel velikonočne počitnice na ribolovu. Bolgarska vlada pred preosnovc Sofija. 29. marca. t. Vlada \arodnega bloka se je znova /našla v kritičnem položaju in se nahaja, kakor v*e kaže, tik pred rekonstrukcijo. Proti radikalnemu ministru Kosturkovu so razni poslanci vložili celo vrsto zelo ostrih interpelacij, zahtevajoč njegovo ostavko. Vladna večina sicer trdi. da ni nikakega razloga za pritožb« proti njemu, vendar pa so se tud: nekatere skupine Narodnega bloka orientirale proti železniškemu ministru. Poleg opozicijskih političnih skupin zahtevno tudi skupina ztm-ljedelcev, liberalci in demokrati, naj Ko-sturkov izstopi iz vlade. Pričakovati je, da bo Kosturkovu izrečena v parlamentu nezaupnica. Kakor pravijo, bodo vladne skupine, ki so proti Kosturkovu, deloma zapustile zbornico, ko bo vprašanje zaupnice na dnevnem redu. deloma pa se bodo vzdržale glasovanja. Vladni zemljedelci se pod vodstvom ministra Gičeva že pripravljajo, da bodo zahtevali zase še četrti portfelj. Pomirjenje med ČSR in Poljsko Praga. 29 marca. č. Danes se je v Moravski Uitravi vršila razprava proti poljskemu profesorju KaciskemM, ki je bil obtožen zaradi kršitve javnega reda m miru. Aretacija profesorja Kaciskega je bila gliv-ni vzrok napetosti, ki je zadnje dni zavladala med Poljsko ter Češkoslovaško ■ in ki je dovedla do zelo neljubih incidentov. Sodišče je po večurni razpravi obtoženega profesorja oprostilo. Izredno obzirno postopanje z aretirancem in oprostilna sodba bosta gotovo pomirjevalno vplivala na medsebojne odncšaie m v češkoslovaških krogih upajo, da bo sedaj spor naglo likvidiran in obnovljeno prejšnje prijateljsko razmerje. Pogajanja z Bolgarijo Sofija, 29. marca. t. Bolgarski politični krog: >o z zadovoljstvom sprejel; na znanje uradiio obvestilo jugoslovenskega poslanika, da se bodo takoj po velikonočnih počitnicah v Beogradu in Sofiji sestali ju-goslovensko-bolgarske komisije, kakor so bile določene ob priliki uradnega poseta bolgarskega kralja v Beogradu. V svojih poročilih naglasa bolgarski tisk, da je ju-goslovenski poslanik v Sofiji eden izmed najbolj iskrenih prijateljev jugoslovensko-bolgarskega zb'ižanja ter da stopa po sle-dovh bivšega poslanika v Sofiii. pokojnega Ljube Nešiča, ki je bil velik *pnborn:k zbližan;a obeh b-at^kih narodov. Velike redukcije uradnikov na Madžarskem Budimpešta. 29. marca. A A. V zvezi z racionalizaciio državnega proračuna za leto 1934/33 ie danes 2500 državnih uradnikov prejelo obvestilo 0 upokojitvi. 1'pokojeni bodo še drugi uradniki. Ustavna reforma v Franciji Pariz, 2° marca. AA. Na včerajšnji seji je pododbor za izvršno oblast, ki spada k odboru za državno reformo, sklenil, predlagati izpremembo člena 5 ustave. Po tej izpremembi bi v bodoče predsednik vlade imel pravico predlagati razpust parlamenta brez predhodne odobritve s strani senata. 11 milijonov brezposelnih v Ameriki VVashlngton, 29. marca w. Zveza ameriških sindikalnih organizacij ceni število brezposelnih koncem februarja na 11 milijonov 374.000. V primeri s koncem januarja se je število brezposelnih zmanjšalo za 314.000. Vlomilec Pire si je sodil sam Anton Pire, ki fe imel na vesti celo vrsto vlomov, se je snoči v policijskih zaporih v Kamniku obesil Kamnik, 29. marca. Včeraj smo poročali, kako naglo so vrli domžalski in lukovški orožniki pojasnili drzen vlom pri posestniku Pavovcu v De-pali vasi ln kot glavna storilca prijeli 26-letnega Antona Pirca, rojenega na 2alah pri Kamniku, in pa njegovega tovariša Janeza Betona. Dopoldne so domžalski orožniki vlomilca prepeljali v Kamnik, kjer so ju začeli zasliševati tudi tamošnji orožniki. Zadnje mesece je bilo namreč v Kamniku in okolici bli^u 20 vlomov, pri katerih je vlomilcem povsod padlo precej plena v roke. Ko so orožniki Pirca zasliševali, je seveda najprej večino vlomov tajil, nato je pa priznal drugega za drupdm. Tako je povedal, da je vlomil pri Kumru, vzel tam gramofon ln ga razbil ter pobral iz njega ves drobiž. Popoldne so ga orožniki peljali na razne kraje, kjer je sam ali pa skupaj z Betonom vlamljal Povedal je, kako sta z Betonom pristavila lestev na vrtu župnišča. Beton je po lestvi splezal prvi, odstranil sitasto mrežo in vdrl na podstrešje, nato sta se pa splazila v sobo. Dekan je pa čul vlomilca in ju prepodil. Pire je priznal tudi tri poskušene vlome na šutni, od teh se mu je pa izplačal samo vlom v trgovino Klemenčičeve. kjer je odnesel nekaj drobiža, pripravil si je pa še več stvari, a so ga pregnali. Orožniki so potem šli v Podgorje k županu Medvedu, kateremu ie Pire odnesel* dve birmanski uri z verižico, SOO Din denarja ter vlomil tudi v občinsko blagajno, v Kateri pa ni najel denarja. Potem je Tire priznal, da je vlomil pri Mihi Baraga iju na Gmajnici ln mu odnesel precej tobaka in cigaret. Dalje pa tudi vlom v pi.-arnn avtobusnega podjetja Peregrin. kamor se je splazil skozi okno. Bilo ie to lani jeseni, odnesel je pa takrat okrog tiCOO Din. Tega vloma so osumili nekoč i L~:nnca Avseca, ki je bil zaprt 14 dni, zdaj pa se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen. Po zasliševanju in ogledovanju na krajih, kjer je vlamljal. so orožniki Pirca zopet prepeljali nazaj v Kamnik in ga zaprli v policijske zapore. Snoči se je Pire iz svoje celice razgovarjal z nekim jetnikom, ki je bil v drugi celici in ga vprašal: — Ti, kaj pa govore ljudje o meni? Poskrbel bom. da bodo imeli jutri še več govoriti! Potem je raztigal odejo, s katero je bil pokrit, na več kosov, jih spletel skupaj In si napravil močno vrv, katero je pritrdil na zgornjo kljuko pri oknu in se obesil. Ko je davi onožnik stopil v celico, je presenečen obstal. Pirca je našel obešenega na oknu, vlomilec si Je sodil sam. V zvezi s številnimi vlomi so orožniki v Lukovici aretirali se dva brata, pri katerih sta Beton in Pire hranila ukradene dragocenosti. Betona so prepeljali v zapore sreskega sodišča v Kamniku, vendar pa trdovratno taji in zanika vse vlome. Zakon o mestnih občinah in občinski uslužbenci Zahteve Zveze občinskih uslužbencev glede novega zakona — Izenačenje z državnimi uslužbenci glede ugodnosti in kvaHftkaclf? Beograd, 29. marca. r. Zveza občinskih uslužbencev je predložila merodajnim činiteljem svoje zahteve v pogledu novega zakona o mestnih občinah, ki ga je v proračunski razpravi v senatu napovedal notranji minister že za bližnjo dobo. V glavnem zahtevajo: Mestne občine morajo v roku treh mesecev po uveljavljenju novega zakona izdati predpisane statute in pragmatike o občinskih nameščencih in obstoječe pragmatike prilagoditi določbam zakona. Občinske nameščence naj nastavlja občinski odbor potom natečaja, zvaničnike in slu-žitelje pa mestni župan. Določitev višine plač in ostalih prejemkov naj se prepusti občinam, da urede to vprašanje po svoji finančn* moči in lokalnih prilikah, toda tako, da plače občinskih uslužbencev v nobenem primeru ne morejo biti manjše od plač državnih nameščencev iste kategorije in položaja. Kvalifikacije za občinske nameščence naj se iz- naći jo z onimi, ki so predpisane za državne nameščence. V zakonu naj se uveljavi načelo stalnosti občinskih uslužbencev, ker je to v interesu dobre občinske upra ve. Pravica do pokojnine naj se prizna po 10 letih službe, pravico do rodbinske po kojnine pa po petih letih. Pri prestopu Iz občinske v državno službo ali narobe se morajo priznati službena leta. Zoper odlo ke občinskih disciplinarnih sodišč se mora omogočiti pritožba na državni svet. Prav tako naj se občinskim uslužbencem prizna jo vse ugodnosti, k: jih uživajo državni uslužbenci. Po dosedanjih nredpisih pridobljene pravice se ne smejo kratiti. