Leto XX VL Ljubljana, 17* januarja 1944 štev. 7 D O in KMETSKI LIST Verwaltung und Schrittleltung Uprava in uredništvo: Put-rinijeva i — Tel. 81-22—31-26 - Krschelnt ivochentllch Izhaja vsak teden l'estbezugsprels jabrlicb Naročnina letno L.U 44 — Einzeiverkautspreia * IVmamezna Številka C!ent KO. PREGLED VOJNIH DOGODKOV %uiuuiu iroim so nems^c cem u^-se^ic veuK obrambni uspeh med Prlpjetom in Berezino. S svojo stanovitnostjo ln podprte z vojnimi letalskimi oddelki so od 16. januarja do 10. februarja preprečile neprestane sovražnikove poizkuse prodora. Odbile so 30 ruskih strelskih div'zij in številne oklopljene oddelke. Prizadele so sovražuiku hude izgube ljudi ln materljala. Na ostalih oddelkih vzhodne fronte se nadaljujejo srditi obrambni boj'.. Pod Leningradom je bilo mesto Luga po uničenju vseh vojaško važnih naprav izpraznjeno in so se nemške čete umaknile na nove postojanke. Tam gori je tudi narasla silovitost bojev na področju Narve. Pri Nettunu pod Rimom so se že pred dobrimi tremi tedni izkrcal! Angleži z namenom, da bi zavzeli Rim ter za hrbtom napadli nemško vojsko v južni Italiji. Tako so hoteli uničiti nemško s lo na ltal'janskih tleh Računi so jim bil' temeljito prekr žani. Angleži sicer neprestano napadajo z morja, na kopnem ln iz zraka, uničili so okol;ške kraje, niso pa mogli strtti napadalnega duha nemških čet. k' so se strnile v močan obroč okoli Izkrcanlli čet. Vsa svetovna javnost z napeto pokornostjo zasleduje boje pri Nettunu. » O stanju na bojiščih nam je podalo nemško vojno poročilo od preteklega torka. Ui. t. m., naslednjo pregledno sliko. Na- vzhodnem bojišču so naše hrabre čete tudi včeraj odbile na področju južnovzhodno od Krivega Roga, zapadno 'oa Cerkasov. vznodno od 2aškova, pri Vitebsku, med Ilmenskim in čud-skim jezerom ter pri Narvi v težkih bojih močne sovjetske napade Lastni napadi so dovedli v več odsekih do uničenja močnih sovražn.kovih bojnih skupin. Zapadno od Narve je bila razbita sovražnikova izkrcevalna operacija z velikimi izgubami nasprotnika. Dve topničarki. več enojambornic in lzkrcevalnih vozil je bilo pri tem potopljenih. Na Arktiku so nemške brze bojne jate nadaljevale napade proti prevoznemu prometu na murmanski železnici in težko poškodovale 3 vlake. V obramon:h bojih oh spodnjem Dnjepru se je posebno odlikovala pomorjansko - meklenburška 258. pehotna divizija s podrejenimi četami pod poveljstvom generalnega majorja Bieyerja. Od 8. do 14. februarja je bilo na vzhodnem bo-J'šču uničenih pri 27 lastnih izgubah 206 sovražnikovih letal. V Italiji tudi včeraj m prišlo razen obojestranskega delovanja lzvidniških in udarnih čet do nobenih b stvenih bojev. Daljnostrelne baterije so z opazovanim učinkom bombardirale ladijske cilje v nettunski luki in prisilile dva rušilca, da sta odplula. Na nekem letališiu pri Nettunu so izbruhnili zbog učinkovitega ognja našega topništva požari v skladiščih municije in pogonskega goriva. Letalstvo je napadlo z oddelki bojnih letal luko v Anziju, zažgalo več oskrbovalnih skladišč tn onesposobilo pri Aprll;ji sovražnikove baterije. Pri Cassinu sovražnik zaradi svojih velikih lz-guo v prejšnjih dneh včeraj ni več napadal. V jutranjih urah 15. februarja so napadla sovražnikova bojna letala zgodov.nsko opatijo Cas-s:'no, dasi ni bilo v samostanu in njegovi bliž.iji okolici nobenega nemškega vojaka. V napravah svetovno znanega samostana je nastala vel.ka škoda. ,^Mad italijanskim področjem je bilo včeraj sestreljenih 17 sovražnikovih letal. Nemški brzi čolni so izvedli v pretekli noči nairtno akcijo brez izgub ob angleški obali in sicer navzlc sovražnikov m napadom ruš lcev. Istočasno so nemške predstražne s le napadle pred hoiandsko luko Ymuiden angleške brze čolne, potopile v ostrem spopadu tri in prisil'le ostaie da so se umaknili. Brzi čolni, ki so se vrrčnU na-^ai, so napadli ta okrnjen sovražn'ltov oddelek, uničili dva nadaljnja čolna ln poškodovali več Za obnovo naše domovine Ko pride pomlad, hrepeni vsakdo po domači zemlji. Tako tudi begunci, ki so po lanskem zlomu badogl.jevske vojske zbežali pred komunistih nim besom iz Bele Krajine, Dolenjskega in Notranjskega v Ljubljano. Ta jim je Izkazala gostoljubje, kolikor je pač v naglici zmogla, lahko pa bi storila še več, če bi pomagale vse premožne družine in vsaj za kratke mesece omejile zadovoljno življenje, v katerem še vedno živijo. Nai preprosti kmečki človek je skromen in se z vsem zadovolji. Kako hvaležni so zlasti za zdravstveno pomoč in za različne tečaje, katerih so deležni v Ljubljani! Nedavno so bili vsi begunci pregledani ne glede na starost in spol. Kdor je imel kakšno telesno hibo ali zastarelo bolezen, je moral v bolnišnico, zdravi mlajši moški pa so s«* priglasili k domobrancem. Kmečke žene in dekleti. so se priglasile v trimesečni kmečko-gospo dinjski tečaj, da se čim bolj izobrazijo za svoje bodoče gospodinjsko delo. Tečaj se je pričel preteku ponedeljek dopoldne ln bo gotovo rodil najlepše uspehe. Tako torej bivanje beguncev z dežele v Ljubljani rodi tudi marsikatero korist. Vse, kar bodo v Ljubljani pridobili, bodo s pridom porabljali pri obnovi slovenske domovine. Prišel Je namreč čas. ko «e mora obnova naših krajev pričeti na vsej črti. Nemške In domobranske čete zaporedoma zasedajo in očiščajo večje kraje na Dolenjskem in na Notranjskem. Kjerkoli se nastani domobranska posadka, tja se potem vračaio heguno" iz Ljubljane, ki jih po navadi Jemljejo avtomobilske kolone s seboj. Marsikdo najde doma žalostno zapuščino. Toda tudi razvaline lastnega doma so vsakomur drage. Saj se vsak slovenski človek zaveda, da bodo na ruševinah nastali novi domovi in bodo v dosfledni bodočnosti obnovljene vse slovenske domačije. Vojna je Slovencem zasekala globoke rane, ki jih bo treba temeljito ozdra- viti. Velikih nalog se bo treba lotiti na široki na-rodni podlagi. Naše bridko preizkušene kmečko družine morajo dobiti lepo urejene hiše ln gospodarska poslopja. Prenoviti bo treba živinorejo* rastlinstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, pokloniti bo treba slovensko zadružništvo. S splošno obnovo bo treba poskrbeti za čim večjo prosveto med nušiin kmečkim prebivalstvom. Tako velikega načrtu seveda ne zmorejo posamezni kmetje, za to je potrebna najširša organizacija, slovenski narod > celoti. V Ljubljani se pri posebnem uradu za obnovo naše domovine izdelujejo načrti v gornjem smislu. Obnova slovenske domovine se pričenja in bo V dogledni bodočnosti izvedena tako na široko, d* bomo Slovenci lahko res ponosni na svojo zeinljoi, še vse premalo se zavedamo, kako lepa je in kako dragocena. Z obnovo naše domovine in s popolnim prerodom slovenskega naroda nam je zagotovljena lepa bodočnost. Uvrstili smo oe v družino kulturnih evropskih narodov 'n oomo po zmagi doli žnl velikih sadov, ki jih N) priboril vodilni evropski narod za ceno svojih težkih žrtev. Daleko-vidna nemška politika želi v vojni In miru prostovoljnega sodelovanja svobodnih narodov nove Evrope. Nastaja evropska vzajemnost narodov, Id bodo složno sodelovali in se vzajemno trudili za kulturo in za trajni napredek. Nemčija, ki jo sama vedno hrepenela po svobodi, ne mara suženjstva, ki ponižuje, marveč hoče gojiti enakovrednost narodov v Evropi. Le tako strnjena Evropa bo najmočnejši Jez proti navalu boljševizma in proti večnim spletkam anglosaškega židovstva. Velike žrtve doprinaša Nemčija za /.migo in rešitev Evrope. Tudi naše žrtve v razmerju z malo-številnostjo našega naroda niso majhne. Prav zato pa jih zna Nemčija vpoštevati in nam zagotavlja naklonjenost v sedanji vojni kakor za bodoči mir. Bedimo vestni v protiletalski zaščiti I Nikdar se lahkomiselnost ali površnost tako ne maščuje kakor v vojnem času Posebno velja to za protiletalsko zaščito. Pametni ljudje resno jemljejo navodila, ki jih objavljajo oblastva za varstvo preb'valstva. A kakor se najdejo ljudje, ki so cel6 preveč boječi ter se ustrašijo že samega alarma, tako se na drugi strani najde še mnogo več ljudi, ki so lahkomiselni in pravijo: »Saj se ne bo n č zgodilo!« Take ljudi naj opozo-r'mo na pametno in resno besedo nekega nemškega dostojanstvenika, ki je nedavno Izjavil: »Smešno 1e, če kdo mlili, da se postavi kot junak, ako ob letalskem alarmu mirno stopa po ulici ali pa sploh noče v zaklonišče. V svoj' odgovornosti za vse prebivalstvo zahtevam, da vsakdo upošteva predpise. Pravi junak se pokaže tedaj, kadar nesreča v ri snici nastopi in ko je treba pomagati pri reševanju!« Te besede veliajo v polni mer" tudi za Ljubljano. Kadar je letalski alarm. h'te ljudje domov, vmes pa še vidiš kakega dnmišljavca. ki bi se rad pokazal »Junaka« po nepotrebnem. Tudi v zaklo- dru^ h. Nasprotnik je utrpel velike krvave Izgube. Naši čoln! so se z malenkostno škodo polnošte- vilni vrnili na svoja oporišča. » Zadnji čas 6e trudi Moskva, da bi soravila male zaveznike Nemčije na kolena. Pretekli četrtek se je začel v ruskem t'sku in radiu z vsemi sredstvi sovjetske propagande pravi veienar>ad na Finsko. Začeli so z grožnjami ln očitki, češ: »Ura uničenja Fincev 1e bl'zu!« Boliševikom ie pr skoCia na po"ioč š^ ameriška plutokrao'ja. Cenrav Zed!nj?ne države Severne Amerike niso v vojni s Firuko, nišče marsikdo noče. Kajpada, v zaklon'ščih ni udobnosti, toda bolje je biti stokrat brez potrebe v zavetju, kakor da človeka zaloti letalski napad izven zaklonišča Vprašajte samo Novomeščane. ki so doživel! letalski napade, pa vam bodo povedali, kako urno boste poiskali zaklonišče, če boste kdaj deležni letalskega napada. Naši dnevnik, so zadnje čase ponovno objavili podrobne predpise o protiletalski zaščiti. Gotovo ste j h prebral'.. Ml vam k temu samo priporočamo, da jih v popolni meri upoštevate. Od prilike do prilike tudi beremo v naših dnevniki imena tistih, ki so bili kaznovani zaradi pomanjkljive zatemnitve Kdor nc zatemnjuje, kakor Je predpisano, kliče nesrečo nad Ljubljano. Najmanjši trak luči je lahko ponoči za vodnika sovražnim letalom. Ali menite, da imf»io zamorski pa avstralski. Ind'jski in novozelandski p>loti posebne karte, na katerih le Luthl^na označena, da bi je ne bombardirali' Pomnnlklilva zatemnitev pomaga letalcem opravljati morilski posel — zato storimo vse. da bo LjubHana ln v«« Ljubljanska pokrajina zatemnjena, kakor je treba! zahtevajo od nje. da bi prisiljeno sklenila mvki in pluto-krat' svoj pritisk na RumunHo. Madžarsko in Bolgarijo. Cesar ne morejo doseči z orožjem, si obetajo od groženj in spletk Z Balkana poročajo, da Je imela Titova vojska v zadnj;h tednih izredno hude Izgube. Bilo je samo v januarju okro" 9000 mrt!'h In 10 000 ramenih. Ojačen' boji nemšVh čet prizadevajo komunistom ln Balkanu stalno hude izgube v moštvu In orožjuu STRAN 2 Stev. T Kmečka organizacija za Ljubljansko pokrajino Kjer koli nastopijo proti Titu, se vselej skuša hitro umakniti. Kljub goratim krajem so pa nemške čete marsikje hitrejše in neki nemški poročevalec pravi: »Brezobzirno se vodi borba proti balkanskim komunistom dalje, od udarca do udarca, dokler ne bodo naposled popolnoma poraženi.