69. številka.
Ljubljana, v petek 24. marca 1899
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
bhaja mak dan svačar, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogar ske deželo za vse leto 15 gld , za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld . za jelen mesec t gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meneč, po 30 kr za četrt leta. - Za tuj e dežele toliko več, kolikor pufttnina znafta. - Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatvo naročnine, so no ozira. — Za oznanila plavijo so od Rtiristopne petit-vrste po « kr. če se oznanit* jedenkrat tiska, po 6 kr, ce se dvakr.ir,, in pn 4 kr., čo ae trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole" rrankovati. — Bokopial se no vračajo. - Uredništvi in upravni3tvo je na K mgresnem trgu St. 12. Opravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, (oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vho<l v uredništvo je iz Vegove ulico St. 2, VHod v upravnistvo pa a Kongresnega trga 5t. 12.
n?elefon Nt. :*-4.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, dne 27. marca.
Besedolomno katoličanstvo.
Včerajšnja seja deželnega »bora je pokazala, da se je katoliško-narodna stranka „sprave" že naveličala, in da je prevzel gospod Kalan posel rudečega krvnika, tako da je moral v javni seji omenjeno spravo slovesno udušiti. Počenjanje te propadle stranko bilo je tako hinavsko, da moramo skoraj dvomiti, jeli še kaj poštenih mož v njenih vrstah. Skoraj v.si brez izjeme pozobali so svojo besedo in svoj podpis, kakor pozoblje kozel zeleni list z veje. Mi bi o celi zadevi ne bili pisali, ali prizori, ki so se dogodili v včerajšnji dežolnozborski seji, nam silijo pero v roko. Pokazalo se je namreč, da je katoliška stranka „spravo" sklenila v sleparskem namenu, narodno stranko ž njo speljati na led, ter jo v zbornici popolnoma izolirati.
Iz besed poročevalca Hribarja, ki je v javni seji tožil, da od skupnega posvetovanja, sprijateljenih dveh klubov ničesar več ne pričakuje, spoznali smo, da se je moralo nekaj pripetiti za kulisami. Po-izvedeli smo sledeče. „Sprava" imela je blažilno vpljivati na obe stranki, in da se to polagoma doseže, sprejeli sta se v njo določili, ki naj bi oblaženje obstoječih razmer — na hitro spremembo ni nikdo veroval — polagoma omogočili. Pred vsem se je mislilo, da posebno volilni boji po-ostrujejo razmerje jedne do druge stranke. Mislilo pa se je tudi, da neprestano snovanje konsumnih društev najbolj razdru-žuje prebivalstvo, in da so ta društva neusahljivi vir, iz kojega se izstaka gnojnica večnega sovraštva. V teh dveh pogledih se je pri sklepanju „sprave" veliko govorilo, in naši katoliški možje so tedaj svoja srca na roki okrog nosili, in ta srca bila so mehka kakor vosek. Pripravljeni
so bili ti katoliški možje k vsaki koncesiji; pred vsem tudi h koncesiji, da naj se sprava ne dotika načel, in da ostanejo liberalci in klerikalci po spravi glede načel ravno isti, kakor so bili pred spravo. Vsled tega mehkoljubja obeh strank sprejeli sta se v spravno pogodbo dve točki, ki sta irneli pred vsem namen, pospešiti oblaženje obstoječih razmer. Glasita pa se ti točki tako-le:
Vili.
Oba sprijateljena kluba se zavežeta varovati sedanje posestno stanje obeh strank mej spravno dobo, in bi cer tako, da se vsaka stranka obveže, ko bi v kakem volilnem okraju v tekoči volilni dobi iz kakoršnega v/roka koli prišlo do nadomestne volitve za deželni ali državni zbor, ne delovati proti izvolitvi kandidata one stranke, kateri je pripadal prejšnji poslanec Glede volitev v samoupravne zastope se pa zavežeta oba kluba delovati na to, da se sporazumu in mirno vrše. Vselej pa, kadar bi vsled udeležitve nemške stranke prišel v nevarnost kandidat one slovenske stranke, katere posesno stanje se ima vnrovati, je sprijateljena jej stranka obvezana, udeleževati se volitve in glasovati za tega kandidata.
XII.
Ker se snovanje konsumnih društev iz narodnega stališča zamore odobravati le tam, kjer je slovenski živelj v boju z dru-gorodnim življem, z narodno-gospodarskega stališča pa le tam, kjer domača trgovina ne ustreza gospodarskim razmeram konsu-mentov. — zavezujeta se oba sprijateljena kluba, delovati na to, da se v takih krajih dežele kranjske, kjer niso dani zgorajšnji predpogoji, konsumna društva ne snujejo. Kadar bi se pa v kakem kraju imelo osno vati kako konsumno društvo po upljivu ali inicijatvi jedne ali druge stranke, je vodstvo konsumno društvo snujoče stranke zavezano,  o tem  obvestiti   vodstvo pri-
jateljske stranke, da se doseže skupno po- j stopanje.
Posledice teh določb so v gotovih slučajih zajedno kakor drugo stranko težavne, ker pa so s>- prevzele s slovesnimi podpisi, rnora se jim podvreči jedna  kakor druga stranka.   Klerikalna  stranka pa jih ni hotela prevzeti, in pokazala je to že  pri de-želnozborski volitvi v Kranj i in Škofjiloki. Tudi je po spravi s posebno  vnerno orga-nizovala povsod po deželi konsumna društva, • lasi je pri tem počenjnlri nekako zvija'-no, ker je pristna konsumna društva pod napačnim imenom krnetiskih zadrug v življ -nje klicala   Tudi je   po svojih glasilih zastopala mnenje, da pri volitvah v ljubljanski mestni svet katoliška stranka ni zavezana, glasovati za kandidate narodne stranke, in naj bi nemški kandidatje vsled tega tuli zmagali! Ker mora vsak pripoznati, da posebno ljubljanske volitve  od leta do leta prav zelo razburjajo javno mnenje,  in ker bi  bil  najboljši  dokaz,  da se je sklenila resna ,sprava", če bi se ljubljanske volitve v soglasju vršile, sklical je župan g. Hribar skupno posvetovanje obeh. sprijateljenih klubov, da se dožene, kake obveze da  je prav  za   prav   klerikalna stranka prevzela v jj. 8. in 12. spravnih dogovorov. Pri tem shodu pa so katoliški poslanci, ki so poprej s klubovim sklepom iv svojem lastnem klubu) si vezali roke, tolmačili — dr. Papež bil je pri tem pravni konzulent svoje stranke, £. 8. tako. da se človeku kar lasje ježe. če vidi kako se pači pomen in duh povsem jasnega dogovora, tako da je le  advokat   v  stanu  v to jasno določilo vdihniti pomen, kojega bi mu noben drug pameten človek ne dal! Dr. Papež je namreč   na   podlagi   poprejšnjega klubovega sklepa svoji stranki izjavil, da ima sprava le ta pomen,  da mora  katoliško - narodna stranka pri volitvah v deželni in državni zbor glasovati   za   kandidate nasprotne stranke, kadar je nevarnost, da bi drugače zmagal Nemec; glede volitev v Ljubljanski
občini pa ima katoliška stranka popolnoma proste roke, in sine v spravni dobi vsekdar postaviti svoje kandidate, in naj Nernci vsled tega desetkrat zmagajo. Ko so narodnonapredni poslanci z začudenjem čuli to tolmačenje povsem jasnega določila, oglasil se je dr. Papež z motivacijo svoj ega tolmačenja. In to vodoglavno motivacijo je dobil dr. Papež prej kot ne iz stare Abdere, ker drugod je ni mogel dobiti. Spravni dogovor H. ima tri odstavke, in rnerodajen je pred vsem zadnji odstavek, ki slove:
„Vselej pa. kadar bi vsled udeležitve nemške stranke prišel v nevarnost kandidat one .slovenske stranke, katere posestno stanje se ima varovati, je sprijateljena jej stranka obvezana, udeleževati se volitve in glasovati za t<-£a kandidata".
Dr. Papež pa je izjavil, da se ta zadnji odstavek ozira jedino  le na prvi odstavek, nikakor pa ne na drugi odstavek, ki tiči v sredi mej prvim in zadnjim odstavkom!   Probatum  est!   Vsi katoliški poslanci so kakor en sam možiček pritrdili temu vratolomnemu, in vsaki logiki v obraz bijočemu razlaganju  bistrega  dr. Papeža! V  očigled  takemu  nasilstVU ni bilo glede konsumnih društev nič dobrega pričakovati, da si je tudi določilo §. 12 spravnih dogovorov za vsa koga -■ dr. Papež jo se ve izvzet — jasno, tako, da ne potrebuje nika-cega komentarja    Ali sedaj bi jih morali čuti naše klerikalce, glede konsumnih društev  nočejo  prevzeti nikake  zaveze, to je tok časa,  komur  se  nočejo   ustavljati, bi bilo tudi nespametno, posebno za poslanca Sch\veigerja,  ki   pladnje  sedaj,   odkar je konsumno društvo v Metliki. rflaškou in sicer „zeleno f 1 a š k o" olja s 55 krajcarji, dočim jo je prej dražji plačeval.  S tem je bila potreba konsumnih društev proti vsakemu dvomu dokazana,  in v tem pogledu sprava razveljavljena.   Župan Hribar pa je skupno sejo sprijateljenih klubov končal z besedami: „Bila je to prva skupna seja, in bode prej kot ne tudi zadnja !J Posto-
LISTEK.
Tragedija kmetiških uporov.
(K premijeri A.  Medvedove dramo  „Za pravdo
in srce".)
Strašna doba, ko se je obupani slovenski in hrvatski kmet boril za svojo svobodo, doba, ko je prikipelo trpljenje suženjsko tlačenega kmeta do vrhunca, in ko je zaplamtel požar vstaje hkratu v slovenskih in hrvatskih vaseh, ter so se zbrali v ogromnih trumah kmetje, da požend pohlepne in krute grajščake z njihovih gradov, ta, krvavih bojev, morij, požigov in nasilstev polna doba je podala že mnogim
— tudi slovenskim — pesnikom snovij za pesmi, romane in drame.
Boj zatiranega, brezvestno izrabljeva-nega in robsko zaničevanega kmeta za zlato svobodo in človeka dostojno življenje,
— obupni boj pravih gospodarjev slovenske in hrvatske zemlje z vsiljenimi tujci, para-sitskimi grajščaki, ki so se redili in pasli z znojem in s krvavimi žulji teroriziranega naroda, — ta boj je imel v svojem spremstvu toliko poetično-tragičnih dogodkov, da jih. je bilo treba le umetniško obdelati, in tragedija je bila gotova. Zatajevani srd, zakrlvana maščevalnost je buknila 1. 1573 kakor vihar a elementarno silo na dan. „Le vkttp t le vkup t" je zvenelo po deželi,
in pod junaškim vodstvom Ilije Gregoriča in Matije Gobca so se zlile čete kmetov v orjaško vojsko.   Strah in trepet je prevzel grajščake;  kdor je mogel, se je skril in bežal pred besnimi kmeti, ki so plačevali nekdanjim svojim trinogom milo za drago. Dogodilo se je takrat mnogo nečloveških činov, ki so narodu neizbrisen madež, ki pa so razumljivi vzpiičo nečuvenih zločinov grajskih gospodarjev.  Znano je, da so neki  zverski   grajščaki   uporabljali svojo „pravico prve noči", da so smatrali lepe žene in hčere tlačanov za sredstvo ute-šenja svojih strastij, da so orali z vpreže-nimi kmeti, jih zlorabljali na najnesram-nejše načine, pa jim škodili kakor so le mogli in znali. Le malo je bilo grajščakov, ki so se zadovoljili s tem, kar jim je bilo dovoljeno; večina je smatrala kmete le za orodje, ki množi grajsko bogatstvo ter služi grajščaku za zabavo . . . Razumljivo je torej, da mej vstajo niso poznali kmetje ponekod nikake mere v svoji maščevalnosti  ter so morili ter poniževali grajščake in grajšča-kinje čim najbolj.
Tudi v A. Medvedovi prelepi tragediji iz te burnodivje, krvave dobe, tudi v žaloigri „Za pravdo in srce", ki se bo igrala v nedeljo, se nam slika usoda slovensko hrvatskega kmeta pred in mej ostankom 1. 1573 ter po njem. In verno, po zgodovinsko zanesljivih virih je naslikal A. Medved mišljenje in delovanje obeh nasprotujočih ti strank, grajščakov in kmetov.