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani naj se osnujejo strokovne komunalne akademije za izobrazbo naraščaja. Nladalje zahtevajo občinski uslužbenci, da se izločijo iz zavarovanja pri OUZĐ in osnuje poseben bolezenski Fond, bilo skupno za vso državo ali pa po banovinah. Odškodnina za agrarno reformo v Rumuniji Beograd, 29 marca. AA. Ob koncu aprila se bo sestala mešana jugoslovensko-ru-munska komisija v smislu določb sporazuma o izvedbi konvencije ki se nanaša na režim posestev v obmejnem pasu Komisija bo ocenila in določila odškodnino jugoslo-venskim odnosno rumunskim državljanom, ki so jim razlastili posestva v obmejnem pasu, pa jim niso pustili najmanj 50 kata-stralnih oralov odnosno 100 katastralnih oralov, kjer gre za pašnike, kakor določa konvencija o režimu nepremičninskih do-sestev obmejnem pasu. Zato se pozivajo jugoslovenski drža\Ijani, ki so jim rumunske omasti razlastile posestva v rumunskem delu obmejnega pasu in jim niso pustile minima 50 odnosno 100 oralov zemlje, da predlože pismene prijave komisiji /a likvidacijo agrarne reforme v Velikem Bečkereku. V prijavi je treba označiti ceno razlaščenega posestva in velikost posestva, ime predlagatelja prijave v rumunskem obmejnem pasu in občino, v kateri je razlaščeno imetje ležalo. Prijave je treba poslati komisiji za likvidacijo agrarne reforme v Velikem Bečkereku najkasneje do 15. aprila 1°34 s takso po 5 in 5 Din v tasnih znamkah, prilepljenih na prijavi. Nov umor? Kamnik, 29. marca. Nekako pred tremi tedni je mirno Tuhinjsko dolino razburi' zagoneten zločin, ki je bil izvršen v vas; Buč. Ko so 511 v soboto 3. marca otroci zjutraj v šolo v Šmartno, so našli na samotni gozdni pot-nad Bučem mrtvega neznanega moškega. Obveščeni so bili orožniki, ki so ugotovili, da je bil neznanec umorjen. Ko je še! po poti nič hudega sluteč, ga je nekdo za-vratno ustrelil v glavo, in smrtno zadet se -e mrtev zgrudil. Neznanca so prepeljali v Kamnik, kjer so naslednjega dne ugotovili tudi njegovo identiteto. Bil je tn 29 letni Filip Gerbec. posestnikov sin iZ- Pšenovice pri Zlatem polju, kj je bil rrecej na slabem sriasu, znan tudi kot hud nasiinež in sp.ošno BOprtijubijen. Od takrat je minilo skora: tri tedne in zdaj so orožniki prijeli nekoza. k: ie umora osumljen. Osumljenca so are-tirali v ponedeljek zjutraj in včeraj pripeljali v Kamnik, kjer je Ml izročen s reškemu M^dšču. Moi sicer zanika vsako krivdo« vendar govore vsi indici prot njemu. S pokojnim Gerbcem sta bila sprva prav dobra prijatelja, pozneje sta se pa sprla. Kakor pripovcduie.io ijud.e, ga je Gerbec naje!. . maroa» Kazprava zaradi tihotapstva carini ia trošarini podvrženega krzna postaja vedno zanimivejša. Včasih je postajala debata naravnost burna ln Je moral pred" sednik sem a ta večkrat miriti razburjene duhove. Tudi Občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je razprave skoroda aktivno udeleževalo in jo parkrat glasno vzklikalo in celo ploskalo. Pomirilo se je žele, ko Je predsednik zagrozil, da bo dal Izprazniti dvorano. Zasliševanje šmalčeve občinstvo ni moglo slišati, ker je zaradi bolezni v vratu odgovarjala silno tiho. Kako je prišel kovčeg v njeno hišo, ne ve; svoj kovčeg je ilala v popravilo Breskvarju in ne Rebeku, kot je rečeno v obtožnici. Lani 30. novembra je bila prehlajena in imelo hu lo vročico. Ko je prišla zvečer domov v palačo Dunav, je ostala ves čas doma. Odkar je bilo v njeno trgovino na Marijinem trgu vlomljeno, nima več ključa večnih vrat, temveč samo za trgovin«». Državni tožilec: Ali živite v slabili življenjskih prilikah, ali vam gre trgovina slabo, ali vam je potrebno, da zavajalo v neprilike uboge carinske uradnike? (Ploskanje med občinstvom. Predsednik za-»teva mir). Sledilo je zasliševanje prič. Zaslišan je bil najprej dohodarstveni paznik Virant, ki je opisal ves dogodek s Padjenom, ki je že znan iz obtožnice. Padjen mu je rekel, da pelje kovčeg v bližino tromostj:«. Ko bo prišli do Kazine, je Padjen naenkrat izjavil, da ima ključe, da naj pa tukaj ne odpira, ker je preveč prometa. Bla-' go je namenjeno v palačo Dunav. Na vogalu Beethovnove ulice je Virant zahteval, da se kovčeg odpre, ker je ulica prazna, nakar mu je Padjen polglasno reke!: Povem vam, kaj je notri. Ko sta odprla kovčeg, je zagledal Virant same črne kože krzna in pripomnil, da tukaj ne moreta stvari obravnavati, ker je blaga preveč in ga bo treba prepeljati na trošarinski urad. Padjen je nato dejal: Valjda ste čovjek. Jaz pa sem rekel, da me nič ne briga. Pred palačo Dunav je Padjen vprašal, koliko znaša trošarina in je Virant zahteval na račun trošarine in kazni 1000 Din. Predsednik: Kako ste vedeli, koliko znaša trošarina? Priča: Poznam pos t a vko, ki znaša v.a krzno 5 Din za kg. Računal sem 65 kg netto teže, kar znese 325 Din Lu pa dvakratno kazen, skupno nekoliko manj kot 1000 Din. Ko mi je Padjen izročil 500 Din na račun, ne vem, ali je to videl postrešček Bruder. Denar je takoj izročil uradniku. Padjen naslednji dan ostanka ni prinesel, temveč se je samo informiral za trošarinsko tarifo. Od postreščka Bruder-ja je Virant zvedel, da je peljal kovčeg v trgovino šmalc, kamor sta se odpra\ x detektivom Kosmino. Kože so našli razložene na pultu v prodajalni, kovčeg pa za vrati v veži. šmaičeva je izjavila, da je blago pripeljal z avtomobilom iz Celja šofer. Virant je zahteval potrdilo o plačani trošarini, ki ga pa šmaičeva ni imela. Kovčeg so odpeljali na dohodarstveni urad, odkoder je nadzornik Fortič telefo-nično obvestil trgovino, da naj v imenu zakona ne zapro, dokler ne pridejo dohodarstveni uradniki. Ko so ti prišli, je bila trgovina že zaprta. Naslednji dan so na dohodarstvenem uradu soočili Padjena in Virant a. vendar je Padjen zanikal, da bi poznal Viranta. Virant je zatem odgovarjal na nekatera vprašanja, ki mu jih je stavil Padjen. Potrdilo za prejetih 500 Din ni izdal, ker je Padjen rekel, da ga ne potrebuje. Bruderju ni nikdar ponudil 200 Din. Kovčeg je prepustil Padjenu, ker se je bal, da ne bi nanj streljal in ne iz usmiljenja. 01-ločno zanika, da bi na hodniku na sodišču rekel, da bi bilo dobro, če bi vse srbske mrhe pobesili. Dohodarstveni paznik Novak lipove enako kot Virant. Priča Zakovsek. izpove, da v njegovi navzočnosti kovčega niso odprli, temveč da je samo odstranil Bvinče-no plombo. Padjen mu je rekel, da je v kovčegu njegova civilna obleka. Ker je pomagal kovčeg prenašati, mu je Padjen dal 34 Din. Postrešček Bruder Matija ni slišal, kaj sta govorila Padjen in Virant, ker sta šla pred njim. Ce je Virant prejel kakšen denar, ne ve. Ko je Virant odšel, je Padjen prišel iz palače Dunav z neko žensko in so nato kovčeg odpeljali v vežo hiše, kjer je šmaičeva trgovina. Za svoj posel je prejel :>u Din, ne da bi kaj zahteval. Pravi, da zapisnik zasliševanja na carinarnici ni pravilen in da je podpisal, ne da bi vedel, kaj, ker je nepismen. Naslednji dan mu je Virant o»Mjubil L'oO Din. 6e pove, kam je al kovčeg. Na trošarinskem uradu mu je obljubi) nadzornik Fortič tolike denarja kot ga še nikuar ni imel, če bi spoznal ženske, ki je z njo peljal kovčeg. — »Zaradi teme je nisem dobro videl in je ne morem opisati. Meni ni znano, da bi Virant propuščal ženice z robo in jih lovil, da bi dobil nagrado.« Stražnik Jože Zore je potrdil, da hodi šmaičeva, odkar je bilo vlomljeno, vedno skozi trguvino in nikdar skozi vezna vrata. Priča Ipavec Jauk o v glavnem potrdi Virantovo izpoved. Zaslišani nadzornik Fortič je izpovedal, da je pri zasliševanju postrešček Bruder vpričo Padjena potrdil, da je zanj vozil kovčeg. Zanika, da bi Bruderju obljubil kakšno nagrado, temveč jo je Bruder sam zahteval, češ, da ima izgubo, ker je zamudil štiri vlake. Na vprašanje Padjena, da mu je po končanem zaslišanju, ko so že vsi odšli, rekel, da naj mu plača 4000 Din, pa bo vse urejeno, je Fortič silno razburjen zabrusil Padje nu v obraz: »Laž!« in izjavil, da nista bila niti trenutek sama. O dogodku je tudi obvestil župana. Predsednik Virantu: Ali ste bili pri zasliševanju Padjena ves čas navzoči? Virant: Proti koncu sta ostala Padjen in Fortič nekaj časa sama; o čem sta govorila, ne vem. Priča Kosmiua je izpo\edal, da mu je pred nekako dvema mesecema rekel Padjen, ko se je z njim vozil proti Zidanemu mostu, da je Virant že imet ribico v rokah, pa je ni znal držati. Obtoženi Padjen pripomni na to, da je rekel *da Virant misli, da ima ribico <. Priča tega ne izključuje. Zaslišani sta bili še dve uslužbenki \ trgovini šmalc, ki pa nista izpovedali nič bistvenega. Kot zadnja je bila zaslišana žena obtoženega Padjena. Izpovedala je, da so se 30. novembra dogovorili, da pojdejo v nebotičnik, kamor pa je mož prišel šele okoli 22. in ji rekel, da j<* imel z nekima gospodoma neprilike. — Ali veste, koliko denarja je imel mož 30. novembra pri sebi? — Izroči mi vedno ves denar in zadrži kvečjemu 100 Din. Za 30. november vem sigurno, da je imel pri sebi največ 100 Din. če bi imel še kakšne druge dohodke, bi to sigurno opazila. Denar za hrano, ki jo je iz delavske menze dobival v jetnišni-co, je založil dr. Krivic. Predsednik je prečita! še nekatere pismene izpovedi, tičoče se večinoma po-streščkov. ki so vozili kovčege. Zatem so zagovorniki stavili še nekatere dokazne predloge, čemur se je protivil državni tožilec in je tudi s svoje strani stavil