« DomaČe novice * Slovenski Rdeči križ v Ljubljani je prejel od pristojnih oblasti obvestilo, da morajo svojci onih bivših tnternlrancev in konfinirancev, ki so bili lz italijanskih taborišč poslani na delo v Nemčijo, prositi, da se jim dovoli povratek v domovino. Vendar morajo svojci navesti natančni naslov bivšega interniranca ter izkazati, da ima v Ljubljanski pokrajini zagotovljeno zaposlitev. Podrob-uejša pojasnila dobe zanimanci pri poizvedovalnem oddelku Slovenskega križa na Marijinem trgu 5, v Ljubljani. * V Tolminu na Goriškem je padel prejšnjo nedeljo dne 6. t. m. mladi inženjer kemije Mirko S i m č 1 č. Slovesen pogreb je bil nato v četrtek v Trstu. Na zadnji poti so ga spremili domobranci, svojci, prijatelji in številni znanci. S'mčičeva smrt je vzbudila mnogo ogorčenja zaradi komunističnega pobijanja primorskih Slovencev. Ob grobu sta se poslovila poveljnik Slovenskih narodnih straž na Pr: morskem in dr. Ludvik Lesko-var iz Ljubljane v imenu prijateljev. Na krsto so bili položeni krasni venci, med njimi dva od zastopnikov nemških oblasti. * V paparnici v Vevčah so praznovali dva pomembna jubileja dela. Mojster papirne dvorane Josip K r o p i č je obhajaj 50 letnico neprekinjenega službovanja v papirnici, uradnik papirnega oddelka Edmund D e i o r e n z o pa 40 letnico. Oba sta bila dostojno počaščena in nagrajena. Tudi mi obema toplo čestitamo. * Smrt slovečenega planinskega pisatelja. V Trstu je v visoki starosti 86 let umrl znani alpinist in planinski pisatelj dr .Julij K u g y. Pokopali so ga prejšnji ponedeljek ob veliki udeležbi. Jil je med Slovenci dobro znan, saj je svoja najlepša pisateljska dela posvetil Julijskim Alpam a njihovim lepotam. Najbolja dela so prevedena tudi v slovenščino. * Odbor za dolenjske, notranjske in belokranj-t begunce je objavil poziv Ljubljančanom, kjer r iproša vse, ki lahko oddajo kakšno stanovanje, i bi se usmilili zlasti begunskih družin z otroki. S ,no v šolah na Ledini in na učiteljišču Je na- anjenh čez tisoč moških, a vendar še ni potre-n docela ustreženo. Zato je ljubljanska javnost nov no naprošena, naj ustreže, kolikor le more. •.rsikod bi se še dobila kaka soba s posteljo, če -e domači odrekli dosedanji udobnosti vsaj za ': mesec. Begunci ne bodo nikomur v nadlego 3 kakor to. da bodo pod Istim krovom. Hvaležni ,io i>edaj ln v bodoče. Ponudbe sporočite Kmečki :arni v Ljubljani, Kolodvorska ulica 22, telefon 1. 45-97. ' ■ V Grosuplje se vrača življenje v stare tire. *^:išla je domobranska posadka, številni delavci obnavljajo železniško progo proti Cušperku. ' omet z Ljubljano se že dolgo nemoteno vrši. iak dan prihaja mnogo ljudi po opravkih v Ljub-•no. Tudi blagovni železniški promet je že ure-in prihaja v Ljubljano zlasti mnogo lesa. Tudi -šta redno deluje. Nedavno so bili ustoličeni novi "panl peterih občin. Organizacija Prevoda že ne-'aj časa deluje. Begunci, ki so začasno pribežali Grosuplje, se bodo v kratkem lahko vrnili spet "a domove. V zadnjem času je bilo izkopanih več r irllčev, komunističnih žrtev. Iz gozda prihaja vedno več prisilnih mobillzirancev * Nagrajenci mesta LJubljane. Kljub vojni je Izdajanje slovenskih knjig prav častno, zato je mestna občina ljubljanska tudi letošnjo obletnico smrti našega največjega pesnika Prešerna počastila 8. t. m. z razdelitvijo književniških nagrad mesta Ljubljane. Nagrade so prejeli, vsi v enaki višini: Jože Dular za roman »Krka um'ra«, Janez Jalen za povest »Bobri«, Ivan Matičič za povest *Petrinka«, ki jo je izdala Vodnikova družba, Zor-ko Simčič za povest »Prebujenje« ln Severin šali za zbirko pesmi »Srečavanja s smrtjo«. Flnžgar-ievo nagrado za letošnjo leto je prejel Stanko Cajnkar za roman »Noetova barka«. Razpisana je nova Finžearieva literarna nagrada za leto 1943. v -Miesku 6000 lir. * rstoličen.ie županov na Reki ln na Sušaku. Na Reki ie hil te dni ustoličen novi župan prof. Gino Sirola, ki je že kot občinski komisar pokazal, da je vreden takega zaupanja. Na Sušaku pa je hil dan nrej slovesno ustoličen domačin Mirko K o 1 a e 1 o. * V Kranjski sori je umrl v 86. letu starosti Jože Vertell Podkorenom pa je umrla kmetica Mariia Koširjeva, ki bi v septembru dopolnila 90. let ■ • jHvela tri dni delj. bi obhajala s svojim • v^rso ltr°pk1m možem, diamantno poroko. Da bi kmetje Ljubljanske pokrajine imeli svoje zastopstvo, je der Oberste Komissar Izdal odredbo, ki pravi: Obnova kmetijstva v Ljubljanski pokrajini zahteva združitev v kmetijstvu zaposlenih ljudi in ustanovitev organizacije, ki bodi temelj za delo kmečkega prebivalstva. Za Ljubljansko pokrajino se ustanovi kmečko zastopstvo, in sicer za pospeševanje poljedelskega in gozdnega gospodarstva ter za strokovno, socialno, moralno in kulturno vzgojo kmečkega prebivalstva. Kmečko zastopstvo se deli v pokrajinsko kmečko zastopstvo, v okrajna kmečka zastopstva ln v občinska kmečka zastopstva. Na čelu pokrajinskega kmečkega zastopstva je pokrajinski kmečki zastopnik, ifa čelu okrajnega kmečkega zastopstva je okrajni kmečki zastopnik, na čelu občinskega kmečkega zastopstva je občinski kmečki zastopnik. Vsak kmečki zastopnik Ima tri namestnike. Prvi skrbi za pospeševanje poljedelskega in gozdnega gospodarstva, drugi za pospeševanje poljedelske stanovske zavesti, tretji pa za oskrbo z živili. Ljubljanski višješolci vseh moških srednjih šol so preteklo nedeljo napolnili frančiškansko dvorano, da dajo duška proti komunizmu. Zastor je bil okrašen z grbom, s slovensko trobojnico in z geslom: »Nova doba nam bo dala, reda, miru, pravičnosti in bratske ljubezni!« Balkon je bil okrašen še z drugimi gesli, kakor: »Nova mladina bo dobila novo bodočnost!« Govorniki so nagla-šali, da je treba počistiti zadnje ostanke komunizma z naših šol. Tak je Ideal novega dijaka: boriti se mora proti komunizmu ter mora za ceno vsake žrtve spoštovati in ohranjati red v družbi. Zato mora spoštovati oblastveno avtoriteto, edino poroštvo reda in miru. Mladina bo ustvarila novo bodočnost v novi Evropi. Z velikimi ovacijami je bilo izraženo zaupanje mladega rodu prezidentu Rupniku. # Nedavno je prišla v Ljubljano skupina kmečkih fantov iz Suhe Krajine, ki so povedali: Po bado-glijevski izdaji smo fantje lz Zagradca in okolice ostali doma na straži pred komunisti. Izkopali smo podzemeljsko jamo In se tam zaprli. Votlina je bila velika 2 m! in visoka poldrugi meter. Skoz majhno odprtino smo opazovali kretanje komunistov. Prve dni smo bili stalno v votlini. Ko pa so se komunisti pomaknili drugam, smo se kretali bolj varno. V tej votlini smo prebili tri tedne. Naposled pa so komunisti izvohali to skrivališče. obkolili so gozd in sredi januarja ujeli Vsak kmečki zastopnik ima ob strani sosvet. V tem so njegov namestnik, zastopnika kmečkih delavcev in kmečke miadine in zastopnica kmečkega ženstva. V sosvetu pokrajinskega kmečkega zastopnika pa so še okrajni kmečki zastopnik, v sosvetu okrajnega zastopnika pa so občinski kmečki zastopniki. Pokrajinskega kmečkega zastopnika in onra,-ne kmečke zastopnike imenuje šef pokrajinska uprave, občinske kmečke zastopn.ke pa imenuje pokrajinski kmečki zastopnik. Člane sosveta pri pokrajinskem kmečkem za- * stopniku imenuje šef pokrajinske uprave, člane sosveta okrajnih kmečkih zastopnikov imenuJe pokrajinski kmečki zastopnik, člane občinskih kmečkih sosvetov pa imenuje okrajni kmečki zastopnik. Pri izvajanju kmečkemu zastopstvu pristojnih nalog pomagajo kmetijska zbornica, organizacija kmečkega zadružništva in Prev »d. šef pokrajinske uprave v Ljubljani je poooi.^-ščen kmečkemu zastopstvu priključiti obstojema poljedelske in gozdarske organizacije ali pa te razpustiti ter v ta namen izdati zakonita določila. Šef pokraj nske uprave bo izdal potrebne predpise za izvedbo te odredbe dva fanta ter ju s kolom pobili. Na domu so našli še tretjega fanta in ga ustrelili. Takrat so komunisti izdali geslo: »Smrt skrivačem!« Nabili so plakate po vaseh in pozivali ljudi, naj izdajo skrivališča. Nato so fantje iz skrivališč v Suhi Krajini odrinili proti Ljubljani, da se prigla^jo k domobrancem. * Protikomunistična zborovanja v Ljubljani se vrstijo po vseh večjih obratih in po stanovskih organizacijah. Vsa predavanja so dobro obiskana in zaradi zanimivosti vzbujajo splošno zanimanje. Posebno značilna je bila nedavno takšna prireditev v tovarni Saturnus v Mostah, kjer je bilo svojčas več sto delavcev in je imel komunizem čvrsto postojanko. Zdaj je število delavstva zaradi skrčenega obratovanja znatno n'žje, toda nazori so se popolnoma spremenili. Zavladala je zmernost in treznost. * Prihodnjo nedeljo bo Ljubljana imela novo veliko manifestacijo Glavni odbor delavske proti-komunistične akcije sklicuje za 20. t. m. ob pol 10. dopoldne veliko javno delavsko-nameščensko pro-tikomunistično zborovanje v veliki dvorani Delavske zbornice. Narodna in stanovska dolžnost vsakega delavca In nameščenca je ne glede na to, ali je zaposlen v javn' ali zasebni službi, da se tega zborovanja udeleži ln s tem Izpriča svojo narodno in stanovsko zrelost. * S Črnega vrha nad Jesenicami poročajo, da je patrulja sredi januarja zasačila Marijo Kopriv-čevo s Smolnika, ko je tihotapila v bližini Zaloga v stometrskem pasu. Ker na poziv ni obstala, jo je krogla smrtno zadela. * Kot žrtev zasede, k! so mu jo pripravili tolovaji lz gozda, je padel pri Trbovljah Janez Bori-šek. Nad 23 let je bil rudniški nadzornik, zadnji čas pa vodja napadalnega oddelka brambovcev, kateremu se je v Trbovljah med prvimi pridružil. Pokojnik je bil počaščen z velikim pogrebom. * Smrtna nesreča. V duševni zmedenosti je zašel v Gradaščico, kjer je utonil, posestnik Luka Hudnik iz šujice pri Dobrovi, oče štirih nepreskrbljenih otrok. Truplo so kmalu našli in ga pokopal! na Dobrovi. * Ljubljanski pridobitnikl za Zimsko pomoč. »Trgovski list« je objavil, da se je doslej nabralo pri združenjih, ki so včlanjena v Pokrajinski zvezi delodajalcev, okrog 5 in pol m'1'jona Ur 7.a Zimsko pomoč. Od tega je Združenje denarnih ln zavarovalnih zavodov prispevalo 919.220 lir, druga združenja pa svoje zbirke še nadaljujejo. * Na grobovih nI dovoljeno pr!žigati luči (sveče ali oljarice) med časom zatemnitve. Luči se morajo ugasniti, čim nastop! čas zatemnitve. Prepoved prižiganja in gorenja luči velja za vsa pokopališča na področiu mesta Ljubljane. Vsak prestopek se najstrože kaznuje. Razume se, da je treba prepoved upoštevati tudi na deželi. * Izreden orjak med drevesi je bil takoimeno-vani Marmontov brest, ki je stal v botaničnem vrtu v Ljubljani. Visok je bil 35 m, v premeru pa debčl skoraj 2 m. Nedavno so ga moral! podreti in ga sedaj žagajo na drohno. Sod!jo. da bo vrče! lene tisočake, ker je brestov les posebno dober za furnir, na tud' za kuriavo. Ob Ižanski cesti raste še nekaj velikih dreves, ki so bila v botaničnem vrtu presajena pred več kakor sto leti, ko je bil prvi ravnatelj tega vrta slovenski botanik Hladnik * Potrošnja vina v Ljubljani se je lansko leto močno dv'gnila nasproti letu 1942 in tudi nasproti ostalim letom. Sploh je v zadnjih desetih let:h bil lani dosežen rekord. Zatrošarinjeno in popito ia bilo lani 4,735.601 liter navadnega vina v sodih. Lani so cene zelo narasle ln dosegle celo do 30 lir. So pa Ljubljančani popili tudi precej vina v steklenicah, likerjev ln ruma ter raznega žganja. Tudi piva je šlo za poldrugi milijon. Račun pravi, da je Ljubljana izdala lani okoli 120.500 000 lir za alkoholne pijače. * Omejitev potrošnje električne energije. Po novih določMih smemo v Ljubljani por Jtl 90 odstotkov potrošnje v primeri z istim mesecem lanskega leta. Prepovedano je obratovanje z motorji na električni pogon v obrti 'n industriji tudi uporaba likalnikov v zasebnih eospodini-stvlh vsak dan od 16. do 20. ure. Morebitna večja poraba se zaračuna po dvojni ceni. razen tega so določene visoke denarne in zaporne kazni. Opozarjamo vse potrošnike električne energije, nai s^rpj-no šted:jo z električnim tokom. * Vsakdo, M ljubi živahno napisane povesti, bo čital novo mladinsko knjigo, ki izide v začetku marca ter se bo imenovala »Brzonožec 1 n Puščica« (Fr. Steuben). To je kniiga za staro ln mlado, napisana kakor nalašč za današrif čas. čeprav Ima zgodovinsko vsebino. Ker bo izšla v omejen! nakladi, storite prav. če jo vnaorel naročite. Slovenska izdala bo leno Ilustrirana ln bo veliala samo 20 lir, vezana 28 lir. Naroč'te osebno ali z dopisnico na naslov: Uprava »Domovine«, Ltubliana. Narodna tiskarna. NAJLEPŠI SPOMIN — FOTOGRAFSKA POVEČAVA, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Borba proti komunizmu sa nadaljuje Zvesta služba Bil je vzor točnosti in zveste službe. Dan na dan, leto za letom je vsako jutro, ko je farna ura osem bila, vtaknil ključ v ključavnico rjavih pisarniških vrat, na katerih je bila bela posetnica s skromnim natiskom: »Ponižen, višji svetnik, oddelek IX.