Na Raki, na gradu blizu Kostanjevice in Krškega, na domovanju mogočne in brezsrčne Barbare p 1. Bele se vrši glavno dejanje žaloigre. Tu se zbero z Barbarinim sinom, Erazmom, na zabaven lov grajščaki iz okolice.  Janez   Krstnik   Valvasor s Turna in iz Krškega, Štefan Gregorija-nec iz Mokrio in Krištof Ložan iz Belnika prav v času, ko se začenja gibanje mej kmeti in ko naznanjajo prvi bliski, da se bliža huda ura.   Tahiju je hodilo že za nohte, zato je rotil kranjske deželne stanove in celo nadvojvodo Karola, naj mu pomagajo osvoboditi se vpornih  kmetov . . . Slabe slutnje  obhajajo  grajščake   na  Raki, — kakor grom pa jih prešine strel, ki je iz neznane puške ranil na lovu Erazma pl. Belo . . . „To je začetek!" si mislijo in pobegnejo na svoje gradove rešit kar možno. In ta zla slutnja se uresniči! Vse Dolenjsko okoli Brežic in Krškega se je dvignilo, na Hrvaškem pa so zbirali vojsko Pasanec, Magajec in Gobec. Kmetje na Raki so napadli in oropali grajščino, vlekli grajščakinjo Barbaro za lase po stop-njicah, jo vpregli v plug ter jo pretepali — kakor so bili včasih  tepeni  sami — z biči . . . Erazma so vkovali v železje ter ga hoteli umoriti, saj je v svoji strastni ljubezni odvedel  Katarino,   slepca Grajana lepo hčerko ter jo hotel prisiliti, da ga ljubi.
V tem strašnem hipu, ko se naj odloči usoda Barbare in Erazma, pa prinese sel vest, da je — vse izgubljeno, da ie
kmetska vojska poražena in poteptana . „Stara pravda" je zopet izgubljena, toda za kmete na Raki se vendarle začne doba svobode. Ljubezen Erazma in Katarine jim nakloni ono, česar jima ni priboril krvavi bojni meč. V ljutem nasprotju s srečo osvobojenih kmetov jo tragična usoda plemenite Katarine, ki pade kot žrtva grde ljubosumnosti.
Žaloigra „Za pravdo in srce* ima celo vrsto poetičnih in pretresljivo dramatičnih prizorov. V sredi dejanja stojita Katarina in Erazem, poleg njiju pa nesrečni Andrej, sin Lokvanca. ki je vodja vstaških kmetov. Mej grajščaki je jedina izjema pra-vicoljubni in srčno blagi Valvasor. Klasičen tipus je grajski oskrbnik Di/.ma, ki je nekak parasit na parasitu.
Medvedova drama se torej odlikuje po velezanimivi, dejanja bogati, domači zgodovini posneti vsebini, ki se bode na odru vzpiičo dobremu igranju nedvomno izvrstno obnesla.
Jako Častno za naše domače igralce pa je, da so si izbrali za svojo benelico izvirno delo, saj s tem dokazujejo, da stoje najrajše v službi domače umetnosti, katero najboljše razumejo in najlažje dramatski izražajo. jdjj
In tako ju prav:   na domačenAjjH naj se posvečajo domači igralci Pre4''Mwj domačim umetniškim delom! -^SrOT
panje klerikalcev pa je prozorno kakor steklo: upanje imajo, da zmagajo pri bodoči ljubljanski občinski volitvi. in zategadelj so spravo pozobali' Stari Bog pa še živi. zatorej upamo, da klerikalna drevesa ne bodo rasla do neba. in to tudi v Ljubljani ne! Pač pa fe je izkazalo, da je čez vse resničen izrek   (Jerica tides. nulla tides'
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 23. marca.)
(Dalje.)
Prt točki 9, poroča vitez Langer o pospeševanji vinogradarstva na Kranjskem.
Po daljšem uvodu, v kojem je razširjanje trtne uši zanimivo pojasnil, peča se gospod poročevalec z deželno pepinijero v Ljubljani, o koji nima nič veselega poročati Koliko upov se je ob svojem času stavilo na to pepinjero : požlahtnene ameriške trte, naj bi se bile v obilnem številu iz nje mej narod oddajale; najboljše trte naj bi se bile v nji cepile; z jedno besedo pričakovalo se je vse kaj druzega, nego današnji rezultat. Ta pa je tak, da ta pepi-nijera dandanes niti ne vegitira več. V dvojnem oziru je le to obžalovati. Prvič zatega delj, ker moramo pripoznati, da se je s r e Č n a misel, ustanoviti deželno pepinijero, nesrečno izpeljala, ter se tako zaman po tratil najugodnejši čas. Drugič pa zategadelj, ker so se s to ponesrečeno pepinijero skoraj brezuspešno potratila sredstva, koja sta ji naklonila dežela in država. Kje tiči temu vzrok J če bi gospodje — pravi poročevalec — hoteli pogledati v stenograriške zapisnike, prepričali bi se, da že leta in leta izjavljam svoje pomisleke proti ljubljanski pepinijeri. V Ljubljani, kjer je ob-nebje, pod kojim trta nikdar rasla ni, koji je v bližini močvirje z gostim dimom in debelo meglo, v ti Ljubljani naj se najvišje rastlinsko - rizijologične zahteve stavijo do trte. zahteve, kojim se pri požlahtnovanju izogniti ne da! Kako naj pod takim ob-nebjem dozori les v trti, in kje se naj vzame tako imenovana rezervena snov, ki je neogibno potrebna, če naj se cepič pri raste. Kako naj se pod takim obnebjem, kjer za požlahtnenje namenjeni trs mesto v maju, šele j u n ij a meseca požene, mladike in peresa kolikor mogoče hitro razvijejo, da more trta dihati in napredovati! Ni mi namen gospodu referentu v deželnem odboru kaj očitati, ker se je ravno vse to že pred njegovim vstopom v deželni odbor upeljalo bilo. Pepinijera v Ljubljani se bode morala opustiti, njena brezuspešnost nas h temu sili.
Nikakor pa se ne sme opustiti zdrava misel, iz katere se je pepinijera rodila, nasprotno, tudi v prihodnje ima se ta misel gorko gojiti.
Na to razpravlja poročevalec vitez Langer o državnih trtnicah, ter z radostjo pozdravlja, da je površina teh trtnic narasla že čez 16 hektarov, in da dajejo najmanj poldrugi milijon trt, tako da bode ž njimi potreba v deželi prej kot ne pokrita, ne da bi se morale trte od drugod uvažati.
Dalje opozarja poročevalec, da so do aedaj vinogradniki brez ozira na druge pod pore dobili od dežele na brezobrestnem posojilu 148.000 gol d., in ravno toliko od države.
To so gotovo hvalevredni, visoki zneski, pravi vitez Langer, ali pomisliti pa imate vendar, kako veliko izgubo na produkcijski vrednosti ima že nekaj let sem prenašati vinogradno prebivalstvo kranjsko: p rej kot sejeprikazala trtnauš, znašala je v petletji 1875—1 880. trgatev počez kakih 230.000 hektolitrov; potem pa je v petletji 1890.—1896. ista trgatev nesla počez 80.000 hektolitrov. Zgoraj omenjeni 230.000 hI. so vrgli po tedanji ceni 10 gld. za hektoliter, skupaj 2 3 milijona gold., 80.000 hI. po sedanji ceni 20 gold. za hektoliter pa vrže 1 6 milijona gold. Letna zguba znaša torej — če se oziramo na dohodek normalne trgatve — 700.000 gld., in ta zguba razdeljena je samo na štiri okraje; samo Štirje okraji imajo take zgube vsako leto trpeti. Vsled podpore od strani drŽave, od strani dežele, in vsled polnozavednega postopanja vodečih faktorjev pa vedno opravičeno gojimo najboljše upe za pribodnjost. Gospod zastopnik vlade je ob svojem času sledeče izjavil: Regeneracija vinogradov od* visna je od teh faktorjev: 1. od razsodnosti in pridnosti prebivalstva, 2. od potrebnih
denarnih sredstev, 3. od primerne zaloge ameriškega trsja. V teh besedah obsežen je
na tem polju akcijski program, ki daje podlago za pospeševanje regeneracijskih del od strani dežele in države. Da je ta podlaga prava in zdrava, da je sploh cela akcija pod razsodnim vodstvom in tudi uspešna, dokazujejo sledeče številke. Od leta 1888 do 1894. — toraj v Šestih letih — se je okrog 70 hektarov regneriralo. Od leta 1895. sem, torej v dobi, ko so se vodilni faktorji te misli z večjo energijo poprijeli, pa do konec leta 1897., torej v treh letih, obsegala je regeneracija celih 1030 hektarov! Nikdo ne more torej tajiti, da se tukaj nahajamo na pravi poti, in da se bode vinska produkcija deželi ohranila. Pa ne samo to, ohranila se bode tudi v rokah dosedanjih producentov, naših kmetov, ki se z vso pridnostjo in s celo močjo bore s silno krizo. Na vas vse, pripadajte ti ali oni stranki, apelujem, da podpirate z vso silo ta napredek našega kmeta; podpirajte ga le še malo let s svojo roko, in ne zapustite ga v ti krizi. Nas vseh, bodimo tega ali onega stanu, nas vseh je najsvetejša dolžnost, da priskočimo kmetskemu stanu na pomoč, da postane gospodarsko zdrav in čvrst. — (Burno pritrjevanje.) (Dalje prih.)
t/ EJ ubijani* 24. marca.
K položaju.
Poročilo poljskih Časopisov, da misli vlada sklicati državni zbor že koncem aprila, dementira „Vaterland", češ, da je ta vest do cela izmišljena. Monakovska „A!lg. Zeitung" je prinesla zanimiv članek iz peresa odličnega nemškega poslanca na Češkem o nameravanem vladnem jezikovnem zakonu. Tu čitamo: „Nemški listi vidijo v tem, kar se je doslej izdalo o vladnem načrtu, prav za prav izpolnitev svojih lastnih želja; zato dolže otročje Lipperta, da je izdal sovraženi vladi njihov program. Nemci so torej sedaj v veliki nevarnosti, da izpolni vlada njihove zahteve, in onemogoči 3 tem nadaljnji odpor Nemcev. Toda ob-strukcijonisti tega nočejo in rajši zameta-vajo nameravani zakon, kakor da bi sprejeli od sovražne vlade toli veliko dobroto, po kateri hrepeni ves narod. To vedenje obstrukcijonistov utrja vero, da so bile dosedanje tožbe Nemcev neopravičene, ter da jim je jedin namen le boj proti vladi, naj si ta boj tudi škodi Nemcem samim. Član-kar namiguje, da VVolfovci ne morejo biti nikdar členi kake nove vladne večine, ker so protiavatrijskih teženj, ter da stremi vse delovanje VVolfovcev za tem, da se vsled večnih političnih bojev Avstrija razbije."
Dr. Grabmavr izključen.
Veliki teroristični upliv nemških radikal cev se še prav nič ni zmanjšal. Vse, kar ne ugaja Wolfu, se mora umakniti. S 14 glasovi nemških nacijonalcev in 5 glasovi naprednjakov proti 13 glasom naprednjakov je bil izključen Grabmavr iz tirolskega dež. volilnega odbora. S tem so se nacijonalci maščevali za Grabmavrjev govor v Meranu, in završili hujskajočo agitacijo proti njemu. Bržčas bodo sedaj zapustili vsi veleposestniški členi omenjeni odbor. Značilno je, da so se naprednjaki razbili, ter jih je pet glasovalo proti Grabmavrju. Grabmavr je jeden najodličnejših tirolskih poslancev. Ker pa je v Meranu ostro napadal nacijonalce ter priporočal naprednjakom, naj postopajo skupno s katoliško stranko, so ga Schone-rerjanci vrgli iz odbora. Dr. Grabmavr je pred glasovanjem naglasa!, da bodo nemški veleposestniki slej kot prej členi državno-zborske opozicije, da pa smatrajo postopanje Schonererjancev za obstoj Avstrije in za čast Nemcev kvarno.