predloge. Senat je vse nadaljnje dokazovanje odklonil in je zaradi pozne ure preložil nadaljevanje razprave na danes ob 14.30. V informacijo javnosti omenjamo, da je ves materijal v zadevi tihotapstva krzna zbral carinski oddelek finančne direkcije v Ljubljani, ki je vse tri Obtožence kot tihotapce že tudi kaznoval, vsakega s 120.000 Din ali leto dni zapora. Iz življenja ameriških Slovencev Trije Sk>venci so si končali živi jen sto V Akronu. država Ohio. je zavžil strup Alojzij P-ucelj in kmalu po prevozu v bolnico umrl. Pokojni jc zapustil IOletno hčerkico, ki je ostala sirota. — V Gilbertu, država Minnesota, se je obesil 421etni Jurij Mavrin, doma iz Bele krajine. Našli so ga obešenega v kleti stanovanja, kjer je že delj časa samotaril. — Življenje si je končal tudi 441etni Lovrenc Bogataj, doma iz /terovice na Notranjskem, stanujoč v kraju Arma. država Kan«*as. Skočil je v. 22<> če v* iiev globok rov in sc ubil. Truplo so na Mi šele čez deset dir. h i1 o je popolnoma r.i/" mesarjeno. Pokojni ic zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ko se je 451etna Rozalija Šimenčcva iz Ocvclanda vračala domov, jo je v samotni ulici napadel neki paglavec in jo s kolom oplazi] po glavi. Simenčeva se je opotekla, a preden je padla, je zgrabila nanadajca za roko in Oti močno ugriznila, na kar je napadalec pobegnil. To je bil v kratkem fesu že i?rugi napad na Simenčevo. V Lemontu so pokopali 661etne2a *>amo->tanskeea brati Fidela Jagodica, ki ga je zadela kap v 66. letu ftarosti. Pokojni je bil doma z Urške gore na Dolenjskem — 23. februarja je na svojem doma v M.lv.au-keeju naaloma zbolela in umrla, zadeta od srčne kapi Ivana Ravnikarjev*, ena najstarejših tamošnjih naseljenk. Pokojna je b.la rojena teta 1866. v Trebnjem na Dolenjskem, v Ameriki je bivala ze nad 30 let. — V lepi starosti 70 let je 20. februarja na svojem domu ▼ Shebovganu umrl Jurij Ger-gič, eden najstarejših naših naseljencev. Pokojni je prišel v Ameriko že leta 1888 m je najprej živel v Calumetu, nato se je pa preselil v Shebovgan. — Po dolgem trpljenju je v Little Falsu 22. februarja umrla Marija Albrehtova. Pokojna je bila stara 54 let, doma je bila iz vasi Dol pri Borovnici. Zapustila je moža, sina in hčerko. V Gilbertu, država Minnesotta. je umrl v ,tnr0e^ (t5 let Janez Zalar, ki je zapustil - -o štiri sinove. — V :Witigfudu. država Je. — Roparski napad. — Novi bovi Ilinois, je umrl Fran Perko, star 69 let. Pokojni je zapustil ženo. dva sina in hčerko. V Knumc1awu. država Vvashington. je umrla Frančiška Pire. Pokojna ie bila doma iz Novega mesta in je zapustila v Enumclawu štiri sinove in tri hčerke. — V starosti 74 let je preminul v Ciceru Anton Pire. Po kojni je bil star 74 let, doma je bil iz Jurke vasi na Dolenjskem. — .letiki je podlegel v Oaklandu, drživa CaHfomija Leonold Maj-dič. Pokojni je bil star 45 let, doma pa iz Brczia pri Kamniku. V Ameriki ie bival 2fl let. — V kraju Peoria. država Illinois, ie .umrl v starosti 55 let Anton Zvab. doma iz Bohinjske Bele. — Po kratki bolezni je v Chicadu umrla Marija Krausova, rojena Pire. Pokojna ie bila stara 53 let. doma je bila iz Kamnika, v Ameriki je bivala 21 let, Zapustila jc moža. dve hčerki in sina. — V Elevelethu, država Minnesota, je um rVTlerni Janez Babnik. doma 7 Iga pri Ljub ljani. V Minnesoti je bival 40 let, zapusti je ženo, štiri hčerke. — V kraju Littk Falls, država Nevvvork. je umrl Anton Ir-jek. doma iz vasi Smrečje pri Vrhniki. Po kojni je bil star 50 let. v Ameriki je biva' 30 let. Zapustil je več otrok. V Clevelandu so umrli: Anton Gcrjai star 55 let in doma iz vasi Pristava, fara Polhov gradeč. V Ameriki je živel 30 let — Julija Drenšek. rojena Fabjan, doma iz Dvora pri Fužinah. V Ameriki je bivala 20 let, zapustila je moža in tri otroke. Podlegla je pljučnici. Marija Ponikvar. rojena Lum-pert. stara 42 let in doma iz Velikih Brusnic. V Ameriki je bivala 21 let. Zapustila je moža in 6 otrok, od teh pet iz prvega zakona. — Kap je zadela v West Neptonu. država Pennsvlvanija 661etnega Bartola Marvo. Pokojni je bil star 66 let, rojen je bil na Vačah pri Litiji, v Ameriki je bival 33 let. Zanustil ie ženo in več otrok. Pristopajte k „Vodnikovi dražbi" Proslava 60 letnice generala Maistra Maribor, 28. marca. Maribor je doživel sinoči veličastno manifestacijo na čast velikemu osvoboditelju našega mesta, ki bo ostala vsem v neizbrisnem spominu. Vsa mariborska na-cijonalna društva in tisočglava množica se je zbrala v Maistrovi ulici. Nepretrgane čete članov NO. Maistrovih borcev, jadranskih stražarjev, gasilcev z baklami in drugih so defilirali pred prvim Mariborča-nom Maistrom, ki je v generalski uniformi z okna ginjen odzdravlial navdušeni množici. Mogočno in svečano je zaigrala že-lezničarska godba »Drava« fanfaro iz Smetanove Libuše. potem pa se je ubrano razlegala pesem pevskega zbora Ipavčeve župe. Z velikim navdušenjem spremljan je spregovoril g. Malenšek. podpredsednik zveze Maistrovih borcev ter v imenu vseh izrekel generalu Maistru iskrene čestitke k njegovi 601etnici. Ginjen se je zahvalil slavljenec in izražal v svojem govoru veliko veselje, da vidi med množico v tako častnem številu zastopano mladino, v kateri je na Merkur«, je stremljenje, da bi se delovanje ^Merkurja« teritorijalno omejilo Tudi v tem pogledu je mariborska podružnica ukrenila vse potrebno in upati je, da bo tudi to vprašanje uspešno rešeno. Razveseljiva je tudi velika pridobitev za Merkura še s sanatorijem v Zaerrebu, ki je eden največjih in najmodernejših v Jugoslaviji. V tem sanatoriju, ki je bil sve- čano otvorjen letos 28. januarja, je 150 postelj in se trenutno tam zdravi že nekaj članov s-Merkurja^ ia Maribora. Nato je podal g. Hleba podrobno tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje podružnica ob koncu poslovnega leta 360 članov. Pripomniti pa moramo, da je število izstopajočih vedno večje kot pristopajočih, kar je posledica neprestanih redukcij. G. Hlebe je poročal tudi o stanju društvene in bolniške blagajne. Celoletni promet je bil 1,661.170.32 Din. Zanimivo je bilo tudi poročilo delegata centralne uprave g. inž. Rusa. Razmotrival je vprašanje sanatorija in poudarjal, da je preko dve tretjini sanatorija plačanih, ostalo pa bo sredi leta 1935. Pri volitvah je bila' izvoljena dosedanja uprava z g. inž. Gregoričem na čelu. Post se je začel Ljubljana, 29. marca. Post se je začel že včeraj, namreč pri tistih, ki lahko dele dni v postne in »mastne«. Vendar včeraj v zgodnjih urah ni bil trg založen z ribami, dovolj jih je pa bilo pozneje. Posebno postno razpoložene so pa nekatere gospodinje danes in so se zelo zanimale za postne dobrote, a tudi kupovale so jih precej, kajti pravilno sc postiš le, če se »podložiš« s postnimi posebnostmi, ne le. da jih gledaš. Poseben naval je' bil pri prodajalkah mlečnih izdelkov, ker se gospodinje zalagajo z maslom in smetano za potice in druge praznične sladkarije, razen tega pa še pripravljajo danes štruklje. Kako se bomo postili ob pr znikih, nam dokazuje ie to, da mora imeti gospodinja posebno srečo, da lahko kupi na trgu ali v mlekarni v poznejših urah litrček mleka. Veznanskc količine mleka porabijo te dni gospodinje za svoje umotvore. S tem seveda ne mislimo, da skaze toliko peciva. Brez žrtev pač ne gre. Prodajalke so dobro založene z maslom, vsaj še danes, a gospodinje se kar traajo zanj, zlasti za surovo, ter bi ne bilo nič čudnega, če bi pošlo. Sicer pa cene niso še poskočile katastrofalno, danes je bilo še dovolj masla po 28 Din kg. Ribji trg je bil zelo dobro založen z morskimi in rečnimi ribami. Morskih je bilo toliko vrst, kot že dolgo ne. Boljše vrste so bile nekoliko dražje, ker je pač konjunktura in te dni konzumirajo izredno mnogo rib v Dalmaciji kjer ne gledajo tako n ceno kot pri nas. Ljubljančani še ne cenijo mnogo rib in se jim zde zato predrage. Danes so prodajali po 4«8 Din kg tunja. orade iubenj. bradača in skuše, torej približno za 6 do 8 Din dražje. Po 40 Din je rezana jegulja (cela po 36 Din) in sveti peter Največ morskih rib je bilo po 36 Din: ribom, lignje, ciplje. škarpine. Zelo lepe girice so bile danes po 20 Din. Izmed rečnih rib ie bilo največ ščuk, ki so mrtve po 24 Din. žive pa po 28 Posebno lepi so bili tudi karpi po 20 Din in postrvi po 40 Din. Smuč je po 36 Din. Žab ni bilo posebno mnogo, najbrž jih bo več jutri-Prodajali so jih po 75 par krak. Jajca so se pocenila, danes so jih pro-djali celo 24 in tu pa tam 2rt komadov za 10 Din. To je najnižja cena jajc zadnja leta v Ljubljani. Ena prodajalka je imela na prodaj tudi celo košaro razbitih jajc. ki jih je ponujala 28 komadov za 10 Din. Vendar so pa bila razbita tako. da bi jih morala prav za prav prodajati na žlice. Ali si še morete misliti kaj bolj veselega za praznike, kot da padajo cene jajc? To je edino prav za prav pomeni vesele pirhe. Iz Kranja — Dijaška kuhinja je prejela od ge. Ivanke Čolnarjeve 200 Din v počastitev spomina blagopokojne gospe Jelice Goga-Iove, od g. dr. Srečka Puherja v Ljubljani pa v spomin blagopokojnega Vrtovška Alojzija 100 Dio ter v spomin gospe J. Gogalove tudi 100 Din. Obema darovalcema prav iskrena hvala, ker tvorita prav zeleno oazo v veliki puščavi! Naše gledališče DRAMA Začetek oh 20. uri Četrtek, 29. marca: «INRI. Izven. Znižaue cene od 20 Din navzdol. Petek, 30. marca: ob 15. uri INR1. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sobota, 31. marca: zaprto. Nedelja, 1. aprila: ob 15. uri INR1. lzvwn. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Znižane cene od 8 do 24 Din. Ponedeljek, 2. aprila: ob 15. uri LNRJ. Iz-vee. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Charleveva teta. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Torek, 3. aprila: zaprto. Svetovni roman »Bratje Karamazo- vi« se vprrzori v dramatizaciji g. Cirila Debevca v četrtek dne 5. aprila na odru ljubljanske drame. V^rizoritev ima osem slik, posamezne slike pa veže lektor. Naslov slik je: 1. Prepir v družini, 2. Katja in Grušenjka, 3. »Povsem pravilno.. .<, 4. Delirij, 5. Himna Bogu, 6. Kdo je morilec?, 7. Vrag, 8. Sodna zabloda. Ta slika ima šc naslednje posamezne prizore; a) Priče, b) Govor drž. pravdnika, c) Govor branitelja, i> Mitja, e) Sodba. Na premi-jero že danes opozarjamo* in vabiTno. OPERA Začetek ob 20. ari Četrtek, 29. marca: zaprto. Petek, 30 marca: ob 19. uri Parslfal. Imven. Znižane cene Sobota, 31. marca: zapirto. Nedelja, 1. aprila: ob 15. uri Paratfal. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2. aprila: ob 15. uri Ples v Savoyu. I-zven. Znižane cene. Ob 20. uri Poljska kri. Izven. Znižane cene. Premijera. VVagnerjev svečani igrokaz »Parslfal« se bo v letošnjih velikonočnih praznikih samo dvakrat izvedel. Prva izvedba bo na Veliki petek zvečer ob 19. uri, dru-ea pa Da Veliko nedeljo popoldne ob 15 uri. Za obe izvedbi veljajo cene od 40 Din navzdol. Delo, ki je bilo lani vprizorjeno ob velikem zanimanju občinstva z odličnim umetniškim uspehom, se vprlzori tuli letos v Isti zasedbi pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. Opereta »Poljska kri« je Nedbalovo delo visoke muzikalne vrednosti. Uvrščeno je v letošnji repertoar v deloma novi zasedbi ter novi inscenaciji in režiji. Glavne vloge so v naslednjih rokah: Heleno poje ga. Poličeva, Vando ga. Španova, Jarivigo ga. Kogejeva, Bola poje g. Gostič, Popiela g. Peček, Zarembo g- Zupan. Dirigira ravnatelj Polič, režija je Golovinova Prva letošnja vprizoritev »Poljske krvi« bo na Veliki ponedeljek zvečer ob 20. uri Opozarjamo podeželsko občinstvo na ugodnosti, ki jih ima pri obisku predbta\ ob velikonočnih praznikih. Xa podlagi potrdila župnega pivdstojnistva ali Šolafcfga vodstva se dovoli pode.-t lanom 2Z% popust. KOLKI) A K. Danes; CelrM;, 20. marca, kntoličmi: Hranivoi, j>ra\rvslavni lil marca. Kineinatocrafi zaprti. de2urm3 li:k \i{m;. d*nea: Mr. Hakarcič, Sv, Jakoba lr^ in dr. ritvoli, TyrS.»va c««*la 6. 4?2&£>C# sita Zborovali so ljubljanski Hostiiničarji in tajnik njihove oranima je je ptncd.il, d., še 1.2O0.00U Din Jui^ mti duli.m te v mn časih častno, saj ie dolžnikov vedru, vce in upnikov vedno manj Plačevati dol-gove Je pa težko, posebno če dolžnik ne ve. kje bi dobil denar. I'pravu Gostilničar skega doma je Pa naila posnemanja vre denuhod iz zagate. V Ljubljani popijenu, na teto okrog 3 mili ione litrov vina in čc obremenimo vsak litrček s 50 par trošan ne. bodo pivci v enem letu plačali vet dolg Oostuničarskega doma in še oresežek bo ostal za druge zadružne svrhe Ia predlog je tako ugajal tudi naši iznajdljivi mestni občim, da ga jc nemudoma odobrila. Čast in slava ji! Uprava gostil ničarske organizacije te pa morda niti ne zaveda, da je ubila enim udarcem dve kapitalni muhi \' Ljub ljani se porabi na leto nad 7 milijonov kg moke. poje 2,208.8^) kg sadja. 6368 volov, 7415 telet, 748 ovnov in koitrunov, 7,S50546 jajc, 17.(H>0 puranov in gosi in l,y01A23 kg sladkorja ter popije LS92.9IJ litrov mleka. Udarimo na \se te jedače in pijače odgovarjjočo trošarino, pa bonn> na konju. \e samo, da bodo v enem letu plačani vsi dolgovi mokarjev. sadjarjev, jajčaric, kartela sladkornih tovarn in mle karic, temveč bo imel vsak teh stanov po-vrhu še lep dom. V dveh ali treh letih po lahko spravimo po tem receptu pod dostojno streho tudi v>e vole. teleta, ovne koštrune, purane in go.d. fi stanovalci novih domov nam bodo pa iz hvaležnosti povedali, kdo bo plačal dolgove ubogih kon-zumentov in sezidal dom šc njim. Iz Trbovelj — Sport ob velikonočnih praznikih. Tu kajšnji športni klubi pripravljajo za vel; kanočne praznike na zeleuem polju veliko senzacijo. V goste so povabili Uubljaaoko SK Ilirijo, s katero bodo v nedeljo in ponedeljek »eea-ali pirhe«. Na velikonočni« nedeljo popoldne ob 15. uri se bo pomeni s SK Ilirijo tukajšnji SK Trbovlje na svojem igrišču, v ponedeljek, dru* L', apr la ob 16. uri pa nastopi proti SK 11 . prvak trboveljskega nogometne-mi okr SK Amater na svojem lgrUču. I »a l»« tekme senzacija za trboveljsko aporttio občinstvo, je jasno, kajti SK Ilirija kot eden najboljših slovenskih športnih klubov, čigar tehnična spretnost in s; na rutina je nekaterim našim klubom, ki ao Imeli priliko v preteklih letih se z njim boriti na zelenem polju, še v dobrem apo-minu. Opozarjamo pa tudi pri tej priliK športno občinstvo, osobito mladino, da »< zadrži med tekmo mirno ter se vzdr/.; pretiranega vzklikanja za eden ali drugI klub, ker le tedaj bodo lahko gostje pn pričani, da se vzporedno z razmahom »porta v ruuarskih revirjih utrjuje tudi spori-na vzgoja in disciplina iportaoga občin-stva. — Živilski trg. Včeraj je hi! UvilakJ trg založen, kakor že dolgo ne. Vse stojnice so bile prenapolnjene a raznimi dobrotami, ki so jih prinesle knu-tive hi Ba vinjake doline in trboveljske okolice za velikonočne prazraiKe na trg. V nasprotju z drugimi tržnimi dnevi je prišlo dane* na trg tudi mnogo gospodinj, ki so se zi vahno zanimale za jajca, hren, sala*' , orehe in drugo, česar zahteva tradiej,. Na trgu je bilo vsega v izobilju in sato izbira lahka. Jajca so prodajali po 50 para komad, orehe, ki so jih prodajali pt mericah, pa niso šli v denar, ker kupuj* -jo ljudje iz gotovih vzrokov raje zdrava ln čista jedrca. Jajca, hren in maslo kmetice tokrat prodale, dočim je zelenjave mnogo ostalo. Tudi v ostalem s« pozna po dolini, da se bližajo velikonočni pravniki. Mesarji izobešajo ▼ izložbena oknn vabljivo gnjatl, trgovci z južnim saijVn pa se zalagajo z raznovrstnimi :»irhi. ki jih 'bedna deca željno ogleduje. Za naš«-* delovno ljudstvo pomenijo praani k i v današnji krizi le žalost, ker si ne more pr. voščiti prazničnih dobrot, icakor si hI rado. Toda tudi ia težko preizkušeno dein< no ljudstvo pride enkrat dan vstajenja. Iz Novega mesta — Učiteljsko ibor©vaiij)e v Novem m« -atvu. v soboto je zborovalo v tukajšnji osnovni doli nase učiteljstvo sreskega društva JTJU Novo mesto od 9. do 12. ure ob prav številni udeležbi. Namestu v Beo gradu odsotnega predsednika je vodi i zborovanje njegov namestnik sol. upravi tel j Iz Brusnic g. Marinč, ki je po pozdravnih besedah podal situacijsko poročilo, nakar je tajnik g. Ivanetič seznanil članstvo I stanovskimi gospodarskim I ustanovami. Učitelj Marjan Tratar v Trebnjega je referiral o našem mladm-skem tisku s posebnim ozirom na »Na. rodt in šolski časopis »Mlado Jugoslavijo«, kar je otvorilo prav živahno debato. Učitelj g. Žukovec iz Smihela je poročal o ustanovitvi šolskega vrtnarskega kro/ ka v srezu, ki je že v funkciji in je ta dan priredil tudi že prvo razstavo in nato o šolski vrtnarski razstavi, ki bo v Ljubljani v jeseni, na kateri bo zastopan tudi nas srez. Pri slučajnostih je podal nek i tera navodila šol. upraviteljem g. sre^K nadzornik Zagore, nakar je g. Marine :■. ključi! lep zbor. — Izleti SPD. Po programu, zaci nem na zadnjem občnem zboru podružr ce SPD, bo podružnica priredila za velikonočne praznike več Izletov. Na veliko nedeljo popoldne