< In natančno ob eni uri je spet zapustil svojo preprosto pisarniško sobo, skrbno je zaklenil in šel obedovat. Ni se dolgo zadržal, ob dveh je bil že točno v pisarni. Tri minute po šestih ste ga laliko videli, kako je počasi izginil v mraku ali megli In tako ni bilo nič čudnega, če je predstojnik vseh uradov zaključeval svoje prepotrebne pridige posameznim mladim življenja željnim in zato večkrat skrokanim kancelistom, pristavom ali referendarjem: — Zgledujte se glede točnosti natančnosti in vestnosti na tem našem vrlem uradniku pristnega starega kova!... Tiho in ponižno je živel gospod Ponižen, hvaležno je vsakega prvega sprejel svojo plačo, nikoli ni terjal kakih poviškov, šel je vsako leto točno 10. julija na dopust in se je vrnil 20. avgusta. Nikoli ni bil bolan, nikoli ni jadikoval, marveč je vselej na Novega leta dan ob enajstih potrkal na vrata gospoda predstojnika vseh uradov in je vdano poželel vse najboljše v novem letu. Neposredno podrejenih uslužbencev gospod Ponižen nI imel, kajti neka zaprašena določba je določala, da mora morebitna pisarniška dela zanj opraviti osebje oddelka V. Zavoljo tega ni nikdar nikogar glava zabolela, kajti ponižni gospod Ponižen nI nikdar nikoli nadlegoval s kako nujno ali važno zadevo. Da, tista mala, nežna, polagoma rjaveča strojepiska bi bila vselej rada pomagala počasi slvečemu samcu, storila bi mu bila v svoji srčni dobrotljivosti kakršno koli uslugo, nemara bi ga bila celo vzela. Toda službeno vestni gospod Ponižen je včasi rad povabil gospodično v svojo pisarno in je z njo pokramljal o lepem vremenu — tako je vsaj sama pravila — toda pismeno delo Je vse sam opravil in nikdar nI bilo treba uradnemu slugi položiti na njegovo mizo kak opomin. Tako je živel kolega Ponižen, nikomur sovražen, nikomur ožji prijatelj. Leta so tekla. Počasi Je osivel, hodil je sklonjeno, korak je postajal manj zanesljiv. In naposled se je zgodilo, da kolega Ponižen nekega jutra nI prišel v urad. Nihče morda ne bi bil opazil njegovega izostanka, kakor prav za prav tudi nihče ni opazil njegovega uradovanja. AU po naključju so prav ta flan potrebovali izredno važen akt s predpisi o porabljanju Bponk za rešene akte ln prav tega važnega akta seveda nikakor niso mogli najti. V potu svojega obraza je pristojni kancelist obupano Iskal važni akt po vseh pisarnah, po vseh predalih in kotih, nadlegujoč zapovrstjo vse uslužbence ln uslužbenke: — Za voljo božjo, mar res niste videli akta A I 4911 ? Mar se je v zemljo pogreznil ? Ne, nihče ni bil videl važnega akta, nihče nI Imel pojma o njegovem obstanku in tako se je obupani kancelist slednjič odločil, da potrka še na vrata gospoda Ponižna. Nihče se ni odzval. Kancelist je trkal še vdrugo ln vtretje. Nič odgovora. V pisarni kolege Ponižna je bila grobna tišina. In iz te grobne tišine se je mahoma začela porajati senzacija, važnejša in presenetljivejša od pogrešanega akta A I 4911. Kancelist se je namreč brž potrudil do gospoda šefa. Ta je bil izprva osupel ln zgrožen. Ali kaj naj reče kolegi Ponižnu, kako naj ga pokara, ko vendar vsi poznajo njegovo vestnost in natančnost. Kmalu se je tudi izkazalo, da nihče več ne more gospoda Ponižna ne pohvaliti ne pokarati. Tiho ln neopazno je živel, tiho in neopazno se je tudi odpravil v boljši svet... Iz vseh uradov so 911 za pogrebom. Ob grobu je gospod župnik ganljivo govoril: ... »In če mu je bilo življenje lepč, je bilo zavoljo truda ln znoja takti...« Tudi predstojnik vseh uradov je kolegi Ponižnu namenil ob poslednjem slovesu nekaj toplih besed; govoril je o možu starega poštenega kova, ki ni maral ne časti ne slave in je umrl v tisti plemeniti tišini, v kakršni je živel in delal. Mala strojepiska lz oddelka V. si je s svilenim robčkom otirala tople solze. — Zelo nam je žal, — je narekoval Stancar svoji strojepiski, — da ne moremo na vašo ponudbo kar naravnost... Stancar je pogledal na zapestno uro. — Ah, kaj! — je vzkliknil. — Napišite mu kar koli. Mene čaka nujen razgovor. Uredite pošto, potem pa lahko tudi vi odidete. Nujen razgovor je bil svetlolas, visoke sloke postave. Sestanek z nJim je bil dogovorjen za četrt na šest pri vhodu v mestni park. Manjkale so samo še tri minute do petih. Stancar je hitro podpisal nekaj pisem. Zapel Je telefon. — NI me v uradu! — je zaklical šef svoji tajnici ln odhitel skozi vrata. Zdirjal je po stopnicah na ulico. Ura Je bila že pet ln dve minuti. Tik pred nosom mu je odpeljal avtobus s postajališča. — Torej mestna železnica! — Stancar je začel teči. — Točna sem kakor ura, — je bila dejala svetlolasa sreča Grozno! In bil je prvi sestanek. Vlaka nI hotelo biti od nikoder. Stancar je tiho preklinjal. Končno je le prisopihal. Mestni park, ura je pol šestih, o nji pa duha ne sluha. Seveda je že odšla Sicer pa od dame tako ne moremo zahtevati, da bi čakala več kakor pet minut. Torej je ne bo nikoli več videl. In že je planil Stancar k telefonu na vogalu. Naslednji dan okrog desetih dopoldne je si'»pil uradni naslednik v pokojnikovo pisarno. Bil je to še mlad mož, poln volje za delo in za morebitna reforme. Razgiedal se je po preprosti p.sarni ln Iskal, kje naj začne z delom. Ničesar nI našeL Nobena vrstica ni preostala, tako služben in vesten je bil kolega Ponižen! Na pisalni mizi je ležala zgolj preprosta mapa. Na njej je bilo zgledno lepo zapisano: »V rešitev!« Naslednik gospoda Ponižna je široko odprt mapo in je našel v njej odlok lz leta 1918. Tu jo bilo zapisano: »— in zaradi zgoraj navedenih razlogov se oddelek IX. ukinja ln se združi z oddelkom III. Natančnejši odlok glede nadaljnje uporabe gospoda Ponižna bo sledil —« In tega natančnejšega odloka ni bilo nikoli pozneje. Naslednik gospoda Ponižna se je tiho nasmeh« nll z vsem svojim mladostnim obritim obrazom« In se je vprašal: — Vrag vedi, kaj je pač kolega Ponižen počenjal vsa ta leta? — Nu, preveč ln predolgo si s tem vprašanjem nI belil glave. Zaenkrat samo še razmišlja, ali naJ zvesto sledi svetlemu zgledu kolege Ponižna. Vsi kaže, da se bo takč odločil. V. H. P, ( V govorilnici je stala dama ter govorila ln govo» rila. Stancar je stopical zunaj kakor medved V kletki, ko čaka na kos mesa. Dama je pa govorila kar naprej. — »Mllostlva.« — je zaklical končno v govorilnico, — »prosim, zelo nujen pogovor imam.« — »Jaz tudi,« — je odgovorila dama la nadaljevala svoj pogovor. Slednjič je odšumela mimo njega. Stancar J® skočil v telefonsko govorilnico ln začel mrzlično listati po seznamu. — Kovač ... Alojz ... Anton ... — Bilo jih je neskončno mnogo, toda nobene Helene. Stancar si je obrisal potno čelo ln stopil mimo tiho prekllnjajočega gospoda la celice. Tam v bližini je bila kavarna. Brž v njo, — Seznam prebivalcev! — Kozarec vode tudi? — Prinesite mi, kar hočete, — je zastokal Stan« car, — toda za božjo voljo vas prosim, najprefl seznam! Natakar mu Je prinesel seznam. Stancar nui ga je hlastno Iztrgal lz rok. — Kovač ... Kova... Kovač ... Helena ... Helena ... Helena..., bilo je dober tucat Helen Kovačevih. Stancar si je zabeležil vse njihove naslove. Moral Jo je najti, prej nI mogel ne spati, ne jesti, ne delati, sploh ničesar. Stancar je plačal ln odšel lz kavarne. Hotel Točna kakor ura 26 Ker je bila naslednji ponedeljek polna luna, je postajal Geoffrey vedno bolj nestrpen. V četrtek je oznanil: »Potikal se bom nekoliko po gozdovih, da se razgledam. čim bo začel mesec pojemati, bo poglavar s svojimi bojetniki krenil na pot, in jaz bi rad vedel, ali pozna našo naselbino. Ali bi ml Judita dala kaj živeža na pot?« »Koliko pa?« je neudržno vprašala Judita. Bila je menda edina y hiši, ki — kakor se je zdelo — ni marala Geoffreya. »Nu, — za Ikakšnd dva ali tri dni,« je ravnodušno rekel Geoffrey. »Sicer pa, Cila, srček moj, kje smo pa sinoči bili?« Cila je zardela. »Mark Pikle — saj ga poznaš, Geoffrey — me je bil povabil v ^ SVojih staršev, tam gori pri prelazu, ker mi je hotel pokazati novorojenega telička,« je Cila hlastno odgovorila. »Edvard je bil tudi poleg... Ali ni res, Edvard ?« Tudi Edvard je zardel. »Ej, dečko, ali se eden izmed teličkov ni morda imenoval Mary?« ga je podražil Geoffrey. Edvard pa je jezno vzkliknil: »Tebi nič mar, bratranec! In če ti moramo že vsi polagati račune, — kje sd pa ti sam bil sinoči, Geoffrey?« ^ Geoffrey se je napravil, kakor da je to vprašanje preslišal, In Jo nadaljeval: »Motiš se, dragec moj, ta reč se mene tiče! Ne pozabi, da sem tvoj zakoniti varuh. Bodi torej lepo pameten in omeji svojo pozornost na štirinožne teličke, kadar mene ni tu. Gospod OHenshaw, zaupam vam oba otroka v nadzorstvo.« »Dobro, pazil bom na nju,« sem prikimal, ne da bi se 'urigal za Edvardov jezni pogled. »Predvsem pa pazite sami nase, gospod Mont-F°Uer, in se vsekakor čim prej vrnite!« »Kako bi mogel dolgo časa biti daleč od te hiše?« je vzkliknil in naglo pogledal Judito. Toda Judita se je zadovoljila s hladnimi bese- dami: »Tu imate provijant! Meso pojejte najprej, drugo se bo držalo.« »V katero smer boste jezdili?« sem vprašal svojega gosta, ko je Andy brž nato privedel njegovega konja. »Sem in tja, kakor bo pač naneslo. Le ne glejte, tako zaskrbljeno^ ljubi prijatelj! Zagotovo se vrnem, da vam bom še nadalje v breme. Ali imate slučajno kaj sporočiti Makersu ali njegovi ženi? Tam so bom za trenutek pomudil, da ju vsaj mimogrede pozdravim.« »Ne,« sem odvrnil. »Zaenkrat nimam kaj sporočiti.