K bolezni papeža. Budimpeštanski BAlkotmanyu, ki ima z Vatikanom zveze, je prinesel iz Rima brzojavko, da je stanje Leona XIII. skrajno nevarno, ker se je razvila trebušna vodenica.   Papež mora ležati vedno v znak. Pričakovati je najhujšega   „Pol. Corrpa se piše iz Rima, da so vse vzburljive vesti o papežem zdravju neutemeljene. Papež je sicer res še bolan, toda vzroka ni, da bi se bali za njegovo Življenje.   Nevarnost bi nastala samo takrat, če bi se slabost dolgo ne umaknila. Tudi ni res, da se kardinali že bavijo z vprašanjem volitve bodočega papeža, ampak so mej boleznijo Leona še diskretnejši. Vsi upajo, da bode možno papežu vsaj tekom junija imeti sejo konzi-storija, da imenuje 14 novih kardinalov. To je tolikanj potrebnejae, ker je več kar-
dinalov bolnih. — Iz vsega tega je razvidno, da je papež v istini hudo bolan in oslabljen, ter da pred junijem ni misliti na okrevanje. Vzpričo papeževe starosti in fizične slabosti pa ni verjetno, da bi vzdržal štiri mesece dolgo bolezen.
K raz oroža van ju. Feldmaršallieutenant baron S icken je izdal vzpričo bodoče razoroževalne konference v Flaagu brošuro „Die Botschaft des Czars", v kateri se peča z vprašanjem kako in v koliko se more realizirati carjeva ideja. Sacken piše, da znašajo vojske Nemčije, Rusije in Francije po 3—4 milijone vojakov, vojska Avstro-Ogerske in Italije pa po 2 do 2'.j mil. število vojaštvo se je podesete-rilo, vspeh modernega orožja z brezdimnim smodnikom, pa se je podvajseteril ali celo potrideseteril. Kako se naj to izpolnjevanje orožje in množenje vojsk konča? Nemčija se še vedno bahari s svojo zmagovitostjo, Francija je maščevanja želja, ruski general Dragomirov pa je in izdelal sestavil za svoje čete instrukcije, ki presegajo po svoji strasti in divjosti vse dosedanje instrukcije. Zato je Sacken predlagal, naj se vojske reformirajo in piše: Razoroževanja ni treba, pa tudi pomnoževanja Čet in orožja ne. Pojem „vojno stanje*4 se naj odpravi. Vojska ostani povsod vedno jednaka, po številu naj so armade i v miru i v vojni jednake. Velevlasti naj imajo vojske po 400.000 do 600.000 mož. S polovico tega si je privoje-vala Velika Britanija pol sveta! Ako pa bi 3 najmočnejše velevlasti obdržale vojske s 700000 do 800.000 možmi, bi se tudi s tem zmanjšale njihove armade za 1 s. In že to je lep vspeh.
Princ Jurij, krečanski nadkomisar pojde se poleti poklonit turškemu sultanu v Carigrad. 0 formah tetah tega obiska se vrše že pogajanja. Grki žele, da sprejmo prin' a kot člena vladajoče dinastije. Dejstva, da je princ Jurij sultanov vazal, bi tudi sprejem ne spremenil.
Dopisi.
Z Goriškega, 20. marca. Znano je je vsemu svetu, da eksistirajo pri nas take srednje šole, ki ne odgovarjajo zdravemu človeškemu razumu. Nemščina je podlaga vsemu. Kdor je kedaj pohajal te šole, ve kaka natezalnica je ta blažena nemščina. Najodličnejši pedagogi so se izrekli, da naj bode ves pouk — tako tudi učenje tujih jezikov — na podlagi materinščine; ali naša Avstrija ne pozna teh načel; nje šole za nenemške narode zde se mi kakor srednjeveške natezalnice vsa njih uredba Sprengerjev „Malleus malen camni" in vsi dosedanji naučni ministri poosebljeni v papežu Inocencu VIII., radi njegove bulle „Sumnis desiderantes affectibus".
Kaj hočemo?! — — sam naš zastopnik g. Gregorčič nas je zagotovil pred par leti, da smemo presneto malo upati, da pride do reakcije na tem polji.
Zadnje čase se je politika tako zasukala, da moramo Slovenci — slovenski volilci molčati, prepustiti vse zdravemu razumu naših poslancev ter požrtvovalnosti teh. — Prigodi ae prav lahko, da postanemo žrtva teh nesrečnih, vedno se ponavljajočih . položajev V najboljšem slučaju bomo deležni bore malo dobrot, a pričakovati je, da žrtvujemo le preveč svojih moči, v razmerju z onimi namišljenimi drobtinami. Danes ali jutri se lahko zgodi, da se povspne manjšina — kakor na Oger-skem — do moči večine, — in Slovenoi bomo amiška v pasti".
Da donese tudi goriškim Slovencem hlapčevanje vladi vsaj malce drobtin poleg vipavske železnice, smo trdno prepričani; zopet pa nismo tako naivni, da bi reflektirali na srednje Šole pri teh prvih drobtinah.
Koliko truda, stroškov in tragi- komičnih prizorov je, predno dos pe naši otroci v prvi razred srednjih šol! Tragi - komika, res, — le pridi, dragi Čitatelj, v naše narodne družine in zrl boš te prizore. Oče, mati, oba navdušena rodoljuba, — srce se jima trga, — ali morata, ako hočeta imeti kedaj svojega sina na visokih Šolah, — kramljati morata s paglavcem nemški, plačevati zanj še posebej, da se nauči fantek nemške pismenke, Wort- und Satzanalise. Nemško kramljanje prične v nekojih družinah že v zgodnji mladosti, Kak kaos v drobni glavičici! — slovenščina, nemščina — in včasih oelo furlanščina, nebroj raznih
izrazov za eden in iati pojem mrgoli v nežnih možganih ; zato pa ima naša dežela govornike (?), ki govore" kar štiri in še več jezikov hkratu.
Prihodnjič hočem pokazati pot. po kateri bi se dalo priti do izboljšanja razmer v tem pogleda, da pričnemo akcijo že pred prihodnjim Šolskim letom.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 24. marca. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno javno sejo, katere se je pod predsedstvom županovim udeležilo 25 obč. svetovalcev.
Otvorivši sejo, naznanil je župan H r i bar, da mu je došla zahvala družbe sv. Cirila in Metoda za prispevek 500 gld., kateri je občinski svet temu prekoristnemu društvu dovolil za leto 1899
Ko se je prečita! in odobril zapisnik zadnje seje, poročal je obč. svet. S vete k o računskih sklepih mesne hranilnice ljubljanske za leto 1898. Tudi v pretečenem letu je ta naš domaČi denarni zavod znatno napredoval. Denarnega prometa je bilo pretočeno leto pri upravnem imetju 15,828 841 gold 22 kr, pri obeh reservah in pri pokojninskem zakladu pa skupno 130 209 gl. 21 kr, vsega prometa je bilo torej 15,959.050 gld. 43 kr, potem takem za 3,168.036 gld. 5\ i kr. več nego leta 1897. Ulog je prejela mestna hranilnica v pretekli upravni dobi 4.319 335 gld. 74»/, kr. in je koncem leta njih skupna vrednost znašala 6,318416 gl. 51 kr. Hipotečna posojila znašajo 3,525 229 gold. 40 kr., t. j 55* 5° „ ulog. Občinakih, oziroma deželnih posojil bilo je koncem pretočenega leta 483180 gld. 90 kr., svota na tekočem računu naloženega denarja pa se je v primeri s saldom prejšnjega leta zvišala za 302407 gld. 4»;, kr. Posojila proti zastavi vrednostnih listin znižala so se za 2098 gld., posojila na menice pa za 10153 gld. 41 kr. Nasprotno pa se je v vrednostnih papirjih investovana glavnica do konca leta 1898. povečala za 652.932 gl. 60 kr., tako da dajo efekti po kurzni vrednosti 31. decembra 1898 pokritja za 955 296 gold. 80 kr. Bilanca izkazuje čistega dobička 22.224 gld. 2 kr. Dobiček upravnega imetja priklopi se splošnemu rezervnemu zakladu, kateri naraste s tem na 97.212 gl. 89 kr. Posebni rezervni zaklad znaša 14.322 32 kr, pokojninski zaklad pa 159gl. 31 kr. Sedanja hranilnici lastna imovina znaša torej 111.694 gld. 52 kr., kar je v devetih letih njenega obstanka gotovo prav ugoden uspeh. Poročevalec končno predlaga v imenu finančnega odseka, naj se predloženi računski zaključki odobre* ter upravnemu odboru podeli absolutorij.
Podžupan dr. vitez Bleiweis z veseljem pozdravlja ugoden uspeh mestne hranilnice v pretočeni upravni dobi ter na-svetuje, da se vsem členom upravnega odbora, zlasti pa ravnateljstvu izreče zahvala občinskega sveta za trudoljubivo in uspešno delovanje. — Računski zaključki so se potem odobrili, nasvet podžupanov pa se je sprejel z dobro klici.
Obč. svet. S ve te k poročal je nadalje o škontraciji mestne blagajne dne 4. in 6. februvarja ter naavetoval, da se z ozirom na to, da je poslovanje pri mestni blagajni pravilno, poročilo o škontraciji vzame na znanje Predlog je bil brez ugovora aprejst.
O nasvetu mestnega magistrata, da se naj pri loterijskem posojilu nabrana specijalna rezerva porabi za napravo nekaterih novih in za popravo nekaterih starih tro-toarjev, poročal je obč. avet. Senekovič. Magistrat predlaga, naj bi ae s tem denarjem napravil asfaltni trotoar na obeh straneh Dunajske ceste od nSlona* do Dolgih ulic, oziroma od vojaškega preakrbovališča do Druškovičeve hiše, potem v Židovskih ulicah in na Jurčičevem trgu; a preostankom pa naj se popravi trotoar pred Škofijo, na Starem trgu itd. Odsek se ni mogel odločiti za to, da bi se porabila vsa posebna rezerva, temveč nasvetuje, naj ae izloči znesek 5000 gld., ostala rezerva pa naj se hrani za eventu valne kurzne izgube pri amortizačnem zakladu loterijskega posojila. Ker pa ta znesek ne zadostuje za napravo vseh nasvetovanih trotoarjev, naj se napravi v prvi vrsti asfaltni trotoar na desni strani Dunajske ceste (od .Slona1' do Dolgih ulio), na levi strani Dunajske ceste pa naj se trotoar le popravi, istetako v
Ha" Dalje v prilogi, m
Priloga „Slovenskomu
Narodu" St 69, dn6 24. marca 1899.
Židovskih ulicah, na Starem trga in pred Škofijo. Kredit 5000 gld. naj se nikakor ne prekorači.
Obč. svet Velkavrh, ki se je pri tej točki oglasil k besedi, naglašal je nujno potrebo, da se tudi v Židovskih ulicah napravi asfaltni tlak. Ker je poročevalec omenil, da računski zaključek mestnega zaklada za leto 1898 izkazuje okolo 12000 gl. prebitka nasvetoval je govornik, naj bi se stroški za trotoar v Židovskih ulicah pokrili iz tega prebitka Obč. svet. dr Požar opozarjal je na nujno potrebo poprave trotoari -i pred Škofijo, obč. svet. Kozak pa na popravo tlaka pred vadnico. Občinski svet. Pavlin je priporočal, naj bi se asfaltni tlak v prihodnje skrbneje delal nego se je to godilo dosedaj. Tlak pri poštnem poslopju nima potrebnega strmca, vsled česar se na tlaku delajo luže. Pri glasovanju bili so vsi predlogi sprejeti.
Obč. svet. L en če poročal je o ponudbi vrtnarja Ivana VViderja za odkup neke parcele poleg Lasnikove vile ob cesti na Rožnik, kjer namerava prirediti umetno vrtnarijo in zgraditi primerno poslopje. Odsek izrekel se je proti temu, da bi se razkosavalo Tivolsko posestvo, ter da bi se dovoljevale zgradbe onkraj tiru južne železnice. Ponudba Wi-derjeva bila je vsled tega odklonjena.
Obč. svet. Zabukovec poročal je o ponudbi stavbne tvrdke Faleschini & Schup-pler glede odkupa ob Bleiweisovi cesti, oziroma ob podaljšanih Nunskih ulicah, kjer namerava zgraditi po naročilu lepo dvonadstropno hišo Cena za svet ob Bleiweisovi cesti določila se je po 20 gld. za kvadratni seženj, ob Nunskih ulicah poleg Benediktove vile pa po 14 gld. za kvadratni sežej. Vendar odsek priporoča, naj se svet ob Blei-vveisovi cesti ne prodaja, ker ga utegne mestna občina še sama rabiti, pač pa naj se odstopi trvdki Faleschini & Schuppler stavbišče ob podaljšanih Nunskih ulicah za gori omenjeno ceno.