preko Sv. Petra, Roga in Gač na Mirno goro, z večernim vlakom p^ domov. Ena skupina pa pojde na velik" nočni ponedeljek ob 4. uri zjutraj z vlakom do Uršnih sel, nato peš preko Seča in Crmošnjic. Gač na Mirno goro. Povratek pa bo preko Srednje vasi na Semič in od tam z vlakom. SPD pripravlja tudi izb I na Gorjance, ki bo združen s sajenjerr narcis. Potrebne narcise Ima SPI> že prt skrbi jene. t tev 72 /BLOVEBSKI NA ROD* te 29. marca 1934 Stran 8. LE SE MALO POTRPLJENJA!!! NA VELIKO SOBOTO OB I9.I5 IN 21-15 UBI Vas bom zabavala in veseli me boste ELITNI KINO MATICA CSIBI FRANČIŠKA G A AL DNEVNE VESTI — VSE NAROČNIKE opozarjamo, da smo današnji številki priložili položnice, po katerih naj nam nakažejo naročnino, ker bomo sicer po praznikih vsakemu, ki bi bil nad dva meseca v zaostanku, Ust ustavili. Kdor ima naročnino že plačano, a je kljub temu prejel položnico, naj jo odda prijatelju in priporoči naš list. + — Iz vojaške službe. Zo. vršilca dolžnosti pomočnika načelnika generalnega štabu dravske divizije je postavljen generalštabni major Ilija Mihie, dusedaj v Štabu dravske divizije. — Za referenta mženjenie dravske divizije je postavljen inž. podpolkovnik Ilija Kolvič, dosedaj pri vardarski divizij;. Za vršilca dolžnosti upravnika 111. oddelka vojnotehničnega zavoda v Kjagujcvcu je postavljen inž. kapetan 1. klase Mepan Lle-pič, dosedaj v Mariboru. Za \ ršilea dolžnosti upravnika s skladišča IV. oddelka vojnotehniškega zavoda v Krugujeveu je postavljen inž. kapetan I. klase Živko Sa-motarec, dosedaj pri dravski diviziji. Razrešen je dolžnosti polkovnik Alfred Sime-k. — Ostavka na državno službo. Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo je po-dal sodnik sreskega sodišča v Šoštanju Rudolf Schauer. — Seja Jugoslovenske gasilske zveze. Vodstvo Jugosloven»ke gasilske zveze je imeio te dni v Beogradu pod predsedstvom starešine g. Josipa Turka sejo, na kateri je razpravljalo o organizacijskih zadevah. Po štiridnevnih razpravah je bila seja danes zaključena in so biLi soglasno sprejeti pravilniki o službovanju, o pisarniškem poslovanju, o izenačenju uniform za vso državo in o izrednih tečajih in predavanjih. Iz dravske banovine so prisostvovali razpravam poleg predsednika g. Josipa Turka še gg. Avgust Vengust iz Celja, Fran Bule iz -Hirne in Anton Cerer iz Kamnika. — Izletniški vlak Ljubljana—Bistrica Bohinjsko jezero in Rateče-Planica dne 2. aprila. Zainteresirano občinstvo obveščamo, da bo vozil na velikonočni pondeljek dne 2. aprila na progi Ljubljana gl. kol. — Bi" strica Boh. jez. odnosno Rateče-Planica izletniški vlak. z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob b. uri 10 min. in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob S. uri 14 min. odnosno v Rateče-Planico ob 8. uri 16 mm. V obratni smeri bo vozil izletniški vlak z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 19. uri 23 min., od" nosno iz Rateč-Planice ob 19, uri 27 min. m prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri " min. Za ta izletniški vlak velja 50 odst. popust na vozni ceni, tako da dobi potnik pri odhodu posebno izletniško vozno karto, ki mu vcija tudi za povratek. Konkurentne vozne karte se pri tem vlaku ne bodo izdajale. — Polovična vozuiiia na. Hrvatsko Primorje, Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično voznino vsem članom Jadranske straže s področja ljubljanske in zagrebške direkcije za priključek za velikonočni izletniški vlak Zagreb-Sušak-Krk-Rab-Crikvenica. Izletniki kupijo pri odbodu cel vozni listek, ki velja za brezplačni povratek. Vozna olajšava velja od 31. marca do 3. aprila. — Odlikovane kokoši. Na za-dnu mednarodni iv>r-!av perutnine v Beograda *e so- • I -val tudi znani cNtrokovniak n. J.,žef K jim iz R.-'zv;'.r.ia pri Mariboru ia do^ec3I : i>ne ucij.jh». Za razstavljene kokoSi 'ia-i/rske padine ie bil iz. Kuhn odlikovan z zlato kolamo K uspehu čestitamo! — Konkur/i. prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Oruštvo industrijcev in veletreovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. ni. sledečo statistiko številka v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta). (Hvorjeni konkurzi: v ravekj banovini 2 (1), savski 1 (H), vrba-riki — (1). primorski — (2), drinski — (4), tr-ki 1 d), dunavski 1 (2), moravski — (2), Beoirrad. Zornun, Pančevo — (1). — Otvorfene prisilna poravnave izven konkur-za: v dravski banovini 2 (1). savski 4 (4), vrbaski — (2), primorski 2 (—), drinski 3 m. dunavski 1 (1). vardarski 1 (—). Beograd. Z em m, PatifVvo — (1). — Odpravljeni konkur/.i: v dravski banovini 1 (3), savski 5 primorski 1 (—), drinski 1 ). zeteki (1), dunavski 8 (4), moravski 2 (1). vardarski — (*2), Beograd, Ze-n:un. Pančevo 1 (1), — Odpravliene prisilne poravnav • faren kenkurza: v dravski banovini -1 (li. savski — (15). vrbaski 1 primorski — (4). drinski — (S), z-et-ski — (1>. dunavski 1 (4), moravski — (2). Beograd. KsfBtin. Pančevo 1 (—). — Dolenjske toplice v drugih rokah? Holenjske toplice preidejo baje že maja v iruge roke. Zadnja leta je obisk tega prej :ako priljubljenega zdravilišča močno nazadoval. Pod upravo kneza Auersperga je bij© od 3500 do 3700 gostov in sicer samo v poletni sezoni, dočim jih je zadnja leta kroglo 500 vštevši invalide. Potrebne so velike investicije, denarja pa povsod primanjkuje. Sedanje lastništvo je že večkrat poskusilo prodati toplice, kar se pa ni posrečilo. V prihodnji številki Zdravniškega vostnika izide zanimiv članek o Dolenjskih toplicah, kjer bomo čitali, da prekaša to zdravilišče po svojih zdravilnih vrelcih mnoge znamenitejše toplice v inozemstvu. r>očim se namreč drugod dovaja zdravilna voda po ceveh v kopališče, je zdravilišče v Dolenjskih toplicah zgrajeno neposredno nad izvirki, tako da ima zdravilna voda največji učinek. — Izv«z živine in prašičev v Avstrijo. Urad za kontrolo izvoza živine je odredil kontingent za Avstrijo, ki naj se izkoristi od 1. do 5. aprila, in sicer na Dunaj 2000 debelih prašičev, 100 volov, 384 zaklanih telet in 800 kg drobovja, za VViener Neu-stadt 330 debelih prašičev, za Gradec pa 100. _ >Fotosrafska terminologija« nam je bila že davno potrebna in sedaj je sestavil znani strokovniak ter uradnik -Fotoanm-leria* inž. Novak Leo kar pravi besednjak, kjer so najrazličnejši nemški izrazi in im^-na kemikalij, priprav in postookov prav do- bro raztolmačena e slovenskimi izrazi. — Knjižica ima polnih 38 strani besedi, ki so nam ob vlsaki priliki delale velike težave, ker se nismo znali pravilno izraziti. Pri sestavi besednjaka so pa avtorju pomanali tudi priznani strokovnjaki kakor jezikoslovca prof. A. Bartol in avtorjev oče direktor dr. Fran Novak, za kemijo pa kemik V. Premnu. Delo se namreč ne ozira samo na fotografa, temveč bo prav koristno tudi drj-e orisal izčrpno problem davčnih daiatev. Govorili so še predsednik Zbornice TOT g. Ivan J slačiti, ki sa je dotaknil najvažnejših davčnih vprašanj, nakar ie spreeovoril tudi predsednik Zveze trg. združeni Evropac. č'lanstvu priporočamo, da se priiavi čim prej. Tri-spevek isti kot lani. Vse podrobne informacije pri vpisu. kt;>r naj se tidi izneseio ev. želje posameznih igralcev. ("Manstvu se nudi tudi ugodnost in popust ori nabavi oprema ter na i reflektanta ob vpisu zahtevajo informacij. — Gimnastični trening, ki bi se imel vršiti jutri — za ta teden odpade* —lj Zaključek žen-kega krojnega tera-ia v Ljubilani. 