« Geoffrey se je povzpel v sedlo. Malokdaj sem videl kakega bolj stasitega in lepšega moškega. Lasika, njegova kobila, ki je po enem tednu počitka in po dobri krmi bila razigrana, podjetna in vsa živa, se je prešerno vzpela in zdirjala odtod. Jezdec je bil tisti dan prvič snel obvezo z glave in njegovi gosti lasje so skoraj docela pokrili brazgotine, ki jih je bila zapustila Mikejeva igla. Kobila in jezdeo sta bila resnično krasen prizor. Judita je stala s prekrižanimi rokami pri kuhinjskih vratih. Tudi ona je gledala na Geoffreya. Naenkrat sem se nečesa domislil.., nemara pa Montpelierjeva posmehljivost in Juditina odrezavost za« krivata nežno čustvovanje, ki ga hočeta oba še tajiti? Čim dlje ssm o tem razmišljal, tem verjetneje se mi je videlo vse skupaj. Cigansko dekle je v vsem, razen po stanu, enakovredno temu mladcu — in kdaj je ljubezen vprašala po stanu? Po poli jezno, po poli posmeh« ljivo vprašanje, ki ga je tal Edvard stavil svojemu bratrancu, mi je prišlo v spomin. Res je: tudi Judita sinoči ni bila doma. Vedel sem to slučajno, kajti, ko sem bil šel v kuhinjo po mesno juho za, Dbcona, kateremu sem delal družbo, je bil krožnik na mizi skrbno pokrit, kuhinja pa je bila prazna. Nu, kadar srečno mine nevarnost, ki nam preti od Indijancev, bomo pač imeli dovolj priložnosti, da si spet damo opravka s takimi rečmi. Tedaj se bo pa izkazalo, kdo se na skrivnem ljubi. Tik pred poldnem — pravkar sem delal na polju — je pritekla Linda. Videti je bila zalo zaskrbljena in je po kratkem pozdravu vsa zasopljena: »Je Mike kje blizu?« »Nekje na dvorišču je. Zakaj pa, Linda?.,. Kaj se je zgodilo? Ali se je otrokom kaj primerilo?« Je hiteti od naslova do naslova. Bilo je točno Sest.. Stancar se je zdrznil. Kdo mu je pa prihajal naproti tam od vho.a v mestni park? Ona! Ona! Stancar bi bil mogel zatuliti od veselja ali zarjuti. Planil ji je naproti. ^ — Draga gospodična, — Je vzkliknil ves i* sebe. — Ah, to ste vi, — Je dejala mlada dama. — Malo zakasnila sem se. Ali že dolgo čakate? A. B. C. Ženski vestnik Za kuhinjo Koruzne rezine. Sestavine: 20 dkg koruzne moke, po 5 dkg maščobe in sladkorja, jajce, pol zavitka pecilnega praška, cimet, po možnosti limono v a lupina ln dve ži'ci mleka. Iz koruzne moke, zmešane s pecilnim praškom, maščobe, sladkorja, Jajca, cimeta, nastrgane limonove lupine in nekoliko mleka zgneti testo, ki ga položi na ploščo ln speci na pečici. Iz pečenega napravi rezine. Poveznjeno zelje. V ponvi razpustimo na kocke zrezano slan'no (4 dkg), če jo Imamo, ali pa uporabimo mast, dodamo prepraženo sesekljano čebulo, nekoliko sladkorja in kislo zelje, zalijemo in nekaj časa dušimo. Nato polagamo v namazano posodo, potreseno z drobtinami zapovrstjo plast k'slega zelja in plast kuhanega, olupljenega in na ploščice zrezanega krompirja (% kg), potrosimo sesekljano svinjino, ako jo imamo, nadalje položimo zopet zelje. kromp'r itd. Končamo s plastjo relja. Ce Imamo smetano, jo polijemo čez vse, potem pa damo vpečico, da se peče eno uro. Pečeno poveznemo na krožnik ali pa nesemo na mizo v Isti posodi. Drobni nasveti Surovo meso ostane dalje časa sveže, če ga Zadrgnemo s k*som. To napravi meso tudi nežnejše. Krtače položimo s ščetinami navzdol v mlačno milnico ali pa v vodo, ki smo ji primešali nekoliko ■almlaka. Les naj ostane pri tem suh. Rožene glavnike očistimo z mlačno vodo, ki smo JI primešali nekoliko salmlaka, glavnike iz celo-lolda pa samo z benc'nom. Led razkosamo najlažje ln ne da bi drobci leteli na vse strani, če zabijemo vanj močan žebelj. Vtisnjena mesta odpravimo iz baržuna, če ga držimo nad vodno soparo. Jedila tudi brez ledu shladlmo, če jih postavimo y slano vodo. V težim ne sme biti prepira l Današnje dušeslovje nam vč mnogo povedati, kako vpliva prepiranje staršev na otroke, posebno j v ncžn.h let h. Jemlje jim zavest varnosti. V nji- | hovo življenje vnaša čuvstva strahu ln bojazljivost:, kar lahko za vse življenje napačno uravna njihovo stališče nasproti svetu, ld jih obkreža. Prepiranje staršev lahko ohromi v otrokih dve najvažnejši reči človeškega življenja: ljubezen in delavnost. Pa je še vedno mnogo drugih manj očitn!h škod, ki se kar ne dajo natanko preiskati. Kar predstavljajte si: otročiček, ki je tako pre-srčno navezan na očeta in mater, namah in- | stinktivno zasluti v njunem prepiru, da ni vse 1 v redu, da ni stalnosti v tisti lepi in prijetni har- j moniji, ki jo otrok ljubi. V trenutku začuti, da ni ' več čvrstega oporišča na katero se lahko zanese. V otroku se pojavi prestrašenost, katere s', ne more sam razložiti in ki ga lahko duševno pohabi. Starši, to je treba vedeti: občutek varnosti je otroku prav tako potreben kakor mina hrana! Ob sebi je razumljivo, da se starši ne smejo prlčkati vpričo svojih otrok. Niti to ni dopustno, da bi pred njimi imeli svoje tako imenovane »spodobne nastope«. Kar se staršev vzajemno t.če, naj opravijo čisto sami med seboj. Pred otroki morajo starši, kakor pred vsem svetom, predstavljati skupno fronto. Ce se starši ne morejo sporazumeti za kakršen koli način znosnega sožitja ali pa ne morejo vzajemno vsaj nekoliko om lje-vati napetosti, morajo biti pač res zelo dobri igralci, da pred otroki skrivajo mržnjo ali celo sovraštvo. Otroci tanko čut Jo in kmalu spoznajo, kako je s starši. Ce ni naravne vzajemnosti, če ni prave topl'ne, marveč samo hlad, mrki molk ln ostra odrezavost, ki se omili samo v navzočnosti gostov, tedaj si je otrok brž na jasnem, kako Je v družini. Zal, najdete takšno stanje dandanes prav pogosto. Res, hudo je, če Je v hiši prepir, toda še slabše je opisano stanje. Otroci, katerih starši se odkrito prepirajo, ki se pa kmalu nato spet sporazumejo, ker se imajo vendar radi in so drug na drugega navezani — takšni otroci niso preveč prizadeti po ob'čajnem »domačem prepiru«. Nalezejo se lahko slabih manir ln v življenju se ne bodo znali obvladati, ker za to niso Imeli dovolj dobrega zgleda; toda na drugi strani se lahko navad'jo, da ne bodo v življenju jemali nenadnih razburjenj preveč resno ln bodo marsikatero nevšečnost kmalu pozabili. Marsikateri starši se prepirajo na las tako kakor zdravi nebrzdani otroci. Dajo si »nekoliko duška«, potem se pa lepo poljub'jo. In že je vse pozabljeno, življenje pa teče mirno dalje; mirno — do prihodnjega »duška«... Ako pa mož in žena sprevidita, da so resna nasprotja med njima vedno pogostejša in da si — kakor pravimo — »gresta na živce«, je pafl treba, da si vsaj vpričo lastnih otrok potrkata na vest: kako se obrzdati in obvladati, da vsaj otroci ne bodo trpeli škede? Kako najti način, da bo v družini vsaj nekoliko sijala skupna sreča ? Poslušajte zgodb'ca zakonskega para, ki je zadevo rešil po svoje. Mož ln žena sta po nekaj letih spoznala, ga je njun zakon zgrešen, skratka, da se ne ljubita. Gospa je potem povedala piscu tega članka: — Ce bi ne bilo otrok, bi se bila z možem seveda ločila. Toda otroke sva imela in zato sva morala m'slltl. Čutila sva, da morava ostati sladkaj zavoljo otrok ln da morava ustvariti dom, v katerem bodo vsaj otroci zadovoljno uspevali. V tem domu ne sme biti odkritega prepira, nasprotja med nama ne smejo preostro na dan. Nobene napetosti ne sme biti v druž'nskem ozračju. Ne sme biti odtujevanja, ki bi neusmiljeno razdiralo srečo najinih otrok. Ce nama to ne bo uspelo, sva rekla, bo pač bolje, da se ločiva. Dom mora biti na vsak način srečen, drugače je ves trud in trpljenje zaman. Storiti sva morala vse, da se nama to obneae. Temelj, na katerem sva sklenila graditi, Je bil najin trezni preudarek ln sporazum, še prav posebno pa najina skupna ljubezen do otrok. Drug od drugega, sva sklenila, sme terjat' le tisto, kar se tiče otrok. Mož je dobil svojo sobo, jaz s^rn si uredila svojo. Vodila sem gospodinjstvo, on pa je vršil svoj poklic in skrbel za potrebne dohodke. Bilo mu Je prav tako kakor meni na skrb', da bi ustvaril priieten dom, svojih otrokom pa prijetno gnezdo. Bila sva čez nekaj časa presenečena, ko sva videla, da skupno živlejnje tudi na tej osnovi znosno. Prejšnje sovraštvo se Je razvilo v Iskreno prijateljstvo. Marsikateri vzrok nasprotij Je splahnel sam po sebi. Sodim, da bi se bila marsikod drugod lahko obnovila romantična ljubezen: pri nama se to nI zgodilo. Prepričana 3em, da je način, kakor sva midva rešila to zadevo, najčvrstejša osnova romantični ljubezni v zakonu, ki b' se lahko venomer osveževala. Bodi kakor koli, midva imava od zakona več kakor marsikateri najini znanci, ki so baje »zaljubljeni« in so teoretično mnogo bolj idealni za zakonski stan, kakor sva bila m'dva. H koncu je gospa še pripomnila, da vsega tega nista dosegla zgolj z neprijetno strpljivostjo »za<-voljo otrok«, marveč zato, ker sta vztrajala na dogovoru. To je bil program, ki je obsegal plemenitost, prijaznost, takt, strpnost ln zadostno mero skupnih interesov. »Nič resnega, samo vedeti sem hotela, ali ima Mike še kaj tistega zelenega mazila, ki je tako dobro za opekline. Jaz ga nimam več, pa 8i je James — poredni otrok — sinoči cijal prst. Elii je bil šel po večerji proti prelazu, da si ogleda dvoje teličkov, ki jih namerava Pikle prodati. Ko sem otroka spravila v posteljo in sta oba zaspala, sem šla na kratek sprehod, da se malce naužijem svežega zraka. Medtem se je James zbudil in je s palčico drezal v ogenj. To je ena izmed njegovih priljubljenih razvad. Pri tem si je opekel roko in je vrgel gorečo palčico na medvedje krzno, ki ste mi ga bili vi podarili. Ko sem se vrnila, sem se lahko zgrozila. Zgolj po čudežu ni zgorela vsa hiša. Sobo sem komaj uredila dotlej, da se je vrnil Eli, in nikakor ne želim, da bi o tem kaj zvedel.« Linda je to svojo izpoved izbrbrala razburjeno, s skoraj strahu polno vnemo, ki nikakor ni bila v skladu z malenkostn m vzrokom. »Pomirite se vendar,« sem zatorej rekel, ko sva šla proti hiši. »Vi vendar niste v ničemer krivi nesrečnega naključja.« »To sem si že sama rekla. Poredni otrok bi bil lahko to napravil, tudi če bi bila jaz doma. Toda Eli je pač prepričan, da nisem dovolj Btroga z otrokoma. James je pač zares porednež in jezik ima, jezik! Ako bo Eli videl njegovo ožgano roko in ako me vpraša, zakaj sem otroka pustila igrati se z ognjem, bo mali škrat prav gotovo zavpil: .Mamica šla ven'! In ker njegova roka še vedno nI začel jena, sem pač hotela prositi za malce tistega mazila, ki namah zaco'^ opekline.« Nisem postal nezaupljiv zaradi tega, ker je Linda -:tila oba otroka sama. marveč zaradi njenega razburjenega glasi. Seveda je to bil le čisto lahen sum, ki se je komaj vsilil v mojo zavest in se je takoj spet razblinil, ko je Linda dodala: »Saj sem le za kratek čas hitela k Luciji Stegglesovi, da vidim,- kako se ji godi in ali kaj potrebuje. Zdaj si je naglo opomogla ln že sama doji otroka.« Medtem sva pršla na dvorišče. Mike, ki sva ga tam našla, je Sel v hišo po mazilo. »Kie sta pa zdai vaša dva poniglavčka, Linda?« sem hotel vedeti. »Kakor dva psička sem ju privezala v sobi. Ne gre drugače. Eli Je moral z vozom v mlin in če zdaile brž stečem domov, bom še pred n^m doma... O, srčna hvala za izvrstno mazilo, Mike. Na svidenje, Filip.