V debati o tem predlogu naglašal je obč. svet. Žužek, da je cena za ta neugodni svet previsoka, saj se je tudi Benediktu prodal svet po 7 gld, ter predlagal, da se določitev cene prepusti mestnemu magistratu, tvrdka pa se mora zavezati, da bode kupljeni svet vsaj v treh letih zazidala. Obč. svet. dr. Požar se Čudi predgo-vornikovemu predlogu ter pravi, da je cena za kapitalista, ki hoče s prostorom špekulirati, prej prenizka negoli previsoka; sicer pa podpira odsekov predlog, isto tako obč. svet. Plantan, ki omenja, da je moral Benedikt zidati v lužo, Faleschini pa dobi lepo stavbišče za primerno ceno. Obč. svet. Pavlin pravi, da moramo biti veseli, da sploh kdo hoče zidati; zaradi tega naj bi se ne delala razlika mej kapitalisti in navadnimi kupci mestnega sveta. Pri glasovanja bil je odsekov predlog z veliko večino sprejet.
Prošnja podpornega društva za uboge pravnike na Dunaju za podporo bila je odklonjena, slovenskemu zidarskemu in tesarskemu društvu v Ljubljani pa se je za vzdržavanje strokovne šole dovolila podpora 50 gld.
V zadevi naprave rampo mesto sedanjih stopnjic pred Tivolskim gradom poročal je obč. svet. Pavlin. Pri ogledu na licu mesta se je dognalo, da bi se rampa ne dala izvesti, ker je strmec prevelik (15° 0); zaradi tega naj bi se stopnice primerno popravile. Skico za popravo stopnic napravil bo po dogovoru arhitekt Fabijani, mestnemu stavbnemu uradu pa se je naroČilo, da na podlagi Fabijanove skice napravi načrte in stroškovnik. Delo naj se še letos izvrši.
Obč. svet. Dimnik poročal je v imenu šolskega odseka o nakupu kmetijskih orodij modelov za mestne ljudske šole. Vzprejel se je njegov predlog, naj se v zadevi zaslišijo vodstva mestnih ljudskih šol. Za nakup 10 slovenskih stenskih zemljevidov Evrope in 6 iztisov zemlje v po lutah dovolil se je kredit 120 gld. Poročilo o porabi dotacije mestne višje dekliške šole za 1. 1898. vzelo se je brez ugovora v znanje.
Pred zaključkom javne seje vprašal je obč. svet. Žužek gospoda župana, v katerem Stadiju se nahaja zadeva glede preložitve južnega kolodvora. Župan Hribar je odgovoril, da se po njegovih informacijah sedaj dotični načrti revidirajo v železniškem ministarstvu, in da se bo v kratkem sklicala enketa, ki bo razpravljala o tem vprašanju.
Odgovarjajoč na vprašanje podžupana dr. viteza B1 e i w e i s a omenil je gospod župan, da bode predstojništvo uršulinskega samostana na nelepa slepa okna na novem samostanskem traktu kmalu dalo napraviti primerne žal uzi je
Potem se je ob sedmih zvečer javna seja zaključila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. marca.
— Osebna vest. Nadučitelj v Št. Jerneju, g. Janez Saje, je dobil za 401etno vzorno službovanje kot učitelj jubilejno častno svetinjo.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 28. marca t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. Na dnevnem redu je personalnega in pravnega odseka poročilo v zadevi nove pogodbe s plinovo družbo ljubljansko in poročilo direktorija mestnega vodovoda.
— ..Edinost" si da pisati iz Ljub Ijane: „Vi pokrajinski Slovenci očitate nam, da smo Ljubljančani narodno mlačni. Verujte mi, gosp. urednik, da temu ni povsem tako. Posebno srednji stan je navdušen za narodno stvar. Le nekaj plevela, ki meni, da je zlezel nad srednji stsn, takozvana elita, je prepričana, da ,,se je narodnostno vprašanje že preživelo". In ker ima ravno ta elita glavno besedo v „Nar. domu'1, ni tu vse tako, kakor bi si želel narodnjak. Za danes naj Vam postrežem le z enim slučajem. Kaj pravite, g. urednik, jeli prav, da imajo v ljubljanskem „Narodnera domu", v najnarodnejem podjetju, za katero je ves narod polagal svoj oboi, — Nemci svojo posebno sobo?! Rodom Ljubljančan imam tudi jaz enaka čutila za narodno stvar, kakor jih imate na pr. vi Tržačani; in zavrela mi je kri, ko sem slišal Nemce, vračajoče se iz „Nar. doma", kako so se norčevali iz »Nar. doma", češ, da je ta njihova last. Upam, da nisem samo jaz tako nekramar.ska duša, da ne morem opravičevati takega skrunjenja narodnega značaja našega najnarodnejega podjetja, čeprav morda gospod restavrater proda s tem nekaj vrčkov piva več." Čudni ljudje so ti primorski časnikarji! Nas imenujejo plevel, če bi jim pa kdo vsled tega posegel v mršave lase, pa bodo takoj zakričali, in morda še po državnega pravdnika leteli! Pri tem pa hočejo biti vsikdar ljudje ,ima-joči vedno le stvar pred očmi". V Ljubljanske razmere, kojih prav nič ne poznajo vtikajo svoj nosek, in njih glavni namen je, zbadati in zbadati! Da bi se že vender jedenkrat v Gorici in v Trstu prepričali, da nas s takim zbadanjem in zba-danjem ne bodo v kozji rog vgnali! Kdor pozna težave, s kojimi se ima boriti „Nar. dom" v Ljubljani, kdor ve, da se ni mogel dobiti drug restavrater — ker seje oglasil bil samo gospod Maver — in kdor ve, da res prihajajo tu in tam kaki prejšnji prijatelji h gosp. Maverju, da pa „Nemci" nimajo svoje sobe, se bode Tržaški »Edinosti" in njenemu dopisniku le sraijal! Drugega odgovora ne dajemo, bi tudi vredno n s bilo !
— Nova Izjava goriškega učiteljstva. Prejeli smo zopet sledečo izjavo: Izvrševaje soglasne sklepe občnega zbora učiteljskega društva za goriški okraj v Gorici dne 2. marca t L, se izreka sledeče: 1. Učiteljsko društvo za goriški okraj se v polnem obsegu strinja z izjavo tolminskega uči-teljskega društva 12. decembra 1898, glede žalostnega gmotnega stanja učiteljstva na Goriškem, ter se pridružuje protestu proti pisavi „Soče" in drugim neprijaznim listom. 2. Izreka se topla zahvala »Učiteljskemu Tovarišu", »Popotniku" in osobito »Slovenskemu Narodu" za krepko, nevstrašno zagovarjanje življenskih pravic goriškega učiteljstva z uljudno prošnjo, da bi ostali ti listi i v bodoče tako neomajano na strani za svoje pravice se borečega učiteljstva Bratsko zahvalo se izreka tudi onim učiteljskim društvom na Štajerskem in Kranjskem, katera so nas bodrila s svojimi izjavami v našem tužnem položaju. 3. Izreka se obžalovanje političnemu društvu „Sloga" v Gorici radi famoznih in učiteljstvo žalečih pisem do uredništev raznih slovenskih listov. — V Solkanu, dne 18. marca 1899. — Tom. Jug, t. č. predsednik. Ig. Kri Ž man, t. č. tajnik. Opomba: Uljudno sta naprošeni slavni uredništvi »Učiteljskega Tovariša" in „Popotnika", da to izjavo ponatisniti.
— Izvanredns  dramska predstava.
Še jedenkrat opozarjamo na poslednjo gledališko predstavo v tej sezoni; v nedeljo, 26. t. m. se bode igrala prvič izvirna narodna drama v 5 dejanjih »Za pravdo in srce", katero je spisal priljubljeni domači pesnik Anton Medved. O dobi, v kateri se vrši igra, govorimo obširnejši v današnjem listku.
— Za Prešernov spomenik. Intendanti »Dramatičnega društva" v Ljubljani priposlala je odboru za Preširnov spomenik znesek 76 gld. 94 kr. kot čisti dohodek dne 20. t. m. vprizorjene gledališke predstave. Naj bi ta rodoljubni čin našel odziva tudi pri drugih slovenskih društvih in korporacijah.
— Plensrna seja odvetniške zbornice kranjske vršila se bode v nedeljo, dne 26. t. m. ob 11. uri dopoludne v pisarni zborničnega predsednika.
— Umetniško društvo. Sinoči se je zbralo v „Nar. dornu" nekaj slovenskih umetnikov v Ljubljani, ki so sklenili, da se predlože v kratkem deželni vladi pravila za novo umetniško društvo, ki naj zastopa interese domačih kiparjev in slikarjev ter prireja v Ljubljani razstave slovenskih, slovanskih in drugih umetnikov. Slovenci imamo mnogo slikarjev in kiparjev, ki so razkropljeni brez vsakega središča po vsern svetu Umetniško društvo bo skrbelo za to, da se oddajo umetniška dela na Slovenskem pred vsem domačim umetnikom, da se prodajo njihova dela, ki se razstavijo v Ljubljani, ter bode podpiralo one domačine, ki se bavijo z umetnostjo. Jednako društvo imajo tudi češki in hrvatski umetniki.
— Odbor kluba slovenskih bici-klistov „Ljubljana" konstituiral se je na svoji zadnji seji sledeče: dr. Josip Kušar, predsednik; dr. Ivan Jenko, podpredsednik; Fran Vončina, tajnik; Fran GombaČ, blagajnik, Ivo Devčič, I. rednik; Alojzij Ciuha, II. rednik; Fran Ks. Souvan, tajnikov namestnik: Fran Barle in Ferd. Star**, odbornika.
— Pevski zbor ,.Glasbene Matice"
ima danes v petek in v ponedeljek zvečer skupno vajo za IV. koncert. Ker je časa samo za malo skušenj, treba je rednega obiskavanja.
— Velikonočne šolske počitnice na srednjih in mestnih ljudskih šolah trajale bodo od velike srede do torka po Velikonočnih praznikih.
— „Marameo" v Ljubljani! Pišejo nam: To Slovence izzivajočo in jako ža-lečo »pesem" tulijo laške barabe v Gorici. Da bi si kaj takega predrznil kdo v Ljubljani, je skoraj neverjetno. In vender sta to pesem pela včeraj zvečer po Gospodskih ulicah dva Italijana, katere je najbrže privabila bližajoča se pomlad v Ljubljano. Izzivača sta šla k „Lahuu v Vegovih ulicah. Upamo, da se popevanje izzivajoče pesmi več ne ponovi, nego jima redarstvo pojasni, da nista v deželi polentarjev, ampak v slovenski Ljubljani!
— Iz Spodnje Šiške. V Šišenski čitalnici bo v nedeljo, dne 26. marca ob 2. uri popoludne predaval društveni tajnik, jur. gosp. Jan č i gaj: „0 slovenski narodni pesmi in njenem razvoju.
— „Krasna spomlad!" Utihnili so slavospevi o mili jeseni in zimi. že davno so se posušili šopki cvetic, s katerimi so nas obsipale nežne roke prijateljic nnšega lista. Nastopila je spomlad, bujna spomlad, katero sicer tako radi opevajo pesniki, ako nimajo ravno boljše tvarine. Letos pa so umolknili menda vsi pomladanski poeti, „zaprlo jim je sapo!" Kakšna pa je tudi ta letošnja spomlad, po toli mili jeseni in mehki zimi! Kamor se ozre oko, povsod se vidi prava zimska, božična podoba, na uho pa nam bije žvenketanje zvončkov v sani upreženih konj. In to koncem marca! Tri dni po astronomičnem začetku spomladi ! — Ljubljana je zametena kakor kaka hribovska vasica. Vse odmetavanje snega ne izda veliko, kajti včeraj je snežilo neprestano in Šele danes zjutraj se je ustavil metež. Včeraj zvečer so bile vse ulice pokrite z visokim snegom, da ni bilo skoraj mogoče iz hiš. Danes pa odmeta cel roj delavcev sneg s trotoarjev, tako da hodimo mej samimi sneženimi nasipi. Plugi za sneg imajo po glavnih prometnih ulicah takisto mnogo posla. Tako visokega snega že dolgo nismo imeli. Z dežele nam pišejo : Iz Še nt Jerneja Letošnja zima je bila zelo prijazna. Malokrat je sneg pobelil
naš kraj. Sedaj pa, ko s* je pridela spomlad, je za prekrasnimi pomladanskimi dn^vi na stopila nova zima z visokim, suhim, neprestano padajočim sn**tf in m z znatnim mrazom. Ljubi ptički so ž»- k nnm prileteli, in šolski otroci jih po>OSataliHi .-irkihlove, ter v šolo kazat prinesn, da jim damo hrane. Več jih je psi že poospal », ko ne morejo hrane dobiti. Naročili smo otrokom, kako jih naj krmijo ! — I z K a d >» v I j i c e. Sneži neprestano, ptice pa v.sl^d lakote padajo in vrane se ž njimi rn-iste Ape-lujte torej na dobra kmetijska srr-a, da dajo ptičem okrog svojih bivališč, sk^lnov in kozolcev jesti! Posebno trpe drozgi, brinjevke, tašice itd. Dne 23 t. m popoludne sem videl sam, kako so vrane tašice, ki so od g'adu na zemljo padale, pri otočanskem mostu žive žrle! Učitelji in duhovniki na deželi naj bi torej vplivali na ljudi, da skrbe v lastnem interesu za uboge tiče!