24. t. m. se ie zaključil Tte-denski krojni t^čai za šivilje, ki ga ie priredila banska uprava v Lubljani. Tečaj je poseČalo 45 ši vili i in 20 krojačev. G. Knafeli Alojz, ki je tečaj vodil, nam ie v tem čas j dal prav temel'ito podlago za risanje nai-modernejših krojev vsakovrstnih oblačil kakor rudi drusa strokovna navodila, ki nam bodo prišla prav pri izdelovanju oblak in mojstrskem izpitu. Gdč. Lang Slavica se ie v imenu udeležencev zahvalila za prireditev banski upravi, g. učitelju pa je v znak hvaležnosti izročila lep šopak cvetlic. —li Med češkimi moškimi pevskimi »bori ie na enem prvih mest praški pevski zbor "Smetana« pod vodstvom dirigenta prof. FrantiŠka Spilke. Zbor praznu ie letos 25-latnico svojega umetniškega delovanja in v proslavo svojega ioibileia priredi veliko koncertno turnejo po celi Jugoslaviji in dr.i-gih državah na Balkanu. Zbor šteje nad 50 izvrstno izvežbanih in glasovno popolnoma uravnovešenih pevcev. Podrobni spored priobčimo. Opozarjamo, da bo koncert v četrtek dne 5. aprila ob 20. uri v unionski dvorani. —lj Društvo t Soča« Matica Ljubljana naznanja, da priredi dne 17. junija t. 1. veliko narodno poletno veselico. Vsled t aga prosimo vsa bratska in dniga ugledna društva, da blagovolijo to upoštevati ter da ta dan ne določajo zase kak-* zabavne ah druge prireditve. Prosimo! Vsem prijateljem in tovarišem želimo tem potom vesela velikonočne praznike! —lj Velika atrakcija je naslov filmu, ki ga bo ZKD predvajala za praznike v Elitnem kinu Matici. V filmu poje slavni tenor Richard Tauber. Vstopnina za te predstave bo 2.50, 4.50, 6.50 Din. —lj Franciska G^al v velefilmu Csibi je prekosila samo sebe. Film je nadvse zabaven, v njem je več lepih popevk. Franciska Gaal je v tem filmu na višku svoje mikavnosti. —lj Prepričajte 9e sami, da kupite moško hi damsko perilo, nogavice, rokavice, samoveznice po najnižji ceni le Pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22. —li Velikonočne razglednice Ciril Metodove družbe se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica št. 2. —lj Ljubljansko naročnike prosi uprava, naj poravnajo zaostalo naročnino do 5. aprila, da jim ne bo list ustavljftn. Z Jesenic — V.nadii.i smrt. v sredo dopoldne je v livarni KJLD na Jesenicah padla po nesrečnem naključju več sto kilogramov težka železna kokila 54 let staremu livarskemu delavcu Ivanu Repincu na nogo in mu stopalo zmečkala. Repinca so prepeljali v bolnico bratovske skladnice, kjer je dobil zdravniško pomoč Opoldne pri kosilu pa je Repincu nenadoma postalo slabo in je omahnil ter bil v nekaj minutah mrtev. Pravi vzrok smrti bo ugotovila zdravniška preiskava. Pokojni Repinc je bil miren in zelo inteligenten. Prišel je pred 37 leti iz Bohinja v tovarno na Jesenice, kjer je bil ^ri»n kot eden najboljših delavcev. Bil je tudi izvrsten godbenik ter je bil dolgo vrsto let dirigent godbe na pihala KTD in je vzgojil lepo število godbenikov, ki sodelujejo pri vseh jeseniških godbah. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Preselitev državnega urada. Tukajšnji glavni oddelek finančne kontrole se je preselil iz dosedanjih prostorov na Prešernovi cesti v prostore glavne carinarnice na Gosposvetski cesti. — Znamenje časa. Pred dnevi je bila prijeta 31-letna G. C, žena delavca, ki je v trgovini g. Jožeta Koširja na Jesenicah v gneči izmaknila par ženskih triko rokavic ,eno otroško čepico, par otroških Čevljev in par ženskih čevljev ter izginila iz trgovine ne da bi kaj kupila. Po tatvini je odšla na cerkveni sejem na Jesenice ter je s stojnice trgovca šašek Alojzija iz Ljubljane v gneči ukradla pleteno torbico in tri otroške predpasnike in izginila med množico ljudi. Oba trgovca sta kmalu po njenem odhodu opazila, da jima manjkajo ukradeni predmeti in takoj osumila G., ki je stikala po trgovini in okrog stojnice; ovadila sta jo orožnikom. Po daljšem tajenju je G. priznala tatvino in se izgovarjala, da z malim zaslužkom svojega moža ni mogla kupiti obleke in obutve za svoje otroke. — Pogajanja za sestavo nove delavske kolektivne pogodbe. Poročali smo že, da je KID pred tedni odpovedala delavstvu kolektivno pogodbo in napovedala znižanje akordnih postavk v nekaterih obratih. Tozadevna pogajanja so se med predstavniki Insp*kcije dela, Zveze industrijcev, KLD in delavstva vršila pred tremi tedni v Ljubljani, ki pa niso uspela in se sedaj nadaljujejo na Jesenicah. Pogajanja za akordne postavke in dnevne mezde se sedaj vrše med ravnatelji in obratovodji posameznih obratov ter delavci ob posredovanju delavskih zaupnikov in predstavnikov delav. organizacij. Pogajanja v nekaterih obratih se že bližajo koncu in kaže, da bo med predstavniki podjetja in delavstva prišlo do sporazuma in da se bo na podlagi sporazumov v vseh obratih sestavila nova kolektivna pogodba. Iz Maribora — Delojemalci, ali že iinate duvuie izkaznice? Opozarjamo na davčno narod bo, da mora vsak delodajalec zahtevati od dalo-jemalca davčno karto. Xa te i karti ie med drugim tudi rubrika, v katero mora delodajalec vpisati svoje ime. poklic in bivališče Davčni organi bodo strogo oazili na to, če ima vsak odgovarjajočo izkaznico. Pripomnimo, da bo vsak tozadevni prestopek kaznovan z de:uirno globo Din 250. T? davfoe karte dobiti na davčni upravi in v vseh trafikah. - Težka ue?rcča koledarja, V tj-ck dopoldne s- je nclia-1 posestnik Nivak Jakub oj >v Martina pri Vurbergu na kol<-su pa opravkih v Maribor. \ sreča »' hotela, da >e zavozil preko kamna in padel, da si je močno razbil glavo. Težko poškodovanega Novaka so reševalci prepeljali v bolnico. — Niegc.vc stanic je zelo res i > —- Prazniki se bližajo ... V noči na sredo so n»eanani vlomilci vdrli v mesnico g. Smodeia na Pob reški eeeti. Ukradli so večjo količino prekaianeira svinjskeca mesa, nato pa brez sledu izginili v črno noč. — Predavanje o vlogi frant-oske^a kmeta v plovstvu. Zadnjo soboto ie predavala pod okriljem tukajšnjega francoskega krožka gospa Je ras iz Lt.ibljan e o navedeni temi. Predavateljica ??- znana po svojem izvrstnem provodu Cankarjevega >Hlapcn Jerneja?. Orisala ie posamezne faze v francoski literaturi in vplivu francoskega kmeta na ni mi razvoj. Predavateljica ie žela burno odobravanje. . Bankovec ra 10 Din iigubila. Za-aabnica Antonija 2. iz Maribora ie prijavila policiji, da i 1 v torek izgubila 1000 dinarski bankovec n;i noti, ko se je vračala domov v Melje. 1 Din izgubiti je pač hudo ali siromak st jih gotovo ne bi na tak na-oi n iznebil! 'vi?-.-, . DANES SE ZAHTEVA KVALITETA Kvaliteta na višku in domaČ izdelek je »PERION« pralni prašek. — Poskusite in dejali boste: >Res dober in poceni je »PERION«. Dve zadnji operni predstavi in bodoče senzacije Pomlad v operi. — Novosti. — Češki teden. — Knez Igor. — Halka v proslavo godu maršala Pilsudskega. Ljubljana, 29. marca. Pomlad je prišla in po vrtovih vse brsti in kiijt. Radost in prav poseben užitek je, zdaj delati na vrtu in opazovati, kako že zeleni okrasno grmičevje, kako so naurekli popki po drevju, kako marelice že cveto in poganjajo rastline vedno večje sočne poganjke. Iz starih korenin pa nam rastejo najmočnejše senzacije! Tudi v naši operi vse brsti in klije: Janačkova epohalna »Katja Kabanova*, mlajša sestra »Jenufe«, lu Smetanova veličastna in slavnostna »Libuša« sta se že razbohotili v gorkem opernem cvetličnja-ku. še malo čala, in povabijo nas, da si pridemo pogledat dvoje novih, prekrasnih rož češkoslovaške glasbene umetnosti. Nadejamo se, da bo »Katja« prav tako privlačevala, kakor je očarjala vse glasbeno naše Občinstvo divotna »Jenufa«, saj jo nosita v glavnih partijah zopet naša izredno popularna ga. Zlata io ga. Vilma, in trdno smp uverjeni, da bo »Libusac v vsakem pogledu senzacija, s katero se impozantno zaključi letošnji novitetni repertoar ljubljanske opere. Popja in brstja pa je še mnogo, ki Re nam obeta na našem opernem vrtu: po veliki noči doživimo prvi češki teden v opernem gledališču. Na proslavo jubilejev največjih češkoslovaških glasbenih genijev, Smetane in Dvofaka, pa vrednega jima naslednika Janačka in najlepše njih opere. Kot uvod temu »češkemu tednu« bo predaval gospod skladatelj Marijan Ll-povšek o čeških glasbenih jubilarjih, kot zaključek pa akad. slikar Ivan VavPotič o češki umetnosti, baroku in gotiki. V operi se nam torej obeta za letošnjo pomlad cela vrsta cvetov lepote, in prepričan sem, da bo Ljubljana pravilno ocenila umetniško produktivnost naše zmerom inicijativne in iznajdljive operne uprave ter vzgledno marljivega in do skrajnosti vztrajnega opernega ansambla. Za te dni se nam ponuja zopet ena najbolj veličastnih, glasbeno najkrasnej-ših in po svojem dejanju presunljivo vznositih opernih umotvorov: VVagnerjev Parsifal! Kdor si ga že slišal, ne zamudi ga, Baj je užitek tem popolnejši, čim češće ga slišiš in vidiš! Kdor pa »Parsifala« ne pozna, naj se spomni, da so bili časi, ko so morali ljudje prevoziti pol Evrope, da so ga mogli videti in slišati. Danes pa ga imamo tudi v Ljubljani, pred nosom! Te dni pa so stare cvetlične korenine v operi pognale zopet dvoje krasnih močnih poganjkov: Borodlnovega »Kneza Igorja« in Moniuszkovo »Halko«. Slišali smo dvoje zares krasnih oper in za naše razanere in za naša inscenaična sredstva dvoje vzglednih predstav. G. R. Primožič se je z Igorjem prav posebno odlikoval in imel v pevskem in igralskem oziru priliko, da se je uveljavil kot velik zrel umetnik. Znana in priznana je izvrstna kreacija ge. Vilme Thierrv K a v č n i k o v e, ki poje In odlično igra svojo nepozabno Jaroslavno, močan