« In že je odbrzela. Ako je Eli peljal v mlin in ga Linda kmalu pričakuje, je moral pač že zgodaj z doma, sem pomislil. Torej je bila Linda pač sama doma, ko je prišel Geoffrey tja po slovo. In Linda ga je prav tako kakor jaz videla odjezditi — lepega, stasitega, sinjeokega, na iskri kobili... Na njo je lahko vp'ivati, ko je tako sprejemljiva, sem pomislil dalje, da je celo v mojem očesu videla samo dobrot ljivega, ščitečega viteza, medtem ko je v puritansko strogem Eliju opazila predvsem njegovo neuklonljivo pravičnost. Mar je mogel svojevrstni čar tega mladega, moško izkušenega vihravca ostati brez vtiska na njo? V Geoffreyevi odsotnosti sem prebijal svoj prosti čas po navadi v Dixonovi družbi. Dixon je že spet pridobil toliko moči, da je, četudi 6e trudoma, stop:cal po stopnicah in je zdaj pa zdaj poseJeval pri odprtem oknu sončne sobe. Razgovori z njim so bili privlačni in vsebinsko polni, četudi ne razvedrilni in vzpodbujajoči. Indijanski napad na Dixonville je namah uničil vse njegovo življenisko delo Pomoriene žrtve je vse poznal in z mnog;mi izmed niih je bil zvezan s prisrčnim prijateljstvom. Stari mož ni mogel, kakor njegovi lladi sotrpini, kar na lepem otresti s sebe vtise tistih ur in žalostnih spominov. »Ce bi bil mlajši,« je rekel n^koč in njegove oči so t>ri tem sanjavo sijale, zroč nekam v daljavo, »bi zaupal v bodočnost. Tisti Pojemaj »3 mesec, kakor ga imenujeio, bo naposled končal prav tako kakor kralj Til p in Mogočni ->m. Saj drugače ni mogoče. Čas velikih indiian-sk!h poglavariev ..j pri kraju. In ko bodo rdeči bojevniki pokončani, bodo poljane in vsa ostala plodna zemlja še vedno tu, prav tako jezera in vse drugo, kar je pripomoglo Dixonvilleu do tistega, kar je bi'o. Jaz r>a bom takrat že prestar, da bi lahko nanovo začel... Nf3a naselbina se je b'la prav v zadnjem času snaino razvijala- Trdno smo morali delati, toda veselja ni nedostajalo. Nova šola ie bila pravkar dovršena. In zdaj je vse to izginilo s tal. Vse je uničeno... vse > minilo...« Da bi Dixona odvrnil od bolestnih spominov, sem vpletel: »Zdaj bomo pa kmalu izvedeli, kaj je dognal Geoffrey. Upajmo, da je zdrav.« »Vse, kar je treba poizvedeti. bo izvohal. Za njegovo usod3 m ne bojim. Rodil ae je bil pod srečno zvezdo.« Emil Frelih: GROBAR MARKO Bolj trdnega in zdravega možaka ni bilo v vasi. Ni bil njegov posel med vaščani preveč Čislan, vendar je vestno opravljal svoje delo, in kakor je sam večkrat dejal, tudi dobro. »Nihče od teh, kar sem j!h zagrebel jaz, ne bo več vstal, kvečjemu na sodni dan!« šestdeset let mu je bilo, pa je še vedno hodil zravnan kakor sveča; rad se je pobahal pred drugimi, da si upa marsikaterega moškega v koš dati. Pest je imel močnejšo od lopate in motike ln če je koga stisnil z njo, je ta moral zakričati. Niti enega zoba še ni bil izgubil, niti eden mu n'. gnil. S svojimi zobmi je stri vse, kar bi drugI Se s kamnom težko. Nikogar ni bilo v vasi in daleč naokrog ne, ki bi mogel zgolj z zobmi dvigniti stol, kakor je to zmogel on. Z zdravimi in trdnimi zobmi se je oprijel naslonjala tako močno, da so se zasadili v les, nato pa je potegnil Btol k sebi in ga dvignil visoko pod strop. Ni pa bil samo močan, bil je tudi naj pogumne j-ši od vseh. Ni se bal mrličev. Stražil jih je po domovih in v mrtvašnici in jim kopal grobove. Samo on se je upal ponoči obiskati mrliča v mrtvašnici. »Boj se živih, mi-tvi ne grizejo!« je vselej zavračal tiste, ki so ga spraševali, če ga ni strah mrličev, ali pa kako to, da se prav nič ne boji hoditi ponoči po pokopališču. Takrat jih je vselej * jezno cšin'1 iz*>od svojih košatih obrvi in jih grobo zavrnil: »Ti, ki so že pokopani, morejo še manj kot on, ki leže v krstah, ge njihov smrad ne pride do mene, kaj šele, da bi nrišli on' sami!« Vaščani so uvideli, da je v njegovih besedah mnogo resnice, vendar so se ga pričeli izogibati ln se ga bati, odkar je stara devica Marjolovka — k! s' je hotela v mladosti pridobiti Markovo liubezen, pa ga ji je pred ncsom speljala zdaj že rajnka njegova žena Marjeta — raznesla no vasi, češ da je grobar Marko v zvezi z duhovi mrličev ln da po njihovi smrti zve od njih vse, kako so domači ravnali z njim', ko so še ž'veli. S svojim čvekanjem je namreč stara devica Marjolovka dosegla, da ji je odslej vsak, čeprav še tako slučajen Markov pogled segel v dno duše ln so ga takoj imeli za očitek glede njihovega ravnanja z njhovimi rajnimi. To pa je imelo za dobro posledico, da so vaščani odslej vse lepše in obzimejše ravnali z bolniki ln da se nso več tako prepirali za zapuščino, še preden je umirajoči izdhnil. Kakor je pri ženskah dokončno veljal za neustrašenega, tako so fantje in možje še vedno tuhtali, kako in na kakšen način bi preizkusili njegovo korajža. Zunaj vasi je stal hrib, o katerem so govorili, da na njem ponoči rado straš'. Posebno opolnoči, ko se pri znamenju na vrhu hriba — kjer so prejšnje leto našli umorjenega Mejača — zbirajo k posvetovanju duhovi samomorilcev vsak s svojim samomorJn m orožjem, da je nevarno tam okoli hoditi; kajti če ga duhovi tamkaj zalot jo, ga gotovo umore, kakor so to storili z Mejačem. Od takrat so se vsi, kolikor se je dalo, Izogibali te poti čez hrib celo podnevi, kaj šele ponoči. Ni pa bilo človeka, ki bi se upal na ta hrib opolnoči. Bila je temna noč, skoraj brez zvezd, ko so nekateri fantje in možje sedeli v krčmi. Beseda je dala besedo ln Marku so obljubili, da mu plačajo toliko vina, kol.kor ga bo mogel nositi, če si upa sam opolnoči na ta hrib. Marko se nI obotavljal in je rade volje sprejel ponudbo. Do vrha je bilo kako uro hoda. Zato jo je počasi odrin'l; s seboj je vzel gorjačo, da bi se mogel na klancu nanjo opirati. S seboj je vzel tudi svetilko, katero bo opolnoči trikrat v krogih zavrtel, : kakor so se bili dogovorili; to naj bi bil znak, j da je on v tistem času na vrhu. Možje in fantje so ostali pred krčmo in gledali za njim v noč. Muzali so se, misleč, da se bo Marko premisl,l že pod hribom, kajti dva naj- ; pogumnejša izmed njih sta tam zanj pripravila i strašilo. Kako so se pa začudili, ko so ga čez čas i zagledali že na sred' hriba, s svetilko, ki mu je ! obešena za pas bingljala sem ter tja, dokler nI I spet uton la v goščavi dreves, ki so ga zakrila. 1 Pod vznožjem, na samotnem kraju, je bil Marko res zagledal v kratki medsebojni razdalji na ' drevju dvoje izdoiben'h buč, ki sta bil' od zadaj I razsvetljeni. Ob pogledu nanju bi nepripravljenega in plašljivega človeka res obšla norščavica, a Marko se n ti zganil ni, samo zasmejal se je sam pri seb'. Ko pa je zaslišal še renčanjs in SVtanje — s katerim sta ga skušala fanta prestrašiti — , je zavpil v temo1: »Nehajte, nehajte, da vam z gorjačo ne razbl-jem buč in še vaših butic povrhu!« In že je zaslišal bežeče korake prestrašenih fantov, ki sta jo ucvrla iz goščave in no cesti bežala proti vasi. Marko je prišel že pred polnočjo do znamenja na vrhu. Sedel je na kamen, čakal poišči in glodal po nebu se podeče oblake. Niti malo ni pomislil na strahove; še ozrl se ni, ko je sova zdaj pa zdaj žalostno zaskovikala v lesu. Opolnoči, ko Je v zvoniku pod seboj zaslšal biti uro, je vstal, pr'žgal svetilko in z njo zarisal v temo pred seboj tri velike kroge. Za nameček je pa še nekajkrat zavi iskal, da se je njegov hri-pavi vrisk kar dovolj krepko razlegel po vasi in daleč naokrog. Marko se je drugi dan na ta račun nap'l do onemoglosti, vraževerne ženske so pa bile odslej ! še bolj prepričane, da je zares v zvezi z duhovi j ranjk'h. Odkar mu je bil oče zapustil grobarsko rovnico ln lopato — in tega je bilo tedaj že skoraj štirideset let — ni več poznal cmeravosti in mehKuž-nosti. Posel, ki ga je že toliko časa opravljal, ga je Izklesal v trdega in grobega, na videz kaJP brezsrčnega moza. Mnogo žalostnih in objokanih obrazov J. videl, vse preveč, da bi ga nogli še ganiti. Niti s.nrt njegove žene ga ni vznemirila, četudi jo je iinei rad. Celo sam ji je Izkopal grob in ga po po« gr.bu zasul, čeprav so mu drugi branili To so mu zamerili, postal jim je oduren in se ga Se bolj izog'bali. Stara devica Marjolovka je imela prt tem seveda največ zaslug. Tokrat je ona najved govorila po vasi zoper njega in ga na moč ur<>nio. tila, kdor jo je le hotel poslušati. »Takega dedca še marala ne bi, ki Je svoji ženi izkopal grob. Potem Jo gre pa Se sam zagrebst! Fej, surovina!« je polna sovraštva in maščevalnosti pljunila po tleh. Tako si Je dajala duška za vse tisto, kar j« morala v mladosti prestati zavoljo njega, tako se je nad njim maSčevala, da je po njegovi krivdi za vselej ostala zaničevana stara devica. Marko je vedel za take in podobne govorice, pa se ni dosti ali pa prav nič zanje zmenil. Babjft čenče! Ce mu je kdo prinesel na nos, kaj govore o njem po vasi, se mu je zarežal v obraz, pri tem pa mu tako pokazal svoje krepke bele zobe pod velikimi brki, da 1e tistega za vselej minilo prinašati mu tako pošto. Kakor je bil na zunaj videti tršat ln robusten, je vendarle skrival v sebi mehko čuvstvo, ki mu ga je navdajala ljubezen do osemnajstletne hčerke Marice. Nihče ni tega opazil, n'komur ni tega zauoal. Nosil Jo je v srcu kakor skrivnost ki Je ni hotel mkomur razodeti Mnogo je mislil na svojo ljubljenko ln trepetal za njeno srečo. B'la je dobra ln tuc - na ga je imela rada. Doma je vehi a gospodinjstvo in je po smrti Markove žene v goapodinjstvu docela nadomeščala mater. Poznala jc očetove napak? in slabosti, kadar se je napil in robantll, poznala pa je t ud t njagovo zlato srce: ni minil dan, da ii ne bi kaj prinese" Ko je hčerka zbolela, je postalo Marku silno hudo. Donia je bilo v.se narobe. Hotel je po zdravnika, pa mu je sabranila. češ da ji ni ta ko hudo in da bo kmalu ozdravela. Ni mu bilo prestajati doma. Po cele dn: je iz obupa presedel v krčmi in popival, y-zno ponoči pa se je pijan vračal domov ln se opravljen vrgel na posteijo. Nekega dne jo je naše! doma mrtvo. Hčerkina smrt ga je strašno prizadela. Bil si je svest, da je z njo izgubil svojo r.r..'■■'• " Ja je zdaj ostal na svetu sam, od vseh zapuščen. Ponoči je stopil k nji v mrtvašnico. Razgovar-jal se je z njo, čeprav mu ona n odgovarjala, ta Jo poljubljal. In takrat se Je tudi — kakor se mu še nI primerilo v življenju — prvič do solz razjokal. Marjolovka je spet imela glavno besedo. Tistim, ki so ji slepo verjeli, je naskrivoma prlšepetac »Ali res verujete, da se godi kaj takega, gospod Dixon?« sem vprašal nekoliko začudeno. Staii mož je po moji sodbi tako jasno mislil. Ali je dostopen kakršnemukoli praznoverju? »če govorim 6 Geoffreyu, moram to pač verjeti. Star je štiri in dvajset let in vendar bi o njegovih srečno prestalih doživljajih lahko napisal celo knjigo. Vedeti morate, da je bil njegov oče Francoz. Tudi dečko se je rodil na Francoskem in je bil s sedemnajstimi leti že častnik francoske vojske. Potem je doživel ljubavno zgodbo z ženo nekega svojega predstojnika. Ko je to prišlo na dan. je menil, da je najpametneje, če odrine v Indijo. Ladja se je potopila blizu indijske obale. Njega pa so rešili in spravili v angleško naselbino. Ker je bila njegova mati Angležinja, se je tam prav dobro počutil in je nekaj časa služboval v neki angleški poslovalnici. Pozneje so ga poslali v London in tam je po naključju srečal moža po imenu Billingsa; bržčas vam je gospod Gore že kdaj omenil to ime. Billmgs se je pravkar nameraval izseliti v Dixonville. Geoffrey je bil prav tisti čas prevzel varuštvo nad obema Cambodyjema, ki sta bila sorodnika njegove matere in povsem zapuščena na svetu. V Indijo jih ni mogel »zeti s seboj; torej je sklenil brez dolgih premišljanj, da se z obema otrokoma priključi Billingsu in odrine v Dbconville. Pri nas nikakor ni lenaril, to vam lahko jaz potrdim, gospod 011enshaw. Kar pa se Geoffreyeve srečne zvezde tiče, blagovolite vpoštevati, da smo on, njegova dva sorodnika, ki sta se vedno držala ob njegovi strani, in jaz, ki me je nezavestnega pobral s tal, edini ušli pokolju. Vprašam ste samo, ali bo Geoffrey ostal v Zionu ali ne. Vi imate zelo stroge bil ralne zakone, ali ne?