— Za kidanje in odvažanje snega izplačala je mestna blagajna danes za ča3 od 20. do 24. t. m. 825 gld. 31 kr.
— Nezgoda. Elizabeta Thornas, 83 let stara zasebnica v Konjušnih ulicah št, 9, je včeraj popoldne na cesti v mestni log izpodrsnila in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad Členkom. Prenesli so jo v deželno bolnico. Sploh se nam je včeraj prijavilo več nezgod, ki so se pripetile na potih in cestah Hišni posestniki bi pač morali skrbeti za to, da bi se pota ob tako neugodnem vremenu, kakor je bilo včeraj, večkrat snažila in potrosila s prstjo.
— Nesreča na železnici. Danes ponoči je mej postajama Zalogom in Lazami snežni plug. ki je vozil iz Celja proti Ljubljani, povozil nekega delavca, kateri je na levi nogi, na glavi in prsih težko poškodovan. Pripeljali so ga že ponoči s tovornim vlakom v deželno bolnico. Ponesrečenec je z drugimi delavci na progi odkidaval sneg in ni pravočasno opazil prihajajočega snežnega pluga. Govori se, da plug ni imel spredaj predpisane rudeče luči in da so še trije drugi delavci poškodovani.
— Dva vola ukradena. Posestniku Antonu Kiču v Doberniku bila sta 20. t. m. na sejmu v Mirni peči pred Lesčevo gostilno ukradena dva vola. Jeden je bil siv, marogast, drug pa pšenične barva z belimi lisami. Vola sta vredna okoli 20U gld.
— Okrajna posojilnica v Krškem je pri svojem občnem zboru odobrila predloženi račun načelstva, iz katerega posnamemo, da je imela koncem leta 957 zadružnikov, ki so bili mej letom 2099 gld. vložili deležev, a vzdignili jih 1498 gld. Denarnega prometa je imela 273 230 gld. Aktiva kažejo 115 201 gld. posojil in 1921 gld. naloženega denarja; mej pasivi je 18427 gld. deležev, 91.738 gld. hranilnih vlog, 0403 gld. rezerve in 872 gld. čistega dobička.
— Kinematograf „Excelsior" v sa Ionu »pri Maliču" konča v nedeljo zares zanimivi ciklus pasijonskih podob, ki kažejo v prav dovršeno izvedenih in po slavnih oberammergauskih predstavah posnetih slikah življenje in trpljenje Kristovo od rojstva do smrti. Posebno krasni so lučni efekti v XI. (Kalvarija) in XIII. sliki (Vstajenje^. Zdaj ob dveh praznikih je najbolj ugodna prilika, da si vsakdo ogleda to času primerno in res lepo razstavo Živih fotografij.
— Cenik tamburic in zapisnik par-titur <preko 100 del) pošlje vsakemu, kdor se zanju oglasi, brezplačno Alfonz Gutsch v Sisku.
— Razpisane službe. Pri koroški c. kr. finančni prokuraturi v Celovcu je izpraznjeno mesto kanclijskega oficijala v X. čin. razredu z zistemizirano plačo. Prošnje tekom štirih tednov finančni prokuraturi v Celovcu. — Pri okr. sodišču v Kamniku je izpraznjeno mesto kanclijskega oficijala I. razreda s plačo IX. čin. razreda. Prošnje za to, envent. za isto mesto pri kakem drugem okr. sodišču ali za mesto kanclijskega oficija II. razreda do 17. aprila t. 1. pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Pri c. kr. okr. sodišču v Mokronogu je prosto mesto kanclista v XI. čin. razredu. Prošnje za to ali za jednako mesto drugej do IG. aprila t. 1. pri predsedstvu okr. sodišča v Novem mestu. — Pri okr. sodišču v Ljubnu mesto kanceljskega oficijala II. razreda. Prošnje do 20. aprila pri predsedstvu okr. sodišča v Ljubnu.
* Beli sužnji v Braziliji. Profesor Bulzoni. ki je bil po naročilu italijanske vlad«* poslan v Brazilijo, da prouči stanje ondotnih italijanskih naseljencev, se je uve-ril. da se z njegovimi rojaki v Braziliji slabše in grše ravna kakor s sužnji. Kar je ondi videl, je naravnost strašno. Zato svetuje svojim rojakom, naj se nikar ne selijo v lirazilijo. kjer s.nlnijske in policijske oblasti na najbrutalnejši način izrabljalo k.'I niste ''ne naselbenike. ki se hočejo z begom osvoboditi svojega neznosnega stanja, iščejo Brazilijanoi s psi. kojih najdejo, jih barbarski bičajo. Vsi listi so pod najstrožjo cenzuro; noben list ne sme prinesti niti tožb niti pritožb. Naseljenci ne stanujejo v hišah, nego v najbornejših kolibah. Pisem ne dobivajo z doma nikakih, ker se vsa zaplenijo. Vsi delavci so pri dajalcu dela zadolženi, zato ne morejo stopiti iz službe ter so pravcati sužnji O kaki cerkvi ali šoli ni sledu, zato živi vse divje, nemoralno Ženske so propadi^ nravski in telesno Do dva milijona Italijanov živi v južni Ameriki, a največji del njih je suženjski ; no. v Kimu se za te uboge niso brigali doslej prav nič.
1 Nemški klerikalni estetiki. Za novi parlament v Berolinu je sprejel višji stav-binski svetnik \Vallot, vodja zgradbe parlamenta, krasno sliko slavnega Stucka „Lov za srečo4, na kateri je pa tudi nekaj golih žensk. Vodja klerikalcev. Lieber je r.idi tega \Vallota strastno napadel, a ne le njega, temveč vse moderno slikarstvo ter je tudi dosegel, da so poslanci zahtevali, da se morajo nedostatno oblečene ženske — pokriti. Ta smešna ozkosrčnost klerikalcev je vzbudila mej slikarji veliko . učenost, zlasti v Monakovem, središču slikarske umetnosti. Slavnoznani profesor Stuck dobiva iz najrazličnejših krajev zaupnice; izjavil pa je. da nikakor svoje slike ne popravi. Sicer pa so mu sliko že plačali!
* Kako dolgo se živi. V zadnjih 10 letih se je izračunila povprečna dolgost človeškega življenja v posameznih evropskih državah. V Angleški se živi povprečno 45 let 3 mesece, v Belgiji 44 let 11 mes., na švicarskem 44 let 4 mesece, na Francoskem 43 let 6 mesecev, v Avstriji 39 let 8 mesecev, v Prusiji in Italiji 39 let. Povprečno kaže švedska in Norveška najvišjo dolgost človeškega življenja, namreč 50 let, a najmanjšo dolgost Španska, 22 let 4 mesece.
* Koliko kave se porabi. Statistika poroča, da se od leta do leta porabi več kave. L. 1898. se je popilo po vsem svetu 79< I milijonov kilogramov kave. Od 1. 1870. do 1880. pa so porabili na leto samo do 396 railij. kg. kave po vsem svetu. Od leta 1880. do 1890. je prišlo približno na vsako leto 660 milij. kg. kave. Od tedaj se poraba kave vedno bolj in bolj množi.
* Preproga od papirja. V Providen-ciji v Zjedinjenih državah je izumil neki gospod \V. A. Maurin preproge, katere se tkajo na poseb n vrsti tkalnih stolov in sicer iz dolgih papirnatih pramov. Take preproge so baje zlasti za po tleh jako dobre, ker so zelo cene in trpežne.
* Senčna strani pri studiranju ien-stva. 20. t. m. je na Dunaju predavala nemška pisateljica, gospa Sidonija Griin-wald-Zerkowitz o slabih straneh ženskega studiranja. Poslušalcev je bilo toliko, da so morali že 10 minut pred začetkom predavanja vrata dvorane zapreti, in je ostalo vzunaj mnogo poslancev, profesorjev in žur-nalistov. Predavanje je bilo baje jako zanimivo in je splošno ugajalo. Na splošno zahtevanje bo gospa Griinwald-Zerkowitz po Veliki noči še jedenkrat razmotrivala baš to vprašanje.
* Ženski čudak. V Brnu je umrla nedavno sirota nekega uradnika, gospica Julija Hoffmann v 84. letu svoje starosti. Živela je v skrajno slabih razmerah ter dobivala iz ubožne blagajne letnih 200 gld. Po njeni smrti pa so našli v neki škatlji 99 zlatnikov ter 4000 gld. denarja. Pozneje, ko se je vršila uradna inventura, pa so našli še različne vrednostne papirje v vrednosti 40000 gld. Vkljub tolikemu bogastvu si ubožica niti jedi ni privoščila.
* Usmrčenje z elektriko. V New-Yorku so te dni usmrtili s pomočjo elektrike v ječi Sing-Sing gospo Marto Place, katera je svojo pastorko iz ljubosumnosti umorila ter skušala tudi svojega moža umoriti. Gospa Place je prva ženska, ki so jo usmrtili z elektriko. Sedla je na takozvani
električni stol, potem so jej pritrdili na golo nogo — elektrode Bila je v trenutku mrtva. Marta Place je 7 februvarja p. 1. polila svojo pastorko po glavi z neko kislino, potem pa jo je z blazinami in pokrivači na postelji zadušila. Ko je prišel nje mož domov, ga je napadla s sekiro, tako da je bil dolgo v smrtni nevarnosti, a je končno vendar ozdravil.
Književnost.
Album slovenskih napevov. | Album
de obattta nationau\ slov^nes.) M slovenskih narodnih napevov za klavir priredil Fran Gerbio, založil L. Seh\ventner v Ljubljani. Gena 1 gld. M) kr. Obsega pa ta res lepa zbirka nastopne pesmi: Saj sem pravil mnogokrat: Štvarnica je spala. Prišel sem pod okence; Na Gorenjskem je rletno; Mal počakaj), tnal pojenjaj; Venček na glavi; Fantje se zbirajo; Oj ta soldaški boben; Ljuba si pomlad zelena; Stoji, stoji tam lipioa; K)e so tiste ptičve moje; Kobi moj ljubček vedel to; Tičica prepevala; Ko b sodov ne blo; Prijatli, zdaj vesel' bodimo: Je pa davi slanca padla; Al' me boš kaj rada imela; Barčica po morju plava; Ljubca moja. kaj si strila; Oh ura že bije; Kasti rožmarin: Kolkor kapljic, tol'ko let; Bratci veseli vsi: K mizi ste sedli: Solnce sije, luč gori: Pijmo ga, pijmo: Fantje se zbirajo; Sem slovenska deklica; Men vse eno je: Preljuba, zdaj zdrava ostani: Slišala sem tičco pet: Mrzel veter tebe žene: Kje so moje rožice: Od straže hrvaške: Bom šel na planince; So ptičice zbrane: Ko sem k njej peršov; Popotnik pridem čez goro: Ljubca povej: Škrjanček poje, žvrgoli; Bog je ustvaril zemijico; Oj tam za goro; Kaj pa ti pobič; Nesrečna zima m razi me; Pridi Gorenje: Ko dan se zaznava; Po jezeru bliz' Triglava; Otok bleski; Luna sije; Mila Iunica. Pridržujoč si, da spregovorimo še obširnejše o tem novem delu, s katerim nas je zopet razveselil podjetni izdajatelj in založnik, konštatujemo že danes da sta prireditelj in založnik podala slovenskim prijateljem glasbe prav lepo velikonočno darilo, katero naj bi ne manjkalo v nobeni slovenski hiši, kjer se igra na glasoviru.
Telefonična in brzojavna poročila.
Nabergoj.
Trst, 24. marca. Mej frenetičnimi demonstracijami galerije se je sklenil danes rekurs proti vladnemu odloku glede Nabergoj a.
Novi provizoriji.
Dunaj 24. marca. Trimesečni, na podlagi § 14. izdani budgetni provizoriji se podaljšajo še za tri mesece.