je zopet g. Janko s svojim razuzdanim knezom Gališkim, imenitna v spevu in pojavi Končakovne ga. K o g e j e v a. Toda novi in odlični so bili g- Gostič v pevski težki partiji Vladimira »Igoreviča, g. Marijan Rus kot impozantni Končak, g. Josip Rus kot Volur in g. Banovec kot zabavni svirač potepuh Eroška, a tudi ga. Strniševa v epizodi Njanje. G. D. Zupan kot prebrisani in prijetno komični svirač Skula ter ga. Ramšako-v a kot takisto prav prijetna, vedno glasbeno zanesljiva pevka polovskega dekleta. Orkestralno je g. dirigent S t r i t o f pripravil opero »opet skrbno in podajal vse predigre fino hi učinkovito. Zbori so mu, vzlic maloštevilnosti za to na glasovno masivnost usmerjeno opero, zveneli sveže in krepko, balet z go. Moharje-v o in g- G o 1 o v i n o m pa se je potrudil, da je podajal svoje najbolje io najlepše. Gotovo je ta velika nacionalna ruska opera glasbeno izredno dragocen umotvor, melodično bujna, po dejanju zelo pestra in vseskozi vrlo zanimiva. In izvajajo jo odlično! Ker je tudi oprema jako zadovoljiva ter režija g. Primožiča živa, naravna in vseskozi lepo smotrna, smo bili lahko z reprizo »Kneza Igorja« polno zadovoljni. V torek pa smo za prazniK godovanja velikega poljskega junaka in državnika maršala Jožefa Pilsudskega imeli slavnostno predstavo *Halke«. Bilo je prvič, da je zvenela v naši operi poljska narodna himna, vseslovanski »Hej Slovani!* ▼ zve-zi a našo jugoslovenako tridelno himno. Podpredsednik Društva prijateljev Pol> ske, g. dr. France S t e 1 6 je prav lepo In elegantno izrazil čustva Slovencev In vseh Jugoslovanov do Poljske in njenega zgodovinskega velikana Pilsudskega, gospo<1 poljski poslanik m minister dr. Wlad Schwartzburg-Gunther pa je v poljskem jeziku zelo simpatično in duho vito označil delovanje in zasluge maršala Pilsudskega za red in napredek Poljske ter za utrditev miru v Evropi. Izrazil je svojo radost, da lahko govori poljski Slovencem, ki razumejo vse slovanske Jezike, ki so vedno gojili bratske stike s Poljaki in ki iniajo vladarja istih teženj, kakor jih goji Pilsud8ki: mir, red in napredek. Oba govora je sprejelo Občinstvo z iskreno toplim aplavzom. Po prvem dejanju so izrekli svoje čestitke v imenu ljubljanske jugosl.-češkoslovaške lige gospodu ministru odborniki gg. Borko, Govekar in Krofta. G. minister Je obljubil, da sporoči čestitke jugosl.-čsl. lige gospodu maršalu in se je zanje ljubeznivo zahvalil. Predstava »Halke« pa je bila morda najboljša vseh, kar amo Jlb letos Bližali Očivldno so se orkester, zbor, balet In v»i solisti naravnost potrudili, da predstavijo našo opero visokemu gostu v kar najlepši luči in z največjo pri nae možno dovršenostjo. Halka ge. GJungjenae je bila na 11.- > rdeči nov 1 » 11,- > beli, star 1 > 12.- nruševec sladki 1 > 5.- žganje: tropinovec 45 % 1 Din 20.- slivovka stara 1 24.- hruševec I > 28.- brinjevec 1 > 32.- rum fini čajni 1 > 26.- Pri večjem odjemu prime*"en popust! — Se priporoča »BUFFET« JEKA I, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. 1370 Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Stran 4. »SLOVENSKI NARO D«, dne 29. marca 1934 *• 72 ZA POMLAD Zakaj TI V AR obleke? ZATO, KEB SO LEPE, DOBRE IN" cenene. Izdelujemo obleke ZA VSO DRUŽINO Prosimo Vas, da se o tem prepričate v naših prodajalnah T IVAH Prepozno spoznanje . .. Ko je minulo prvo razburjenje, je razumela zakaj je bila zapuščena, bilo pa je prepozno. Divna polt, tako lepa bela koža, njene tekmovalke so bili edini vzrok. To i« res čudovit način pomlajevanja, ki tfa je »loviti profesor dunajske medicinske fakultet« dr. Stejskal 3 svojim nedavnim odkritjem Biocela stavi] »vsem ženam na razpolago. On je dokazal, da »lahko tudi koža je«. Poskusi, ki jih je ta učenj ak-prakhk napravil z ženami od 50—72 let, ko jim j« hranil kožo z močno brano za tkivo — Biocelon ki ee dobiva od popolnoma mladih živali, so pokazali, da so globok« brazde in gube popolnoma izginile. Koža i je okrepila, lice pa je dobilo nov in stalen mladostni videz. (Glej popolno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Vse in edin« pravice za izkoriščanje tega izuma si je pridobila tvrdka Tokalon. Upotrebljavajte novo kremo Tokalon (rožnate barve) hrano za kožo in masirajte s« vs?k večer pred počitkom (po navodilu) in krema Vam bo hranila kožo med Vašim počitkom Zjutraj pa uporabljajte kremo Tokalon (bele barve), ki ni mastna, in ki zožuje vse razširjene znoj-nioe, odstranjuje zaiedalce. kožo pa napravi svetlejšo za tri nijanse v 3 dneh daje pa ji tudi svežino in nežnost. SVEŽE MORSKE RIBE dobite danes in jutri v gostilni -Dal maci j ac, Vodnikova ulica st. 17. 1385 Ivan Lasan. OBLEKE FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — Foto-atelje MAN ZINI, Rožna dolina pri Ljubljani. I3b3 NAJBOLJŠI SIR vneh vrst lastnega izdelka priporoča Mlekarna Gorenjske mlekarske zadruge, Naklo — Erjavčeva cesta 2 — nasproti Drame ln stojnica na ljubljanskem živilskem trgu. 1382 PRESENEĆEN JE ZA VELIKO NOĆ bo, če okrasite svoje mize z belokranjskimi pisanicami. Glavna zaloga v fU. trg. Kmetijske družbe, Igriška ul. 3 (za dramo). Telefon 37-55. — Istotam se dobi razna sveža perutnina. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo ali damo na iste posojilo. KulantnJ pogoji. PUCKA STEDIONA, ZAGREB. — Nas zastopnik za Dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica St. 12, na katerega se je obrniti. 13/T ZELO POCENI se obl»>£ete pri PKESKEK.fl', LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 14. 6/T HRUŠKE — KOROŠKE MOšTNICE Štiriletne, n. vrste po 4.- Din, po železnici najmanj 25 komadov, oddaja Kmetijska družba v Ljubljani. 1356 mM a h oglasi ca velikonočno številko oglašujte v »Slovenskem Narodu«; beseda samo 50 para. Ponson du lerrail 5U Zdravnikova tajna Roman — Naši: smo denar, zakaj bi tudi ne mogli najti tistega, ki ga je skril? Krenila je v gozd in vsi so ji sledili. Š'ia je naravnost in povsod, kjer je bil pesek nekoliko vlažen, so se dobro poznale njene stopinje, kakor da so vtisnjene v vosek. Dobrih 100 metrov od kraja, od koder so bili prišli, so našli jarek brez vode. In tu se je Srnca ustavila. Na drugi strani jarka so bile nove stopinje, toda ne več sledovi bosih nog. Dotični, ki je hodil tod. je bil obut, nosil je okovane čevlje, ki so zapuščali v pesku jasne sledove. — Obul je čevlje, ki jih je pustil v jarku ali pa jih je nosil pod pazduho, — je menila Srnca. — Saj vam pravim, da je bila to ženska., — je ponovil orožniškd stražmojster. — Malo prej sem še dvomil, zdaj sem pa o tem že trdno prepričan. — Zakaj? — je vprašal namestnik državnega tožilca. — To vidim po obliki žebljev. Sem domačin in poznam običaje. Čevljarji v naših vaseh zabijajo v podplate moških čevljev žeblje s širokimi glavicami, dočim rabijo za ženske čevlje žeblje z manjšimi glavicami. — Stražmojster ima prav, pritrdil Hektor de Mausejour. — Torej je bila ženska, — je pripomnil stražmojster. — Tudi jaz mislim tako. — je dejala Srnca. Sledovi stopinj so vodili skozi smrekov gozd. Zdaj so bili vidni samo ostremu dekličinemu očesu, zdaj zopet so se dobro poznali v pesku. Naenkrat so pa zavili na kraj ceste iz Jargeau v la Motte-Beuvron. To je bila ista cesta, po kateri so odvedli orožniki Mauberta v zapor. Toda Srnca je kmalu našla novo sled. Bili so sledovi koles v jarku. — Tu se je ustavil voz, — je dejala Srnca. — Dotični, ki ga zasledujemo, je pustil tu voz, potem se je pa vrnil in sedel nanj. To je bilo več nego verjetno. Bilo je pa tudi jasno, da morilčeva sled ne vodi naprei, kajti od jutra je vozilo po cesti že mnogo vozov, ki so sledove morilčevega voza zabrisali. — Zdaj pa vidim, da ne preostane nič drugega, nego zaslišati Mauberta, — je dejal namestnik državnega tožilca. Poslovil se je od Hektorja in ^o-ia ter krenil z orožniškim stražrnoj-strom in zapisnikarjem po cesti proti la Motte-Beuvronu. Izmučena in utrujena Srnca je pa sedla na rob jarka in vzdihnila: _ Vidim, da ne morem več naprej! — ie In omedlela je. — Ubogi dečko, — je dejal grof sočutno. Hektor je pa vzel Srnco v naročje, rekoč: — Jaz ga odnesem. IX. Stopimo zdaj v ječo v la Motte-Beuvronu, kjer je bil Maubert zaprt. To je bil majhen prizidek pri orož-niški postaji, kamor so zapirali postopače in berače, predno so jih poslali v Orleans. Jetniški paznik je bil orožnik, njegova žena je pa skrbela za hrano jetnikov. Ječa je imela samo dve celici, zvezani med seboj z zamreženim okencem v višini dobrih petih