« javi'/>Tak° je, če vam pritrdim osebno zaradi svobodnejših nazorov.« »Nu, v Dixonvilleu smo bili zelo prizanesljivi in se nismo vmešavali v življenje posameznih. Vendar je Geoffrey nekajkrat prav trdo trčil ob predstojništvo.« »Zaradi česa?« »Ženske zgodbe!« je pojasnil Dixon. »Geoffrey se kratko in malo ne.more obrzdati, če zagleda ljubek obrazeik. Več kakor enkrat so ga razsrjeni očetje in besni zakonski možje preganjali s puško v rokah. Taisti Billings, ki ga je bil pripeljal sem čez veliko lužo, ga Je obstrelil v meča, ko je Geoffrey neko noč plezal skozi okno Felicite Billingsove. Mar niste opažih, da nekoliko težko hodi. To je posledica tiste pustolovščine.« »Kaj gospod Montpelier ni oženjen?> Prvikrat v štirinajstih dneh sem videl Dixona v družbi nasmejanega. »Kolikor vem, ne, in bi se preklemano čudil! Krogli lahko ubežiš, toda z ljubosumno zakonsko ženico sam Geoffrey ne bi opravil.« Kako je pač živel prečudni Geoffrey! Kako vse drugače kakor jaz. To, da je nekoliko šepal, ga je napravilo še bolj zanimivega, če sj poznal vzrok. Bolj kakor kdajkoli bi bil jaz rad vedel, ali kani pridobiti Judito ali Lindo. Pravega oporišča, da bi lahko sklepal eno ali drugo, niccm imel. In vendar se te muli nisem mogel otresti. Zakaj je Edvard tisto jutro tako čudno vprašal? Zakaj Geoffrey mlademu bratrancu ni preprosto odgovoril: »Bil sem tam in tam, ti radovedni poba!« In potem sem sam čul Lindo, ki mi je povedala, da je prejšnji večer šla na sprehod, kar sicer ni bila njena navada. To sem pa tudi vedel, da je Judita šla iz hiše. Skušal sem si vse to izbiti iz glave, saj konec koncev nisem niti razsrjen oče, niti besneč zakonec, toda misli se niso dale od poditi. In ko sem bil po večerji nekaj trenutkov sam z Judito v kuhinji« sem hotel pogovor uravnati tako, kakor me je bila volja. Navidezno sem si dal opravka s tem, da sem rezal gosje pero« Vmes sem kar tako povprek vprašal: »Kaj pa, Judita, ali nisi morda bila včeraj pri Luciji Stegglesovi ?« »Ne, gospod, zakaj pa vprašate?« »O, rad bi samo vedel, kako se ji godi. Mike menda zadnje dn{ ni bil pri njej.« »Gospa Makersova bi vam bila lahko kaj več povedala o tem, ko se je opoldne mudila pri nas. Ona je bila sinoči pri gospe Stegglesovi.« »Tako! Ali si jo videla iti tja?« »Da.« — Skoraj odrezano je zvenela ta kratika beseda, toda tako sem je bil vesel, da sem komai opazil Juditino neprijaznost. Po kratkem molku mi je povedala še tole: »Bila sem na poti k Beetonovi hiši. Ralf je bil iz Salema prinesel koe muselina in Kristina Beeto-nova mi Siva obleko.« vala, da Marica nI umrla, kakor navadno uraro ljudje in da ona dobro v6, kako in zakaj, pri tem pa je pomenljivo pogledovala ljudi in okolico. 2enske so tiščale z glavami druga v drugo in silile V njo, da bi jim razodela skrivnosti, za katere je ona vedela vselej prva in edino pravilno. »Splav? JežeS! JežeSmarija! Bog nas varuj greha ln pekla!« so se križale zaprepaščene ln poše-petavale med seboj. Ona pa se je medtem kakor jegulja zmuznila iz gruče in pohitela drugam nadaljevat svoje zlovešče delo. Poskrbela je tudi, da je za novico zvedel naposled sam oče Marko. Naj je bilo kakorkoli, Marko tega ni verjel, pa čeprav ga je ta vest v resnici močno užalostila in potrla. Tisti dan pred pogrebom, ko je za svojo hčer kopal grob, se je močno trapll m mučil z mislimi nanjo. Bilo mu je hudo, da, čutil je celo, da mu »lle vidno pešajo in da ga bo hčerkina smrt do kraja uničila. Dokopal se je do preperelih ln gnilih desk krste, v kateri so s prstjo pomešane počivale kosti njegove rajnke žene Marjete. To pot se je prvič zgrozil nad svojim poslom. S tresočo se roko je dvignil njeno koščeno glavo, jo postavil predse na rob jame in jo ganjen gladil s svojo hrapovo roko. »Si to res ti, Marjeta, ki sem te nekoč poljubljal na ustnice in na lica? Kje so tvoje lepe oči, ki so me tako razvnemale?« Zdaj je prvič pomislil, da bo tudi sam nekoč tak. Streslo ga je ob tej misli ln začutil je vso ničevost človeka, njegovega bogastva ln lepote, ljubezni in sovraštva. Postajal je truden, lotevala se ga Je omotica. Nežno je pobral še druge kosti — ki jih je sicer zmeraj brezbrižno zmetal ven kakor kamenje, jih zložil na kup ln jih pokril s cunjo, z ostankom njenega črnega krila, ki ga je bil potegnil iz zemlje. Doslej ni bil na to še nikdar niti pomislil; zdal ga je pa spreletela groza ob misli, da jI je bil pred enajstimi leti sam Izkopal grob in jo nato zagrebel; in zdaj spet prav tako pokopu je svojo hčer. Kdo, kdo bo pa pokopal njega? Najrajši bi se zarll v grob ln si sam nametal zemlje nase! Pri ženini smrti ni niti trenil z očmi; vajen Je bil gledati smrti iz oči v oči. Hčerkina smrt ga je pa močno pretresla. Mehak ln skrušen se je naslonil z rokami na pokrite kosti in kakor otrok plakal za hčerjo ln ženo. Naenkrat ga Je zgrabilo ln ga začelo strašno daviti. Hotel je krikniti, pa ga je nevidna sila stiskala za grlo. Pred očmi se mu Je zameglilo. Z rokami se je grabil za prsi, kakor bi hotel zvaliti od sebe skalo, ki mu je vse bolj legala na prsni koš in ga dušlla. Krčevito se je oprijemal kamenja ln kosti ob robeh Jame. Loveč sapo je krilil z rokami okrog sebe ln zagrabil za lobanjo, pa ga je z vso silo vrglo vznak, da se je z njo v roki zgrudil v jamo. Težko hropeč in hlastajoč s suhim jezikom je z izbuljenimi očmi, ki so mu bile skoraj izstopile lz votlin, nepremično zrl predse, dokler mu ni prestal dih na do krvi zgri- zenih ustnicah sredi zariplega, višnjevo modrega obraza. Letalski napadi na Castel Gandolfo se imenuje papeževo letno bivališče v bližini Rima. Bilo je že večkrat napadeno od ameriških in angleških letalcev. Med ruševinami je obležalo mnogo človeških žrtev. Kljub temu se napadi nadaljujejo. Nemški poročevalec takole opisuje napad: Predmostje Nettuna je zavito v meglo. Dež lije z neba. Takšno vreme izkoriščajo angloameriški letalci najrajši, da nenadno planejo z neba in zasujejo ceste ln kraje z bombami ln ognjem lz strojnic. Tudi danes ponovno letalci v nizkem poletu in lovski bombniki prinašajo smrt ln razdejanje med Italijanske družine. Na mnogih mestih je sovražnik celo uporabil cele bombniške oddelke. Globoki lijaki kažejo njih pot. Prebivalstvo v vojnem področju je zategadelj evakuirano in ljudje so se bili zatekli z vatikanskim privoljenjem v gospodarska poslopja papeževega poletnega bivališča. Na tem otoku miru vsaj upajo najti ponovno toli zaželjenl mir. Stojijo vendar pod varstvom papeža. Angloameriški bombniki se ponovno dvignejo v zrak. Nenadoma se strese zemlja od strahovitih Naslednji dan so ga s hčerko pokopali v skupni grob, ki ga je bil izkopal sam. Stari Marjolovki pa še vedno ni bilo hudobij« dovolj; zdaj je po soseski raznašala, da Je starega Marka in njegovo hčer očitno zadela — božja kazen. papeževo letovišče udarcev. Sovražnik napada Castel Gandolfo ln v nekaj sekundah je bil odvrgel veliko število bomb na vatikanska tla. Hiše se rušijo, kamenje leti stotine metrov daleč po zraku. Duhovniki, žene, otroci planejo kričeč lz sosednih hiš in stojijo pred ogromnimi ruševinami. Neko veliko gospodarsko poslopje je popolnoma razrušeno in je pod seboj pokopalo može, žene ln otroke. Tudi bližnja cerkev je močno poškodovana. Smrt je imeia tukaj obilno žetev. Prve mrtve izkopljejo. Švicarska garda in Itai-lljani zaprd to mesto groze. Zaenkrat se še na more razvideti, koliko žrtev je zahteval ta napad, žene jokajoče klečijo pred trupli mož, otroci iščejo starše. Slika groze ln obupa! Pred nekaj dnevi so ti ljudje zapustili svoje hiše ln domove, da bi ušli ognju sovražnikovega topništva in bombam Angloameričanov. Z ginje-nim srcem so se odzvali klicu Sv. očeta in so mislili, da so pod njegovim varstvom na varnem. Sedaj pa jih je že mnogo od njih mrtvih, težko •ranjenih ali pa še zasutih. Angloameričanom pa5 nI dalo miru, da ne bi uničili mir v Castel Gan« dolfu. Vpliv elektrike na rastline Uporaba elektrike, zlasti električne luči v vrtnarstvu vedno bolj napreduje. Najnovejši poskusi kažejo, da Igra v rasti in razvoju rastlin važnejšo vlogo čas obsevanja, kakor pa intenzivnost električne luči. Rastline, ki cveto navadno poleti, lahko pripravimo z umetnim obsevanjem do tega, da cveto prej, recimo, že pozimi. Poskusi so nadalje pokazali, da lahko na drugi strani zadržimo z močnejšim in pogostejšim umetnim obsevanjem v rasti nekatere rastline in cvetice, ki cveto sicer jeseni, recimo, krlzanteme. Važna je tudi barva umetne luči. Modra luč zadržuje rast, rastline pod njenim vplivom so manjše in debelejše. Rdeča luč pa pospešuje rast, tako da postanejo rastline pod njenim vplivom daljše ln šibkejše. Zelena in rumena luč posebno močno vplivata na rastline. Dokazano je, da ultra-vijoličastl žarki v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem ne vplivajo ugodno na rastline, temveč jim celo škodujejo in sicer tem bolj, čim krajši so valovi odnosno žarki. Moderni poskusni zavodi so imeli za poskuse na razpolago cvetličnjak s toplotno izoliranimi, znotraj belo pleskanlmi stenami. Poskusni cvetličnjak je imel malo oken« Kraj njega pa je stal. običajen cvetličnjak. V obeh so gojili za primerjavo rastline in cvetlice enakih vrst pod različnimi pogoji. Izolirani cvetilčnjak so obsevali s 300 vatnlmt žarnicami in temperatura v njem Je vedno enaka, odgovarjajoča rasti in razvoju rastlin. Izkazalo se je, da rastline bolje uspevajo v izoliranem cvetllčnjaku. V njem so se rastline ln cvetice razvile bolj in razcvele so prej. Poleg tega so pa stroSki za gradnjo in vzdrževanje Izoliranega evletličnjaka manjši kakor za navaden cvetltfl-njak enakega obsega. Le malo sovražnikov ljudi se dokoplje do spoznanja, da ne ljubijo ljudi samo zato, ker so imetf slabe izkušnje 8 samim seboj. » Marsikdo je prepričan, da je njegov značaj dovolj obrušen, ako ima na roki prstan z dia» mantom. sedel v Elijevem naročju, poredni James pa nikakor ni miroval. Prav* kar se je z eno roko oklenil Lindine roke, z drugo pa je glasno sd režeč segel po očetovi bradi. Linda se je nekoliko odmaknila in Eli je nejevoljno odvrnil ročico. Toda James se ni dal odvrniti od svojega naklepa; potem ko je večkrat zaman poizkušal, se mu je venda* posrečilo mrščiti očetovo brado in je zadovoljstvo nad takim uspehom izražal z veselim vriščem. Eli je nemo namignil Lindi, naj vzame malega Johna k sebi, medtem ko je sam pograbil Jamesa, ga krepko stresel in ga nato s trdim prijemom posadil na svoja kolena. Nu, sem mislil, to bo pač ukrotilo porednega dečka. Tudi Eli je bil menda o tem prepričan. Ublažil je svoj prijem, s katerim je držal nespodobnega sinčka, in uprl oči v gospoda Thomasa, ki je pravkar z gromkim glasom oznanjal kazni, kakršne da bodo zadele nespo-korjene grešnike. Opazil sem, da si je mali James naslednje minuto dal opravka z lastno nožico. Nato je nenadno sfrčala ena izmea Jamesovih copatk iz ovčjega krzna v velikem loku preko pobožnih glav. Gospod Thomas je namrščil čelo in prekinil pridigo. Nemara je že njemu samemu bilo žal novega predpisa, da mora vsa občina z otroki vred biti pri službi božji? Eli se je dvignil in je šel z malim grešnikom v naročju počasi k vratom. Klač ... klač ... klač... je donelo od zunaj v božji hram. Enkrat se je Linda boječ« in v zadregi ozrla. Zdaj ee je začulo strašno vpitje, ki pa se je prav tako naglo končalo, kakor se je bilo začelo. Gospod Thomas je nad<\? ljeval svoje opominjanje grešnikov. Kmalu nato je spet prišel Eli prstih v molilnico, držal je Jamesa kakor vrečo pod pazduho Ii\ __ , je vsedel tik vrat. Zdaj je bila služba božja končana. Zunaj je svetlo in toplo sijalo • pomladno sonce. Ljudje so postajali v majhnih skupinah. Možje so se sicer čez teden večkrat shajali, toda žene so imele le redko priložnost za pogovor. Prav vesele so bile zato, da so se lahko ob nedeljah temeljito naklepetale. Ralf in Hana sta bila kot novoporo-čenca kar obkoljena, prav tako Lucija Stegglesova, ki je danes prvič po svoji bolezni zapustila dom. Linda in Eli sta posadila svoja fantiča na tla in ju pustila capljati v soncu naokrog. (Nadaljevanjal Če je bila Linda pri Luciji Stegglesovi, Judita pa pri Kristini Beetonovi, tedaj pač nobena izmed njiju ni imela kaj dosti časa za Geoffreya Montpelierja. Pogledal sem jo in rekel: »Zdaj bo že kmalu prav toplo, da boš lahko nosila muselinasto obleko. Kakšne barve pa je?