Dr. Engel o jezikovnem zakonu. Praga 24. marca. Na shodu volilcev okraja Karlin-Smichov je govoril dr. Engel, načelnik mladočeškega  kluba, o položaju ter dejal, da se mu zdi neverjetno, da bi nameraval  grof Thun s § 14. izdati jezikoven zakon.   Thun je obljubil, da bode postopal vedno po dogovoru z desnico. Ker je Thun kavalir, govornik ne vrjame, da bi mogel svojo besedo prelomiti in ukreniti kaj v jezikovnem vprašanju na svojo pest. dr. Engel je dejal, da so vsa časniška poročila o tej stvari neresnična, misli pa, da namerava vlada sklicati nove konference Cehov in Nemcev radi jezikovnega vprašanja.   Cehi se bodo teh konferenc gotovo udeležili; kaj store Nemci, pa dr. Engel ne more povedati. Shod je sprejel resolucijo s katero se izreka vsem mlad o češkim drž. poslancem  in   finančnemu   ministru dr. Kaizlu zaupnica,  hkratu pa pričakovanje, da se bo dr. Kaizl kot  poslanec okraja Karlin-Smichov za svoj okraj tudi kot mi nister zavzel tako kakor se je kot poslanec. Nemški narodno-politični program. Dunaj 24. marca.  Poslanec Funke, načelnik odbora, ki ima izdelati skupni na rodno-politični program Nemcev, je razposlal vsem deželnim poročevalcem vprašanje, do katerega dne bodo gotovi s svojimi referati. Skupna konferenca vseh poročevalcev se bo vršila takoj  po velikonočnih praznikih na Dunaju.
,,Der Bohm' in Amerika". Dunaj 24. marca. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je interpeliral posl. Richter, zakaj je okrajni glavar v Kremsu prepovedal predstavo znane, Čebe zasmehujoče igre „Der Bohm' in Amerika", ter vprašal, ali ni ta prepoved nov izraz vročega prijateljstva vlade s Cehi.
Moravski deželni zbor.
Brno 24. marca. V moravskem deželnem zboru se je vršila včeraj obširna politična debata, ki se danes nadaljuje. Posl. Fux je strastno napadal vlado ter dejal, da se zgodi Thunu prav tako kakor Badeniju, katerega je pognala dunajska druhal. Glavar Vetter je zavračal žaljenje dunajskega občinstva. Češki posl. Začek je odbijal napade Fuxove ter priporočal Nemcem miroljubnost, ki naj bi se razširila iz moravskega deželnega zbora preko vse Cislitvanije.
Velika nesreča. Ne\vyork, 24. marca V Dupolu se je zgodila v neki delavnici za razstrelila velika eksplozija. Trije delavci so bili ubiti, okoli 100 hiš je poškodovanih in porušenih.
Darila.
Uredništvu našega 11 s t'a so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: (1. Ivan
Novak v Krhkem 12 K, z geslom: „,, Kljuka" na5o družbo danes zapustivši, ta darek bo njegov spomin mej nami badivSi"! „Kljuka" v Krškem nabral na odhodnici g. llurgerja 10 K, katere so darovali krški pevci in čestilei Burgerjevi z vsklikom: „Mi pa ostanemo, kakor smo bili, jednoga sna, jedne misli." — Skupaj 22 K. Živeli rodoljubni darovalci!
Za Prešernov spomenik: (1. Joško B erga nt, učitelj na Vinici pri C'rnoinlji 10 K, zložili naprednjaki, ki niso mogli prisostvovati predstavi na korist „Presernovemu spomeniku". — Živeli zavedni rodoljubi!
Darila za „Narodni Dom".
LXXXIX. izkaz „Krajcarske družbe".
88
50
Prenesok   .   .   .   35.325 gld.    02 kr. Volilo g. Lovrenca Verbica v Borovnici ........
Medef.m doneski g. I. Trusta za
celo leto 18*9 ..... U   .    — ,
Daril > g. M. Airnana. strojevodje
c. kr. državnih železnic 1    „   — „
Doneski za mesec juhi-
v a r i j; plnćali so ćć. p. n. dame
in uoupodje : Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a
5 gtd., ukapaj...... 10   „   — „
Dr. A. Ferjaneič, I. Oogola, Fr.
Kollmann, I. Marnik, M. Ple-
tersnik in D. pl. Trnkociy, a
3 gld, skupaj...... 18   .   — „
Dr. v:tez K. Bleiweia, I. Oorup,
Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S.
Butar in V. ttohrmann, k 2 gld.,
skupaj......... 12   .   — ,
A. Bayr, J. S. Benedikt, O. pl. Detel", P. Drahaler, J. Duffe, A. Oogola, I. Grifiar, M. Klein, dr. J. Kaaar, E. Lah, J Lozar, J. Martinak, 1. Mejać, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire. K. PleSko, T. Povse, J. Bode, dr. Fr. Te-kavold,   J. Velkovrh,   K. We-ber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, k l gld., sknpaj ........       27   m   — „
A. Bar tel, I Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Sabic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, k 50 kr., skupaj 4   „   50 .
Doneski za mesec feb ruvanj; plaćali so ćć. p. n. ditme m gospodje:
Fr. Gorićnik in dr. Ivan Tavčar,
k 5 gld., skupaj..... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjanćić, 1. Oogola, Fr. Kollmann, I. Marnik, M. Pleter-ftnik in D. pl. Trnkdczj, k 3 gld ,
skupaj...... 18   ,   — „
Dr. vitez K. Bleivreiss, I. Gorup,
Fr. Mally, dr. Fr. Munda, 8.
Ratar in V. Rohrmann, k 2 gld.,
■kupaj......... 12   .   — m
A. Bajr, J. S. Bened kt, O. pl.
Detela, P. Drahaler, J. Duffe,
A. Oogola, I. Oricar, M. Klein,
dr. J. Kuftar K. Lah, J. Lozar,
J. Martinak, I. Meja«, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K.
Pleiko, T. Povle, J. Rode, dr.
Fr. Tekavfiie, J. Velkovrh, K.
Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zu
rac, M. Zupane in K. žagar, 1 gld., skopaj..... 27   ,   — „
A. Bartel, I. Bonac, J. Jauko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Start, I. Sobic, A. Tavčar in A. Trstenjak, k 50 kr., skupaj 4   »   SO ,
Doneski za mesec marci j; plačali so če. p. n. dame in gospodje: Fr. Ooricnik in dr. Ivan Tavčar,
k 5 gld., skupaj..... 10   „   — ,
Dr. A. Ferjančic, I. Gogola, Fr. Kol Imaiin, I. Marnik, M. Pieteranik in 13. pl. Trnkoczv, k 3 gld.,
eknpaj......... 18   ,   — „
Dr. vitez K.BleiveiB, I. Oorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S. Butar in   V. Rohrmann,  k 2 gld,
skupaj......... 12   B   — »
A. Bayr, J. S. Benedikt, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gricar, M. Klein, dr. J. Kufiar, K Lab, J. Lozar, J. Martinak, 1. Mejac, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. PleSko, T. Povse, J. Rude, dr. Fr. Tekavcic, J. Velkovrh, K. Vfeber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M   Zupane in  K.  Žagar, a
1 gld., skupaj...... 27   .   — B
A. Bartel, 1. Bonac, J. Jenko,
J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare.   I.  Subic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, u5j kr., skupaj 4   „   50 „
Darilo g. A. Kuharja v Ljubljani 1   „   — „
Iz zapuščine Antona Žale    . 76   , 69
Sknpaj   .   85717 gld.    71 kr.
Opombe: Vsem cc. p. n. darovalkam in darovalcem, ki vstrajajo, v zdanjem, za druitvo toli U-lavnem položaju izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajoareke družba".
V Ljubljani, dne 110. marcija 1899,
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ..Moli ovce* fraar«»*k«i« z zanju
in dokazujejo uspešni upliv tega zdravila
zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lek.tr A. MOI.L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9 V saiogah po deželi je izrecno zahtevati MOLIj-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (59-4)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolesti j nastopajo mnogokrat navidezno neznatne ir.dis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji Da se obvaruje teb posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo prebav Ijanja ter isto mirno povspeSujejo. Najbolje teh sredstev je žo K) let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a
Odvajalno
Cascara Sagrada Malaga vino.
▼ Oorlel, 12. oktobra 189 H. Cenj. Ro<p. >i. i.oiiNt^u, lastnik deželne lekarne (20—12) v Ljubliaiii.
Kot najboljše odvajalno la alti raataplja-
loee sredstvo pripombam vsakomur \ izvrstno Oaeoara Sagrade Malaga vino, ker sem e
njega izrednosti prepričal. Prosim torej se 1 steklenico po postnem povset)u     Ferd. Moevln, posestnik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
štev. 75 Dr. pr. 937.
V nedeljo, dne 26. marca 1899.
Izvanredna predstava.
Na korist  domačim  igralkam  in Igralcem slovenske drame G Danilovi, M. Slavcev., M.  Ogrinčevi, A   Danilu, A Vero viku in Pr. Lovšinu
Iz posebne prijaznosti sodelulejo: g. režiser Nolli, g. Fedvczkovvski, in režiser g. Inemann.
Noviteta!
Prvikrat:
Noviteta!
Za pravdo in srce.
Narodna igra v 5 dejanjih iz časa kmetskih uporov leta 1673. SpiBal Anton Medved. Režiser R. Inemann.
BUrsjniu i* »<lpr* ,lf)    un- — Zsftttk ob *',4. iri. — K <d*c oh 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polks Leopoldi!, it. 17.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Zemljišče vlož. Stev. 6H in 185, kat. obč Bistrica, cenjeno 10.889 gld. 14 kr, dne 80. marca v Ilirski Bistrici.
Zemljišče vlož. Stev. 49, kat. obč. Kilovčc. cenjeno IGUO gld., dne 81. marca v II. Bistrici.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. marca: Amalija Vider, vrtnarjeva hči, 7 mes., Setenburgove ulice St. 6, vnetje sapnika
Dne 88, marca: ApolonijaKeržiSnik,gostija, 83 let, Poljanska cesta St. 18, ostarelost. V deželni bolnici:
Dne 20. marca: Ivan Adamljo delavec, 70 let, prisad.
Dne 21. marca: Terezija Rozman, delavka. 62 let, pljučnica.
Dne 22. marca: Jožef JakSe,mcSetar, 62 let. pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Vlllna nad morjem S0('9 m.  Hrudnjl trt£nl tlak 7S6 O mm.
23. 24.
Čas opazovanja
Stanje baro* metra
v mm.
8.-
Vetrovi
Nebo
i!
8. zvečer
7. zjutraj
2. popol
726 7   —3 6 ar.BVzhod
7271 7297
30 al.svzhod 14 i hI. vzhod
sneg
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —61°, nor-male: 50°.
!D\a.xia.js3lca. "borza.
dnć 24. marca 1888. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra AvBtrijBka alata renta .... Avstrijska kronska renta 4°/0. . Ogerska zlata renta 4'/,. . . . Ogerska kronska renta 4*. . AvBtroogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London vista........
NemSki drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
101 gld. 05		kr.
100 .	90	■
120 ,	30	■
100 ,	90	•
119 „	75	
87 .	60	•
923 .		It
887 ,	50	
120 n	50	n
60 ,	—	m
11 n	78	n
9 „	55*	t H
44 „	40	i»
5 .	67	■
Vas vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Šelenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 6—10 gld.
naravna
alkalicna kislina
katori je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36-2)
Najboljša dijetetiCna in osveževalna pijača.
V Ljubljani) se dobiva v vseh lekarnah, večjih 6pc-cerijah, vinakih in delikatesnih trgovinah.
aaaaaai
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 69, dn6 24. marca 1899.
Potrti od najgloblje je žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelaloatno vest, da je I'.ogii Vsemogočnemu dnpadln ]\n<<> iskreri" ljublj«-n<', nepozabljivi > mater, oairoma staro mater, prastaro mater, sentro iti teto, gospo
Marjeto Dolenec rojeno Potočnik
hišno in zemljiščno posestnico
dancn ob 3. uri popoludne, po dolgi selo mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti sa umirajočo, v viBoki ntarosti Hl let, k sohi poklicati.
Pogreb predrage pokojnice vrSil se bode v soboto, dne 'J5. mari-a. oh uri popO* ludne i?, hiše žalosti, Glavni trg št. 24., in hode na mestnem pokopališču v rodbinsko rakev pokopana.