čevljev, tako da sta se lahko jetnika videla in se pogovarjala skozi mrežo, če sta stala na prstih. V eni teh celic je bil zaprt Maubert. Mož je sovražil Hektorja de Mausejour iz treh razlogov. Prvič mu je Hektor često dal vbogajme. So psi, ki ugriznejo roko, ki jim daje jesti. Drugič mu je Hektor iztrgal Srnco v hipu, ko jo je hotel mučiti. Rablji pa sovražijo tiste, ki osvobode njihove žrtve. Končno ga je Hektor pobil s puškinim kopitom na tla in Maubertu }e zadostovalo, da se je prijel za čelo, obvezano še vedno z okrvavljeno cunjo, da si je priklical v spomin ta udarec. Hektorja je sovražil tako zelo, da je pomislil: — Tudi, 6e bi moral plačati to z lastno glavo, ga moram spraviti pod giljotino. Maubert je prespal noč dobro in ko se je prebudil, so se baš odpirala vrata. Prinašali so mu zajutrek. — Kaj bom dolgo ostal tu? — je vprašal orožnika. — Ne vem, — se je glasil odgovor. Maubert je pospravil zajutrek, potem je pa prosil orožnika, naj mu prinese tobaka, in nabasal si je pipo. Kar so zaškripala vrata sosedne celice in zaslišal se je orožnikov glas: — Saj dobro veš, da je beračenje prepovedano. Zakaj si se pa dal zasačiti? Sedel boš tri mesece. — Nič ne de, bo vsaj zima minila, — je odgovoril glas, ob katerem je Maubert zadrhtel. — Ali ostanem tu dolgo? — se je zaslišalo vprašanje iz sosedne celice. — Ne. — je odgovoril orožnik, — najbrž te še danes pošljemo v Orleans. Toda imel boš družbo. Maubert je zadrhtel in pomislil: — Družba, to sem jaz in Hektor. In ko je zaslišal ključ v vratih sosedne celice v znak, da je orožnik že odšel, je Maubert iztegnil roke, se prijel za mrežo in stopil na prste tako. da je lahko videl v sosedno celico. — Hej. Colinote! — je vzkliknil. Tudi jetnik v sosedni celici je stopil na prste in odgovoril: Burno življenje Aleksandra Staviskega Pustolovec v vrtincu igralnic — Že zopet se pojavi v aferi minister Bookmakerji, ki dopolnjujejo življenje Staviskega in njegovih pajdašev, imajo pa še en zmisel: stave na konje so na vseh straneh združene s svetom bakarata in rulete in vsi, ki stavijo na konjskih dirkah, imajo svojo drugo eksistenco v letoviških igralnicah in privatnih klubih, ki jih po Parizu na-domestujejo policijsko dovoljene igralnice. Najpopularnejši tak klub se tudi povsem v tej zvezi značilno imenuje Cercle hippique, čeprav je bolj znan po starejšem nazivu svojih prostorov pod imenom Frolic's. Na vogalu Boulevard des Italiens in rue de Grammont baš nasproti palače Credit Lvonnais, je otvorila slavna Mi-stinguette v dnevih svoje cvetoče slave nočni lokal. Frolic's ga je krstila za svojo ameriško-angleško klijentelo, kajti frolic's pomeni v angleščini razbrzdano, razuzdano, neukroćeno veselje. Razkošno podjetje je neslo nekaj časa imenitno, potem je pa kljub vsemu prizadevanju popularne plesalke izgubilo privlačnost in leta 1924 ga je bilo treba zapreti. V tem času ga je najel za svoje potrebe Cercle hippique et sportif, klub posebne vrste. Prvotno je bilo to združenje bogatih industrijcev in trgovcev, toda skupno navdušenje za stave in karte jih je pripravilo do tega. da so ustanovili klub, ki si je izposlo-val koncesijo za igralnico in se naselil v bivšem čarovniškem gledališču Roberta Houdina kot samostojno podjetje. Družba se je tam zbirala bolj redko in šele ko je bilo poslopje predano in se je moral krožek preseliti v elegant-nejše prostore, se je klijentela nekoliko zboljšala. Nikoli se pa ni dvignil klub do povsem brezhibne družbe. Iz trgovskega sveta so se ta zbirali bolj verižniki ir» borzi jand vseh vrst, pridevek hippique so reprezentirali zakotni bookmakerji in razni drugi tipi, sportif je pa pomenilo čestil-ce in pristaše oojevitih športov, zlasti profesijonalnega boksa. Ne smemo se čuditi, da se je nekega dne lastnik javne hiše Henry, nazvan »male škarje«, spri tu s svojim soigračem in tovarišem Francoisem, znanim pod imenom če-če. Prvi je potegnil revolver in štirikrat streljal na drugega, ki je po čudežnem naključju ostal živ. Tu je bil od začetka kot sopodjetnik zaposlen Michael Ouerico, znan pod imenom Michael Tali an. Neke silvesterske noči se je spri z boksarjem Moscom. Le-ta ga je tako močno udaril v brado. da je obležal Italijan mrtev. Navzlic tej epizodi je imel Cercle hippique tudi svojo klijentelo iz najboljše družbe. Tu so se zbirali ministri in politiki, ki jih je močno vleklo psev-doelegantno ozračje hazarda in podzemlja. Leta 1926 je pa dala policija lokal zapreti, ker je revizija iz finančnega ministrstva ugotovila neštete finančne nerednosti. sleparije pri obračunih in poneverbe visokih plačil. Podjetniki so pa znali vpreči tako vplivne znance, da so dobili čez dva meseca zopet pravico do igranja. V Frolic's pa ni imel dostopa vsak. To je klub. zaključena družba, kamor pride lahko le tisti, ki se izkaže vratarju s posebnim znakom, ali ga pa uvede star član kluba. Cercle ima odbor s predsednikom in plačane »komisarje« igre, ki pazijo na pošteno igro in red v vseh dvoranah. V resnici je pa to pridobitno podjetje, kjer so poedini komisarji solastniki in si dele dobiček. Čeprav je dostop v klub formalno omejen, ima njegovo lastništvo agente, ki po Parizu in po deželi vabijo k posetu in nabirajo člane. Tako podjetniki skrbe, da dotok žrtev ne usahne. Na čelu Frolic'sa stoji od začetka predsednik Reiser, duša vsega je pa »komisar« Eugene Tribout, ki je vodil Cercle že v čarovniškem Houdinovem gledališču in se spozna na vse čarovnije, kar jih potrebuje njegova obrt. Tribout se pa ni omejeval samo na delovanje v Frolic'su, posegal je tudi v konjske dirke in sprejemal stave, zlasti na konje svojih prijateljev, Staviskega in Havotta. Zlasti je pa bil udeležen v drugih igralnicah. Nekaj časa je imel nočno zabavišče z igralnicami Pergola v Saint-Jean-de-Huz, vodil je igralniške krožke v tem letovišču in v sosednem Biarritzu. Z nekim Roquebertom, ki je bil ravnatelj Cercla Anglais v Parizu, je otvoril zelo razkošno igralnico na Champs Ehvsees pod imenom Cercle International. Tu mu je pomagal drugi »komisar^ iz Frolic'sa Fernand Schmidt, ki ga poznamo že iz prejšnjih poglavij. To je bil j Havottov tovariš, ki ga je predstavil Staviskemu. Dobro poznanstvo, kajti Schmidta so takoj potem aretirali zaradi udeležbe pri onih bančnih sleparijah, ki so privedle do silovite aretacije v Marly in do procesa, ki ni bil nikoli končan. Schmidt je bil na drugi strani prijatelj onega Rumuna Smilovicia, ki je bil mojster v ponarejanju čekov in je torej zločinsko družbo Staviskega imenitno izpopolnil. Staviskv, ki smo o njem že večkrat slišali, kako vzorno je skrbel za usodo svojih prijateljev, je priporočil Schmidta, ki se mu je bilo posrečilo izmuzniti se izpod obtožbe. Triboutu, in tako si je zagotovil v Frolic'su še enega zvestega pristaša in pomagača. Tretji »komisar« v Frolic'su je bil 55-letni Adrien Cerf. Reiser, Tribout in Cerf so stanovali v isti hiši na avenue de Clichv, kjer je imel vsak eno nadstropje — zgovoren dokaz, kako premožni so bili »komisarji«. Ves Frolic'? je pa kakor živo ognjišče najrazličnejših akcij Staviskega. Sam se tu ne pokaže posebno pogosto, pač se pa njegovi pajdaši tu redno shajajo, a drugi člani kluba dobivajo slučajne in stalne pomočnike zgoraj in spodaj. Mnogo lopovščin Staviskega je bilo omogočenih že s tem, da je imel i zgoraj v družbi i spodaj v podzemlju na razpolago celo vrsto dečkov iz Frolic'sa, ki so jim Ha-yotte, Romagnino. Schmidt in Tribout vladali po njegovih željah skoraj neomejeno. Staviskv sam se je držal v ozadju, toda mnogi njegovi telefonski pogovori s funkcijonarji Cercla pričajo, koliko mu je bilo ležeče na ljudeh te beznice in kako rad jih je klical na pomoč. So pa še drugi razlogi za pomembne stike. Tribout je bil v seznamu Čekistov zabeležen z zneski, ki presegajo 7 milijonov, Cerf sam je pa dobil od Havotta ček na milijon frankov. Zdaj trdi, da je bil s tem deloma poravnan dolg Staviskega, ki ga je napravil, ko je izgubljal pri igri v Saint-Jean-de-huz, deloma pa prispevek v novo ustanovlja-joci se sindikat Stavisky-Hayotte-Rei-ser-Cerf, ki naj bi dobil koncesije za igralnice v Saint-Jean-de-huz in v V: chy. Pristopajte h „Vod+*'ttovi družbi" ^fiORSlCE MIHI? :es in jutri velika izbira: fine ribe, morski pajki, granze-vole, skampi, orade, branzini. rižoto od skampi. GOSTILNA LJUBLJANA, „LJUBLJANSKI DVOR44 KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 28 Urejuje: Josip £upan£i£ Za »Narodno Fran J — 1M oprave UD tnaeratn ne*