« »Bela, z rdečimi pikami in s pasovi črešnjeve barve.« »Člani predstojništva te bodo gledali postrani. Toda ti boš v taki obleki gotovo kar očarljiva.« Ob teh mojih besedah so njene oči veselo zasijale. Skoraj sem obžaloval, da sem jih izgovoril. * » # Naslednjo nedeljo smo vsi šli k službi božji v občinsko hišo, ki je bila zdaj pripravljena za obrambo. Nekaj prostora je bilo napolnjenega z živili, z velikimi vrečami pšenice in koruzne moke, s suhimi gnjatmi in drugim mesovjem ter s čebriči medu. Pogled na te zaloge nas je vnovič opozoril na pretečo nevarnost in pastorjeva pridiga tudi ni mogla dvigniti našega razpoloženja. Pastor je navajal številne primerne odstavke iz svetega pisma, da nam je v najbolj kričečih barvah naslikal grozoto, ki nas še čaka. Kakor sem bil že od prej tega navajen, sem si tudi zdaj izbral tak prostor, da sem lahko videl Lindo. Eli je sedel pobožno poleg nje. Držal je enega izmed dvojčkov v naročju, Linda pa drugega. Ljubka obrazka, ki sta bila drug drugemu kar neverjetno podobna, sta sijala zdravja in snage. Zlati laski obeh dečkov so se svetlikali v sončni luči. Naj je bila žena, ki je tam sedela sklonjene glave, le medla, brezbarvna podoba tiste Linde, ki sem jo ljubil, se je vendar močno odražala od drugih žena, ki so sedele skrušeno z otroki v naročju in poslušale pridigarja. Kakor da ima sij okoli glave, ki je nežno tičala na vitkem vratu. Bila je kakor žlahtna divja žival, ki so jo vlovili in udomačili. Materinstvo in vsakdanji trud je še nista uklonili kakor druge žene. Celo Cila Cambodyjeva ni bila v cvetu svoje mladosti tako prirodno prisrčna kakor Linda. Čeprav sta si bila dvojčka tako zelo podobna, se je vendar dalo brž spoznati, da sta različnega značaja. John je tiho kakor miška PO SVETU X Angleško gospodarstvo nad Indijci. Angleške vojaške oblasti so dale zapreti vodjo v Angli.il živečih Indijcev Va'djo, ker se ni odzval naboru. Nikakor namreč noče služiti v angleški vojski. Indijci so po njegovi aretaciji priredili v neki veliki londonski dvorani protestno zborovanje, na katerem so zahtevali njegovo izpustitev. Medtem pa angleška poročevalska služba javlja, da so prejšnji ponedeljek uvedli v Kalkuti racioniranje sladkorja in riža. To so doslej edina živila, ki so bila v indiji racionirana. Sedaj, ko je že umilp 2 milijona Indijcev od lakote, se šele pričenjajo Angleži brigati za razdelitev živil. x »Bratstvo« Severne in Južne Amerike v pravi luči. Londonska poročevalska služba javlja, da v Washingtonu razpravljajo o izredno ostrih ukrepih, s katerimi bi stavili posamezne južnoameriške države pod še ostrejše nadzorstvo Združenih držav. V VVashingtonu se bojč gibanj v raznih republikah, ki so naperjena proti prevelikemu vplivu severnoameriškega kapitala v politiki in v gospodarstvu južnoameriških držav. Take pokrete je treba povsod zadušiti že v kali. Gospodarske, politične in družabne postojanke newvorškega finančnega kapitala, ki jih je ustvaril Nelson Rockefeller mlaiš' bodo seclaj izkoristili. da bodo za vedno zagotov'li severnoameriški vpliv v južnih državah. Obenem pretresajo nove načrte, da bi izvajali na Argentino še močnejši gospodarski pritisk kakor doslej. Zopet porušena cerkev. Nasproti trditvam angloameriške propagande, da so v Franciji bombardirani le vojaški cilji, poudarja francosko uradno poročilo, da nadaljuje angloameriško letalstvo z napadi na objekte, ki nimajo z vojaškimi napravami nikake zveze. Tako sta bila nedavno v nekem kraju zopet porušena cerkev in prezbi-terij, dočim je bilo nekje drugod ubitih 1000 civilnih oseb. X Težave ženltnili posredovalcev. V New Yorku so imeli svoj občni zbor ženttni posredovalci. Navzočih je bilo okrog 200 delegatov. Vsi so izjavljali. da novačenje in strah pred vojno ogražata obstanek žen'tnih posredovalcev. Baje ni bilo v Ameriki še nikoli tako težko ulovit' moškega v mrežo zakona kakor danes. Predsednik zborovanja je izjavil, da so posredovalci zakonov prej za vsakega moškega Imeli prijavljenih pet žensk, danes pa jih imajo tudi preko 20. Zaradi tega Je zborovanle skt°n'!o da se povišajo pristoihine es -Posredovanje, ln sicer na rač»Ti £»•««■'• X Umetna gnojila iz marmorja. V Lannemez-anu v bližini Tarbesa ob vznožju Pireneja je začela pred časom obratovati tovarna, ki izdeluje umetno gnojilo Iz marmorja Marmor najprvo zmeljejo, nato ga obravnavajo s solitrno kislino, ki jo pridobivajo iz zraka in vode. Velikanske množine elektrike, ki so potrebne za to delo. dobivalo iz električne vodne centrale, ki so jo zgr dili v Pirenejih. Izdelovalni proces zahteva vročino do 3000 stopinj nad ničlo, po drugi strani pa turi' temperature do 100 stopinj pod ničlo. Mešanica marmorne sipe in koncentrirane solitrne kisline daje gosto tekočo maso. ki io obliku.leio v plošče. Te plošče vsebujejo 14. odstotkov dušika in nredstavljaio torej vsega spoštovanja "redno gnojilo, ki vsebuje seveda tudi mnogo kalc'ja. X Poroka brez ženina in neveste. V francoskem mestecu Saint Brieux so v nekem hotelu obhajali evatbo, katere posebnost je bila v tem. da sta manjkpia ženin in nevesta. Stvarno ozadje pa je tole: 60 oseh s* je hotelo privoščiti zabavo s plesom in 1e ranovedalo »svatbo«. Policija je za to pretvezo izvedela, vdrla v hotel ter aretirala vseh 60 udeležencev pojedine In zabave. X Otroci zaprti 48 ur v kleti. Iz New Yorka poročajo: Na Dickensovo knjigo »Hiša brez veselja« spominjajo sedaj odkrite razmere v nekem newyorSkem otročiem domu, ki sprejema letno preko P000 osirotelih ali zanemarjenih otrok. Pripada »r»r-štvu za preprečeni« mučenja otrok« ter -•jjavna še vedno po pravilniku, k' že 70 let nI " rT;''rirpmenien Tisoč! otrok, pravi nevvvorškim V^tvom predloženo ln očividno prezgodaj ob-y.ieno poročilo so v tem zavodu utrpeli nepre-*-iiivo škodo. Otroke so vzgajali na najbolj grob flj£č'n. Prezirali so najpreprostejša človečanska načela Ubogi otroci so bili v kleteh po 48 ur ranrti ob kruhu in skodelici mleka. Ako je kak deček malo raztrgal svojo obleko, je moral za ka-Ben hoditi okrog: oblečen v vrečo. GumMaste podlage v posteljicah malih otrok niso bile n'kdar čtščene ali izmenjane ter je morala preiskovalna komisija od-edfti njihovo takojšnje uničenje. Poročilo se končuje z be.<»edam': »Razmere so take, vedo za urnike razdeljevanja teh krmil, a mnogi prihajajo tud' po več ur prej. da bi blago prejeli zanesljivo. Najboljši dobavitelji rejcev mačk m psov so baje konjski mesarji, zivaii Daje čislajo konjsko meso prav tako kakor goveje Hizni deli tega »mesa« včasih že močno »diše«, zato jih je treba dobro prekuhat:. Posebno trečni so kupo-valci, če lahko dobe pljuča, ki baje največ zale-žejo. Psi imajo sicer raje kosti, toda samo z nvmi se ne nasitijo odnosno bi jih morali dobiti mnogo več ' uoji ne smete misl ti. da lejci pitajo |>se in mačke samo z mesom in kostmi, odnosno z mesnimi odpadki, kožami in črevam: Nekateri psi so sicer precej razvajeni, a zadnja leta so se na- X Konec ciganskega pohajkovanja. Sedanje razmere, ki zahtevajo od slefternega posameznika resnega dela. so seveda zadele tudi ciganki se bodo v posameznih državah morali odvaditi brezskrbnega pohajkovanja in zapravljanja časa. Bolgarski notranji m.nister je že predlanskim izdal navodila vsem okrožnim predstojnikom in županom. da morajo takoj prijeti vse cgane in jih uporabiti za izvrševanje javnih del. SI.eno naredbo je Izdal tudi budimpeštanskl veliki župan. Po zbranih podatkih ž'vi na Madžarskem okoli 150 tisoč ciganov, ki so se klatili po državi in so bili v pravo nadlogo delovnemu ljudstvu. Cigani so bili povsod tudi glavni raznašalci in širitelji raznih nalezljivih bolezni. X Najsturejše ljubavno pismu. Na ozemlju stare Kaldeje so našli ljubavno pismo, ki cenijo njegovo starost na 3.800 let. To bi bilo torej najstarejše ljubavno pismo na svetu. Gre za kame-nito ploščico z vklesanimi znaki. To ljubavno pismo izvira od nekega mladeniča iz starega Babilona. Namenjeno je bilo njegovi izvoljenki v antičnem mestu Seharvanumu. Zdaj se imenuje to mesto Sippara. Glasi se: »Naj božansko sonce vedno obseva in ogreva tvoje življenje. Pišem ti, ker bi rad vedel, kako se ti godi. Odgovori mi čim prej. Prebivam zdaj v Babilonu in sem nesrečen, ker te tako dolgo nisem videl. Piši , ti, kdaj prideš k meni. Potem bom srečen v tvojem naročju in ti v hiojem.« — 3.800 let stara ljubezen — pa ni prav nič drugačna, kakor je zdaj. X Konzervirana kri. »Pozor! Krvna konzerva! Imeti na hladnem, ne premetavati!« Tako je napisano na sivih zabojih, ki jih pošiljajo iz Nemčije na bojišča, zlasti na vzhodno, skupaj z razn'mi zdravili in robo Rdečega križa. Konzervirano kri v zabojih prevažajo večinoma s transportnimi letali. V sivih zabojih so skrbno spravljene in proti toplotnim vplivom zavarovane velike steklene epruvete, na katerih je označeno, h kateri skupini spada kri v njih. Konzervirana kri gre iz NemčMe v vojne bolnišnice za bojiščem. Tam jo rabijo zdravniki za transfuzije. Kjer nI na razpolago darovalcev krvi, si pomagajo a konzervi- vadill tudi na polento. Do kam seže Ijui^zen živali, spozi.amo iz tega, da si nekateri rejci cd-trgavajo od ust mleko, kl ga dajejo mačkam, odnosno z njim zalivajo psom polento. Mačke zelo čislajo tudi kendenzirano mleko kakršne koli obilice. Pa tudi psom diši polenta mnogo bolj, če ;.e za beljena s kcnuenziranim mlekom. Kaj vse živali jedo Rejci psov iii mačk so šeie zadnja leta dognali, da psi ln mačke jedo marsikaj, česar ol nikdar ne mislili. Ne smete misliti, da psi jedo le polento. Prav tako kakor mačke, jedo vse kuhane jedi, ki so v sedanjih časih na meščanskih mlzaa. Zanimivo je, da so mačke malo izKičnejše od pso., o.