Sv. mafle zadušnico brale hc bodo v farni cerkvi v ponedeljek ob H uri. Prago ranjco priporočamo vsem prijateljem in znancem v Mag spomin in pobOfttO molitev.
Kkofjaloka, dne 2:1 mana 1800
576)
Fran Dolenec, c. kr poltni kontrolor, Oroslav Dolenec, Mve«'ar in posestnik, sinova. Ana Oblak roj Dolenec, Marija Potočnik roj. Dolenec, Apolonija Deislnger roj Dolenec, Ivanka Mohar roj Dolenec, Katarina Dolenec, hčere. Lucija Hribernik roj Potočnik, sestra. ~ Dr. Ivan Mohar, <• kr okr zdravnik, zet. Antonija Dolenec roj. Tavčar, si na ha. Ivana Verbič roj. Oblak, Avgust Oblak, c kr. pristav. Ivan Obtok.posestnik. Antonija Mlhevc roj Oblak; Ivan Potočnik; Klotilda Peher roj Deisingor; Pavla, Jurij Deislnger, c. i. kr. poročnik, Josip, Rozalija, Viktor, Albina, Marija Doisinger ; Evgen, Melanija, Ivo Mohar; Ciril, Vida, Jurij Angela Dolenc, vnuki; Feliks, Jcsip, Ivan, Fran, Marija Verbič; Marica Pecher; Antonija, Karol, Josip Mihevc; Marija Oblak, p ra-v nu ki  — Konrad Pecher, Andrej Verbič, Ivan Mihevc, posestniki, p raze ti Marija
Oblak roj Kantz, prasinaha.
~^e>- •  Vaacl te livaloir.c  - 3 Icl J j.. .; i; - . • -^ew-
Zahvala.
Vnem, ki so nas oh bolezni in smrti nafte ljut* soproge, oziroma matere in sestre, gospe
Ane Černe roj. Luccardi
tolažili ter drago rajnko spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Osobito pa se iskreno zahvaljujemo gospodom gostilničarjem, ki bo blagovolili Bvetiti pri pogrebu. Bog plati vsem skupaj I
f j j ubijana, 24. marca 1899.
(568)
Žalujoči ostali.
Ch. kr. avitrljiln jft državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1898. leta. Odhod Is Ljabljane jut, kol. Prosa oes Trblt. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, B«0akt Celovec, Fransenafeste, Ljubn>; faz Seb.thal kuBte, Solnograd; čet Klein-Re.fling v Stejrr, v Line, aa Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak. Celovec, Fran-senafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; tet Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoldne oaobni vlak v Trbi*, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selithal, Dut-Hj — OV 4. uri U m. popoludne ouob li vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Bolnograd, Lend-Gastein, Zeli oh jezeru, Ino-nost, Bregerc, Cur.h, Genevo, Pariz, čez Kloin-Retfing v Stejr, Line, Biidejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstttten. — Proga v Hovo mesto ln v SstSVje. Helani vlaki: Ob 6 uri 15 m. zjutraj, oh 12. uri b f' m. popoludne, ob 6 uri 30 m zvečer. — Prisad v LJubljano j. k. Proga Is Trbiža. Ob 6. ari 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amatetten, iz Lipskega, 1'ra^e, Francovih varov, Karlovih varo?, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stejra, Aniseea, L juh na, Celovca, Beljaka, Fransenafette. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne orobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, rieba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno^rada Linca, Bterra, Pariza, Geneve, Citiiha, Bregeuca, Ino-moeta, Zella ob jezeru, Lend Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri h7 m. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pontabla. — Ob 9, uri 6 m. zve-e»r osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Hovoga meata ln Ko* eevjft. Metani vlaki: Ob 8. uri IV iu. zjutraj, ob 2. ari 82 m. popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odkod Is LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. uri 23 m, zjutraj, ob X. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. — Prihod T LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob ti. ari 5ti m. zjuttaj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 8. uri tU m. (1)
Bicikelj
nov model 1899, znamka ŠĆHUBERT-THURNIA B., močan z lahkim gonom in z vso opremo v vrednosti 180 gld. proda se po niski osni.
(ftOO—2)
Oroslav Fugina
Trnovo, II. Bistrica.
Čokolade in Cacao Soclari.
Da se v bodoče preprečijo že dogodivsa ao nesporazumljenja, se Č. občinstvo opozarja na to, da tovarna
PH. SUCHARD
takozvane (198-9)
lomne čokolade (Bruch-Chocolade)
niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino.
ČokoUtle Siicliari »*»• d,,te-
uuauiuuu i)QCliarQ *° vse v atanljolu zavite.
Čokolade Sudari *°' toliliu Sichard ttsffsr&e*
Roulo, žalu sije zaklopila okna, zaklopne stene
za hotele in restavrante dobavljata najbolje in najceneje (550
Goldschmied&Schwab, Praga VII
- Agenti se vzprejemljejo. =
v bližini kolodvora Zatičina proda se po ceni v več letnih obrokih z zemljišči vred.
Natančneje poizve se pri Josipu Kau-šeku, Škerjanče pri Zatičini. (523—1)
Ilovnata plast.
Za napravo opekarne z okrožno pečjo v okolici ljubljanski se kupi večji kompleks ilovnate plasti imejoče zemlje. (678—1)
Ponudbe naj se pošiljajo stavbinski tirmi Viljem Trro, JVIftrlJc Tcrc-sljc ccmIm m|. f O v 1, jiihljaiii.
Otročje f vozičke
priporoča po najnižji ttni
J. J. Naglas
LJubljana
*  Turjaški trg št. 7.
Nobeno sredstvo zoper kašelj ne presega.
Kaiserjevih prsnih bonbonov.
O^fiO notarsko poverjenih sprifeval do-epw-W%^ kazuje sotov u »|»eli pri ka\Al|u, hrlpttvo*!!. UmImi-ii, BMallaenfu. BS1 Cena zavojčka 10 kr. in 20 kr. SS1 V li|ubl|Hiil se d> bivajo t lekarni ..pri •laleiu «»rlii»* pri železnem mostuinpril.pl. Trukvrzr Ju. ( l    1 20,
Velik požar
v neki Brnskl tovarni za sukno mi jo dal priliko, da som nakupil njeno velikanske sa* l"::i< mikna po slepi ceni. Da blago hitro pospravim, razpošiljam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za
samo 1 gl. 25 kr.
507 meter
pristnega brnskega suka
iz fine ovčje volne, zajamčeno dobro blago brez vsake hibe 130 cm. široko.
Trijo metri zadoščajo za kompletno moško obleko za spomlad in poletje. Dobiva so v vseh barvah gladko in vzorca« t,o. Nekaj komadov pretinega češljanoga blaga | Kamin-garn i črno in drap le po 2 gld. meter. Vzorci se zarad prenizke cene no morejo oddajati! Neugajajočo se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev, da pošljejo naročila prav hitro, ker od pamtiveka ni bilo tako ugodne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bodo več.
Naročila naj se pošiljajo:
Dunaj H/3, Taborstrasse tl/B.
Sveže
Kulmbachsko pivo
v & t okleni c ali
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine (21 — 00)
pri ..KlMtorojcii
...
Naročila na
fogoš, šil, krape in postrvi ,r>7«
za veliki petek, dalje na lepe
štajerske kapune
(komad okoli 1 gld. ;">0 kr.) se do torka zvečer vspn-jemajo pri linni
X£3a.aaaa Sc L£-umile
k peazijosiste ali zasebnike!
Stanovanje
s 7 sobami, 2 kuhinjama in potrebnimi pri-tiklinami. deloma meblovano, velik sočivni vrt s kopalnim basirif.in. se daje v najem za 5 let na graščini Zduš pri Kamniku proti letni najemnini 220 gld. (559—1) Več se izve" pri lastnici v Subičevlh ulicah št. 3, I. nadstropje, na desni.
3
ros t m:
o. n. cen/, dame blagovolijo naj na znanje osel/, da sem se o mila z JPanaja, kjer sem o prvih modnih salonih in trgovinah izbrala in o £ j ubijano pripeljala najelegant-nejše modele za klobuke in slamnike, cvetlice, trakove in razne okraske. — opozarjam na najeleganfnejše
Sirardi-hlobuke
ze okrašene od t gld. SO kr. naprej. Velika izber in zaloga raznega blaga te stroke po najnižjih cenah.
2 odličnim spoštovanjem
(577-D 3d a Wane£
L. LnserJeT olliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem itd. itd. _
Glavna zaloga:
Schwerk-ova lekarna
Dunaj-Meidliu g-.
Lnser-jev-S
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. 9—12i
ooooooo
o o o
i
»
s
a
8 8
o
Elegantne spomladanske
Sv. Petra cesta št. 27.
*****
e
Slov. trgovsko pevsko društvo. Pevski sestanek
v restavraciji Lloyd.
Posredovalnica stanovanj in služeb
|__ v
Gospodske ulice it. 6 ,571)
priporoča in nrnntlPa
službe iskajoče vsake vrste
za Ljubljano in drugod. Potntaa tukaj. — NatanCneje se izve istotam.
Trgovski pomočnik
veSč slovenščine, nemščine In laščine. izurjen v železninski, špecerijski, galanterijski in manufa-kturski stroki želi sedanjo službo premeniti ter vstopiti v mesto ali kak večji trg.
Ponudbe naj se blagovole pošiljali pod ,,Trgovski pomočnik 10O0" na upravni^tvo „8L Naroda". i675—1)
Sode h»« na prodaj
raznovrstne,  zažmahane.   velike  in male, stare in nove
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (475—3)
V jako lepem kraju na Gorenjskem blizu Bleda, v nepusrednera podnožji gozdov in visečih gora ter 6 minut od železniške postaje oddaljena 529-3*
nova lična hiša
s poljubno množino zemljiša za napravo vrta po lastnem okusu kupca
se takoj po ceni proda.
Ker je sedaj ugoden čas za napravo vrta, blagovolijo naj se kupci kmalu oglasiti pri upravništvu „Slovenskega Naroda".
Prašno olje
garantirano najboljše kvalitete
Vse drugo se poizve v zalogi
J. S. Benedikt v Ljubljani.
(Za izdelovanje se priporoča Peter Matelič.) (574-1)
Oznanilo.
Učenca ali učenko
14 let stare, poštenih starišev, katera sta dovršila vsaj ljudsko šolo, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom (522 - 3)
Anton de Schiava
trgovec v  Cerknici  pri Rakeku.
Angelj-juhe;
tovarne za konserve, olupljen grah in ječmen v Leobersdorfu,
najboljše in najcenejše redilno sredstvo, redilna vsebina po uradni analizi 86' ./ 0 se odlikujejo po dobrem okusu in priprosti hitri pripravi. Prospekti in vzorci za poskuinjo na željo brezplačno.
Važno za javne zavode in konsumna društva
Ugodni pogoji za preprodajalce; naročila sprejema
pisarna, Dunaj II I Taborstrasse 25.
2e 40 let v tukajšnjem mestu obstoječa (503—3)
Trgovina 5
^§3 modnim blagom
Se sarad smrti proda. Jsto bi mogla voditi tudi samska sena.
Več pove iz prijaznosti gosp-dr. Oton Valentschagg, odvetnik v Ljubljani, Dvorni trg štev. 3, JJ. nadstropje.
06
Dominik   Oregorich,   gostilničar v Kopru (Cnpodistria"* Istrija, ponuja
bela in črna
istrijanska vina
po zelo nizkih cenah od 15 gld. naprej za
hektoliter. (570—1)
Vzorci brezplačno in poštnine prosto.
Št 8380
(,649—2'
Kleti v najem.
V pritličju poslopja meščanske imovine v Špitalskih ulicah oddati je takoj nekaj kleti v najem.
Pogoje je izvedeti pri mestnem komi-sarijatu v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. marca 1899.
Priličen nakup!
Došlo je
več popolnoma novih, elegantnih, kratkih
Mignon-klavirjev
izbornih v glasu, s petkratno železno preprogo, kakor tudi popolnoma novi
planino (542 3)
tudi s petletnim jamstvom, katere prodajam po najzadnji ceni 315 gld. z zabojem vred. Tudi jih izposojam I
Ferd. Dragatin
ubiralec klavirjev, Florijanske ulice št. 50.
K sezoni
priporočam svojo
veliko izber
izdatno znižanih i cenah.