-..osno da posamezne mačke jedo kar ne diši psom. pa tudi nasprotno. Nekatere mačke jcao celo surovo zelenjavo n. pr. solato, a ne toliko zaradi gladu, temveč iz potrebe po •itaimnin. Mačke jedo rade tudi fižol, čeprav ne vse. Nekatere čislajo stročji fižol kakor največjo slaščico, zopet druge se pa rade »mastiio« tudi z zrelim fižolom. Zelo rade imajo tudi teot.en.ne. Nekatere so vprav divje na kruh, ki ga druge nočejo niti pokusiti, čeprav so še tako lačne. Pač pa mačke odklanjajo s prezirom juhe razen mesenih. Mačke jedo, če so dovolj lačne, vse vrste zelenjadnih pri-kuh, tudi špinačo. ohrovt, posebno pa krompir. Ne d'ši jim pa korenje. V tem pogledu so psi še manj izbirčni. Lačen pes sne hlastne sleherni ostanek kuhane jedi, samo če ni že preveč postana in kisla. Lačni psi jedo celo ostanke jedi. ki so ostal' kokošim. Zadovoljni so z »žganci« iz otrobov, pokvarjene moke, r ža itd. če pa pes ni lačen, je zelo izbirčen. Zlasti so razvajeni debeli meščanski psi, ki so včasih jedli najboljše kose mesa. Takšnih psov je še vedno nekaj v me:,tu Zgoci.lo se je pa tudi, da je nekaj razvajen h psov poginilo, ker se n so mogli navaditi diete ZUi se, na se mačke prej prilagodijo spremenjeni hrani kakor psi. Vendar so tudi razvajene mačke zelo izb rčne in se morajo precej dolgo posuti, preden pokusijo hrano, ki je n so še n Udar jedle. Rejci dobro vedo, da so psi in mačke tem manj izbirčni, čim prej jih navadijo v mladosti na razi čno hrano. Mačke jedo vse. samo navaditi i h je treba mlade na jedi ki jih jedo ljudje Zato prehranjevanje mačk in psov. ki jedo ostanke z miz meščana, ni tako težko prehranjevati tud' zdaj, vendar so tudi nerazvajene živali vprav divje na meso n morajo dobiti vsaj od časa do časa kakšen mecni ostanek. Vsekakor imajo ljubitelji živali ve! ke skrbi s prehrano psov in mačk. a tega ne pokažejo rad , kakor da se bojijo prehude obsodbe ljudi. ki ne poznajo ljubezni do živali in nc morejo razumet', da si kdo nakopava dandanes še takšne težave. rano krvjo Rt ostane zdrava in uporabna skozi mesec dni Kri, ki jo je daroval ra ali oni darovalec v Nemčiji pred enim mesecem, se lahko torej še porabi na hoj šču. da reštjo težko ranjenemu vojaku življenje X Najpopolnejši motor. Srce, osrednji organ krvnega obtoka, je najmočnejša in najodpornejša mišica človeškega telesa. To je pa obenem najpopolnejši in najmočnejši motor, kar Jih pozna svet. Kateri drugi motor bi lahko skozi 70, 80 ali pa celo 100 let nepretrgoma deloval ? Pa ne samo to, pomisliti moramo tudi, da se človeško srce skrči ln razširi 65 do 75 krat v minuti Ne moremo si misliti motorja, ki bi deloval tako pravilno in dolgo kakor človeško srce Ta mišica, velika komaj tako kakor pest odraslega človeka, pretoči dnevno 10000 litrov krvi. V povprečnem človeškem življenju je pretoči 250 milijonov litrov. Moško srce tehta nekaj nad 300 gramov žensko pa povprečno 20 gramov manj. V nasprotju z vsemi drugimi človeškimi organi, ki postanejo manjši in lažii. ko se človek postara, postaja srce z leti večje. Malo je tudi znano, da miruje """srce navzlic svojemu pravilnemu utripanju v resnici celih 20 let v povprečnem človeškem živ-lienju, kajti po vsakem rttnrčnem udarcu se njegovo delovanje ustavi za eno šestinko sekunde. To je obenem počitek srca. ki sra mora seveda tudi imeti, da se prehitro ne obrabi. X Kako hitro mahajo žuželke s krili, žuželke med letanjem tako hitro mahajo s krili, da s prostim očesom te?a sploh ne moremo videti S pomočjo fotografskega aparata se je pa posrečilo točno ugotoviti hitrost mahanja žuželke s krili. V ta namen je bil potreben poseben fotografski aparat ln žarnica s plinom zelo n'zkepa tlaka. Skozi njo je bil napeljan Izmenični električni tok nalvišje napetosti. S to napravo se se posrečile fotografije v 1/25.000 sekunde. Tako je bilo mogoče dognati, kako hitro maha žuželka med leta-n-fem s krili. Irkazalo se ,1e. da zamahne muha s krili 150 do 215 krat v sekundi, metuli 6 krat, navadna mišico 90-krat, čebela 160 do 220-krat, osa pa 280-krat. | SMEŠNICE MAŠČEVANJE Znan' francoski pisatelj Aleksander Dumas je Izdajal tudi list »Mušketir«. Ker pa je svoje sodelavce slabo plačeval, so mu lepega dne trije odpovedali službo. »Zdaj pa list ne bo mogel več iEhajati,« so si misl'11. A naslednjega dne je list vendarle izšel in prinesel na prvi strani tole sporočilo duhovitega Du-Ihasa: ».Mušketirjevi' sotrudn'ki X, Y, Z so odpovedali nadaljnje sodelovanje pri listu. Ni torej nobene ovire več, da se občinstvo ne bi v obilnem Številu naročilo na list.« ifEZA »žena, zakaj gledaš tako mračno?« »Pravkar sem se hotela nad nečem jeziti, pa i jem pozabila nad čem ...« MED OTKOK1 Lizika: »Tonček, dajva se igrati očeta ln mamo.« Tonček: »Dobro, samo ne smeš me preveč tepsti!« (DEV LJ A K J EVO MAŠČEVANJE Obraz Je čevljarju žarel od veselja: — Sedaj sem se pa maščeval! — Maščeval? Nad kom' ( — Nad telefonistko. — Kako? — Dal sem ji tudi jaz enkrat napačno številko. ZGODNJE VSTAJANJE Oče sedi za razgtnjen'm časnikom in pravi osemletnemu sinu Gabrijelu: »Poslušaj Jelko, kaka sreča lahko čaka tiste, ki zgodaj vstajajo! Tu berem, da je davi ob sedm h neka oseba našia v Slomškovi ulici denarnico s 720 lirami.« S;nko malo ponrali nato pa odgovori: »Tisti P« ki ip rlpnar "/p-"Ml ie rr.or»' "Rtnti še prej * f£?&asifca št. 7 Besede pni" pni jot Vodoravno. 1 del pohištva, 4. del mestne ulice. 7 hlapljiva tekočino 10 alkoholna p'jača, 13 drevored 15 sveti lik pri Egipčanih. 18 zakas-njtn, 20 podredni vezni k 22 del prostora. 23 za vse enak 24 močan krepek. 25 znak za kemično prvino 26 pristanišče na Finskem, 28 psevdon m slovenskega pisatelja (>:Rna«), 30 časovna enota 31. igralne k;irte -13 suh. vitek, mr-Siiv, 34 umetnina. 36 reka v Rusiji 37 podzemeljska živa, 38 mlečni izdelek 40 v rimi, 41 posoda za vino 43 močna svetloba, sij. 45 sončni bo;?. 46 dan v tednu 48 reka v Srbij'. 50 evropski reka 52 osebni za mek 53 zasledovanje, gonjenje, 54 lokalen 57 voznikova potrebščina 58 osebni :atniek 60 orena 6? kemična prvina, 63 pri"'očen, zanimiv 65 osebni zaimek. 66 predplačilo 68 v redrnh časovn'h presledkih panovija-jo<* se dohodek od kap'tola 70 medmet 72 talent. poklonilo 73 predmestje Ljubljane. 74 število 75 skrajšano žen.-ko 'me. 76 praded, častit-lj " starček. svetoniseTiska oieba. 78 kos lesa 79 re!;i na Hrvatskem 81 privilegirano izvozno pod-jct|p v bivSi Imjoslavil". 8"? nere?n'ca. 85 glej 25 vodoravno 86 pesem. 88 razvrščen >posprav-Ijpn 89 nagel umik 91 n!kalntca. 92 sveta podoba 94 dragotlna 95 visok turški uradnik, 97 Ogor^enie srd. 98 čebela. 99. grški bog vojne, 100 |emee. 55 nrednlfi^Mo. 56 prenos, 59 Sen«ko Ime 61 sestnv'na celote 64. tTrai; 'tolHnnflVo rnc^tn 67 žensko V GOSTILNI Dečko: »Dajte ml l'ter vina!« Gostilničar: »Rdečega ali belega?« Dečko: »To je vseeno, ker je za slepca...« 1'EHTEN RAZLOU »»Matevžek, Kako ti je všeč knjiga, ki sem ti jo poklonil za božič?« »Je še nisem pogledal.« »Zakaj pa ne?« »Ker ml je mamica rekla, da ne smem, dokler si prav lepo ne umijem rok.« ZLOBA IZ ZADREGE »Kaj vidim, Minka? Pred zrcalom pomerjate moj novi klobuk? Kaj poment to?« »To pomeni, milostiva, da bi rada videla, kako pristoja ta klobuk lepemu obrazu.« V RESTAVRACIJI »Gospod doktor, tole vino je staro 30 let.« »Cujte, gospod plačilni, za tako starost se ml pa zdi steklenica vendar le premajhna.« NISTA SE RAZUMELA Viktor se je hotel oženiti ln oglasil se je pri očetu svoje izvoljeake. »Vašo hečrko ljubim,« Je rekel. »No. in?« »Prosim za njeno roko.« »Ali imate kaj denarja, fant?« »Kako? Saj jo hočem vendar vzeti za ženo, ne pa kupiti,« je odgovoril snubač začudeno. DRUG DRUGEGA NADKRILJUJEJO Gašper , Miha in Boitežar. vsi tr je jogrl — najraje v tujih revirjih — so se zabavali s pripovedovanjem čudnih zgodbic. »V svojih mladih letih sem bil tako hiter,« je pripovedoval Gašper, »da sem videl, ko sem tekel okrog drevesa, samega sebe v hrbet.« »To ni nič novega,« je inenil Miha. »V moji rojstni vasi so ljudje nekoč tako stradali, da sta po dve oseb' skupaj dali Komaj eno nco.« »Kaj bosta vidva,« se je zarepenod Boitežar. »Moj pokojni oče se je nekoč vračal okrog polnoči iz gostilne In je tako tmenitno in pristno zakikirikal, da je takoj pogledalo sonce izza gore v domnevi da ie ura že štiri . . .« Ime, 69. reka v Angliji, 71. ženski šport, 73. domača žival, 76 drevo in sad, 77. tatarski poglavar, 79 ziočin, 80. vprašalnlca, 81. levi pritok Donave, 82 spoj. st k, 84. boljša polovica, 86. ruska reka. 87 pripadn'k izumrlega slovanskega plemena, 89. jeza. srd, 90. gesta, premik telesa, 92. predlog, 93 ploskovna mera, 95. osebni zaimek, 96. grška črka. REŠITEV KRIŽANKE ST. 6 Vodoravno: 1. moda, 4. platina, 10. omikane, 16. oba, 17. Aron, 18. varen, 20 vozel, 21. živinorejec, 24. tekači, 26 rlmese, 27. arene, 29. an lin. 32. cepin, 33. ura, 35. Ajas. 36. vran, 38. nametan, 42. so. 44. t, m., 46. ca. 47. ave. 49. Azazel, 51. požari, 54 Ada. 56. ocet. 58. ti, 59. Atos, 61. Mau. 62. gtev. 7 l aBmnrnnrnmuMmumHm.armMmta-m* MOČNI KNJIGI Slavnega irskega pisatelja Bernarda Shavva so nekoč vprašali, katere knjige so napravile neposredni vtis na njegov razvoj. Brez oklevanja jo odgovoril: »Kuharska knjiga moje matere ln čekovna knjižica mojega očeta.« VASOVALEC Janez (pri oknu): »Micika, ali spiš?« Micka: »Kaj si ti, Janez? Kaj bi rad?« Janez: »Posodi ml dva .kovača'!« Micika: »Ne morem, ker spim.« DOLGO JO POZNA 2id naj bi pričal zaradi puške. — Poznate torej dobro to puško? — Ce poznam to puško? Ah. gospod sodniki Poznal sem jo, ko je bila še čisto majhna pišto. lica. Domače zdravilne rastline Kako iih nabiramo in tušimo 40. SULICAST1 TRPOTEC, pripotec ali žilnjak raste po travnikih, zlasti kraj potov (Ime!), naseli pa se tudi v njive, zlasti deteljne. Liste ima samo pri tleh, rasto zvezdasto v šopu In so suličasti ter celorobl ali neznatno nazobčani.. Močne žile teko po dolgem; navadno jih je pet (3—7). Iz srede listnega šopa rasto več peterobrazdasfh tenkih stebel, ki nosijo r vrhu oblasto razcvetje. Cveti so drobni in gosto drug pri drugem. Spodnji se razcveto prej nego zgornji. Vsak ima štiri prašnike. ki mole dale« Iz četverodelnega venca, in en pest'č s primo-roma debelo plodnico V zdravilne svrhe rabijo navadno le sveže liste, iz katerih iztiskajo sok Toda tudi posušene kupujejo: kuhajo jih za prsni čaj. Ker je rastl'na r njivi plevel, za travnike pa tudi brez prave koristi, Jo navadno Izderemo pri nabiranju celo, odstrižemo koreniko in steblo ter sušimo v senci. Suho blago hranimo v vrečah. ■■■■■■■■■■nmHB^BmiKi i alod, 64. Nen, 66. jezen, 68. me, 70. trop, 12. na« vajena, 74. urar, 76. ak, 78. Emona, 80. eta, 81. oš, 82. lihe, 83. plahe, 85. oni, 86. kra, 87. ak, 83. leviti, 90. srd, 91. 11, 92 ta, 94. aU, 96. Ana, 97. Indijanci, 99 Ina, 101. nora, 102. nerodno, 103. terna. Navpično: 1. mož. 2. Obir, 3. davica, 4. prosinec, 5. Lorena, 6. Ane, 7. iver, 8. Nace. 9. ar, one, 11. Ivana. 12. koCijaž, 13. azila, 14. ne elan, 17. pena, 19. eter, 22. imena, 23. Janez. ka, 28. nune, 30. Istra, 31. ovca 34. as, 37. rac 39. Matena, 40. tat, 43. 'oponašati, 45. minareti, 48. vodometi, 50. Laze, 52. os, 53. Amerika, 55. alt, 57. en. 60 tenor, 63. orehi, 65. na, 67. eja, 63. mula, 69. kaplan, 71. po. 73. verdar, 75. ah, 77. kleno, 79. ne, 84. Avar, 85. orje, 85. kl'n, 81 inž, 90. sin, 91. led, 93. Ant., 95. lan, 98. no, 100. ne. Filr das Konsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor i. R. — direktor, v p.. Igriška 3. — Sohriftleiter — urednik: Davorin Ravljen, Journalist — novinar, Stari trg 7. — Fiir die Druckercl — Za tiskarno »Narodna tiskarni«: Fran Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — Alte ln Laibach — vsi v Ljubljani.