2-arantiran: pristna
zima za modroce
iC najceneje, n
Zunanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo se a povzetjem. (505—2)
M. Pakič, Ljubljana.
Išče se kompanjon
za trgovino mešanega blaga
gotovine je treba 10OO gld., tudi se da trgovina v najem, in se hiša proda na obroke. Hiša je popolnoma nova, jednonadutropna in še lO let davka prosta. V prvem nadstropju je 7 sob, pri tleh trgovina, skladišče, 2 sobe in kuhinja. '511—3)
Poleg hiše je hlev za konje in krave, in jedna klet. Za svinje je popolnoma nov svinjak s 3 oddelki.
Hiša stoji na najlepšem mestu pri farni cerkvi. Do južne železnice „/idanmost-Zagrebu je jedno uro vožnje z lahkim vozom.
Kje pove upravniŠtvo tega lista.
Gumi-čevlje
eletetične
pristne ruske in druge
IIMjboljHlIl iKltcllkOV
pri (538 3)
Ljubljana, Prešernove ulice it. 10*14.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 195
1 elegantna ura s štriletnim jamatvom in goldin verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, l, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 jako eleganten niklast žepni tintnik z angl. mehanizmom, l Hna Sčetka za obleko, 1 par rinih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna zapestnica za dame, najzadnja novost, ki se more porabiti tudi kot damska verižica, l krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, za-vratniskih in naprsnih gumbov s patent, zapono, 1 par Jako elegantnih damskih uhanov z similt bnljanti, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in rinim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiSi koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo in vsak riziko popolnoma izključen, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L M.
Poštno  predalo stev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (560—1)
Odlikovan na razstavah: Velike Mezince, Holesov, Proatejev, Prerovo, TiSnov, Humpolc.
Potrebna in koristna darila za vaak» priliko!
Četki kršćanski speoijslal zavod ss plstaol
Svo|l k evo|lm!
Viljem V. Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga
▼ Prost ejevem na Mora vi
priporoča  laatne  tkitlne ladHke
roke po zmernih cenah i a najboljši kakovosti : celo platneno tlouiaee In b^lruo pla&ao vseh fiirokosti in finoati, plalao 8» pli.hte do 24" cm., ila>tnaNt«> i gradle, namizne prte in blago, obrisale, servijet«, bele in barvane za 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavolnat kanefUs, robce, bele in barvane, platnene, pavolnat« in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleeul prvini aeflr in Aouko blage an dMHiMke obleke, platin«: pa volna ta, ruska, za žimnice, slamnike, z-store itd, trilhe, sifon, floridaa, kreton, pike, barbent, satin. brilantin itd., itd.
Ugodna darila "SUJ        <i9f>3—3r» (Uf in potrebe is gospodinjstvo.
finalni lx<lol«lc.
Trgovcem se blago ne pofiilja. Kot strokovnjak in aamoizdelotalec lahko najbolje postrežem.
Vzorci in ceniki na zahtevanje. Nerooeno blaajo poillja ss
ls po postnem povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. bo vedno v zalogi.
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, turška in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-iilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnoga poseta
(331-11)
Peter Lassnik.
Obrtno naznanilo, i
Usojam si uljudno naznaniti, da se od danes naprej nahaja moje
sobno, napisno in de-koracijsko obrtovanje
v Vegovih
ulicah št. 8
pritlično.
(Poleg realke v Seemanovi hiii.)
Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim
z velespoštovanjem 397—4)
J. Terdan
sobni, napisni in dekoracijaki alikar.
najizbornejiega, občeznanega it«, pijanskega penečega vina
ASTI
Cena veliki etaklenlot gld. 1*26.
Pri odvzemu celega izvirnega zaboja s 12 steklenicami 5»/t popusta.
Priporoča (445- 4 i
Anton Stacul v Ljubljani.
2Tsl prodaj sto*
dva stroja
za izdelovanje modroce? in žic
z vso pripravo za Bvoto 190 gld., potem
nov stroj (priprava) za poniklanje.
Stroj ni bil fie nikdau v rabi, to pa le radi pomanjkanja prostora in časa.
Ob jednem priporočata elav. občinstvu svojo glavno zalogo mnogovrstnih (492—4)
■v šivalnih strojev
kakor tudi
amerikanskih
dvokoles
,Tor", svetovnoznanih .Oritzner", „Reoord"
in drugih vrst
Špecerijske stelaže
v dobrem stanu ss kupijo. Priporoča se z najodličnejSim spoštovanjem tvrdka
Saunig & Dekleva v Gorici.
Živinske      1 r~|	C. In kr dvorni založnik
Ivlostne           g i	Jo±of
	TiT AT5T7ITST7
	£ LUtiat JL JN u
Balazice-        m i 1	1., Rothenthurmstrasse 26.
ItdL-        (234-8) IŠŠ"^"^	Popratila se hitro izvnujejo.           Telefon 6065.
S. 3/99,1
(684—8)
C. kr. okrožno sodišče v Novem mes tu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje protokolovanega trgovca Jerneja Sblla t Mokronogu odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. aodn. svetnika Jožefa Starica z uradnim sedežem v Novemmestu in za začasnega upravitelja mase Frana JPenca ml. v Mokronoga.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 31. marca 1899. točno ob 10. uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do dne 9. aprila 1899. leta
pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Mokronogu po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 12. maja 1890. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri likvidačnem dnevu /glasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek III., dne 18. marca 1899.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1H42.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra e. kr. drž. in e. kr. prlv. 12 juan«' železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika Izblrka dr. Sohoecfeld-ovib
barv ▼ tubah za a kad. slikarje.
-•»• Zaloga VBakovrBtnih ooploev se pleakarje, ali. karjs ln sldarje, itedllnera mašila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava hI. občinstvu najnovejše, najboljie in neprecenljivo sredstvo ta likanji
tesnih tal pod imenom „Keptdol". Priporočava b« tudi nI. občinstvu aa vb« v najino stroko »padajoče delo v meidu in na defeli kot prisnsno reelno in fino po najniljib cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja 12
s Alojzij Persches
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cista it. 16.
Šivalni stroji 12 po najnlijlh oenah. Blolkle in v to stroko
upadajoča popravila izvršuje dobro in cen6.
Vn»nj» airotili h to'no iitriijFJo.
Sv. Petra cista it. 8 Ljubljana  Sv. Petra cesta it. S
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših usorcih ln po najnlljih cenah 12 solidno in najhitreje isgotovUajo.
Klobuke
najnovejši facpone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starim trga. u
ir
3537
0009
kuhar na Salu it. 19 poŠta Žiri
priporočam lastni izdelek    '521—2»
dobrega naturnega brinjevca
po 1 gld. 15 kr., zadacanega in na kolodvor Skofjo Loko postavljenega. Za pristnost jaim'ini.
3f§t*ndsko-ameriška M*.
Paniki vsaUe ae Ikrsl ae fkrst ss tesee
li Rotterdama t Hew-York.
Plaarss ta aajste: Dunitj, L, Kelesrratrlmg t.
rinm m arikm: DaaaJ, IV., W •yrln|tr| 7 A.
I. kaJoU:
aao
100
do300goldiiuxjtv
Od
mark SSO
1.
aprila do 81. oktobra . novembra do 31. marca II. k »juta:
Od 1. aveneta do 15. oktobra......stark aOO
,   16. oktobra do 31. juliju....... , 1M
•) Pd lepi in »eltkosti kajute in po hitrosti in ele ganci parnika. (3—12)
lahko zaaluSijo oeobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno bres kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponadbe na: Ludwig Ostarreicher, VIII., Deutsche taste 8, Budapest. (456—3)
Lepo posestvo
u Karolinški zemlji pri Ljubljani
obstoječe
iz hiše, hleva, poda in travnikov
se da takoj v najem za sest let ali pa tudi proda. Proda se za 6;y>0 gld., looo gld. se ima plačati pri oddaji posestva.
Več se izve pri (518—2)
JELadLrej Tršlcarvu.
▼ Udmatu št. 112.
Uljudno podpisani naznanja, da je otvorit
v Ljubljani. Wolfove ulice 8t. 8
delavnico za popravo raznovrstnih strojev in livarno za medenino,
v kateri se horio i/delovala vsa najfinejša dela točno m cei.o Doposlane modele izvršujem p hitro v surovem ali izdelanem vlitku ~^JJ
Osobito se priporočam slav. gasilnim društvom in občinam, za napravo novih ni poprav o starih brizgatnic, ter druzega orodja za gasilce, lstotako se prlporOČatn pivovarnam, tiskarnam, strugarjem, strojarjem, mizarjem, posestnikom mlin in žag itd., dalje za upeljavo in popravo poljedelskih Strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki vrtijo stroje mesto konjskih mori.
Izdelujem pipe za vino in pivo, katere popravljam točno m trpežno po zelo nizki ceni, a pa tate za ohranitev piva, ter popolno opravo zi pretakanje vina.
Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav. občinam. Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino, cin, cinek in svinec.
V obilno narotbo se priporočam z odličnim spoštovanjem (519—2)
Jožefe ĐeVbe>ljeLk.
(507-2)
Praes. 555 15 a, 99
Ponudbeni razpis.
SE« Bajratdho c. kr« okrožnoModnega poslopje* lit JetniMialcc v Navaai "mcatll na H.ra)tiJalaeBBi se potom javne konkurence oddajajo nastopna st a vbin.ska. dela: 1) Klesarska dela, 2.) ključarska utežna dela in dobava traverz , 3.) tesarska dela in leseni podi.
Oddaja se vrši po jednotnih cenah in naknadni meri. Načrti, delavski izkazi, splošni in podrobni pogoji ležijo na vpogled pri c. kr. okrožnosodnem predsedstvu in pri stavbinskem vodstvu v Gradcu, justična palača III. nadstropje soha št. 12, kjer se dobivajo tudi potrebne tiskovine.
Vadij, ki ga je položiti pri c. kr. okrožnem sodišči znaša 50/0 ponudbene svote (zaokrožene na število, ki je z 10 delilno) v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostih po dnevnem kurzu.
Primerno kolekovano ponudbo je s položilnim listom o vadiju in s podpisanimi pogoji zapečatene vložiti pri c. kr. okrožno-sodnem predsedstvu najdalje do
dne 10. aprila 1899. leta
ob 12. uri opoludne, kateri dan se bodo tudi odprle ponudbe.
C. kr. justično ministerstvo določi končno veljavno izvolitev dostojitelja in pri tem ni vezano na najnižjo ponudbo, tudi se dobavi traverz in podov lahko oddasta posebej.
C. kr. okrožnosodno predsedstvo v Novem mestu
dne 15. marca 1899.
Koncesijoniran po visokem e. kr. ministarstvu s odredbo s dne 7. maja 1894. leta, Itev. 5378.
aiSeve
Severno-nemški
v Bremenu.
Ilr/.0|iHrul*lio vosufo ▼ New«Yorki Is Breaseaa ob torkih in sobotah.
Is aemtkaampteaa evtl. Okerboaraja ob
■redah in nadeli ah. Is Osnove osiroma Veapolja
via Olbraltar
2—8krat mesteno.
Brana« ■ Avstralija. V Adelaldo,
Melboarae, (1912—15) Sydney
Bremen-Iztočna Ailja. V Klao.
Prakomtraka viZoia
v Nevtryork
6—7 dnij.
Najboljša ln najoenejia potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo f Ljubljani: EDVARD TAVĆAR.
Za peke in trgovce
z deželskimi pridelki
kakor tudi za vsako drugo trgovino pripravna
v najboljšem stavbnem stanji v sredini velikega trga na Spodnjem Štajerskem v najbližnji okolici tovarn in rudarskih pop jetij js na prodaj takoj posl Jako tiarnilnlml plačilnimi pogoji.
Več pove (50;i- t)
Ivan Scharner
v Šoštanju.
odda  se takoj v najem.
Podrobnosti poizvedo se v Krojaških ulicah št 6. Tr'2 J)
Najfinejša
iz c. kr. dTorne tleti na Dnnajt
razno
velikon očno blago, bonbone, p'nce
itd. pripor^Ca (402—7)
Rud. Kirbisch
slaščičar, Kongresni trg, Ljublana.
(554-2)
S^re±e, lepe
Velikonočne sunke
v »-Jty.il i li tt3Xffs.li |><»iiiii>i
J. C. Praunseiss, Ljubljana, Glavni trg st. 1».
V prijazno znanje!
Plzensko pivo
iz 3snežćara.s3E© p]/v©Traxra.e V Plznu
katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, irnajo na prodaj v sodih v Ljubljani:
Gosp. Fantini, restavrater, Gradišče št. 2; „   Bilina A Kasch, pri „Koži";
Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Malič-u"; „    Frohlich, hotel pri „Slonu".
Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišće St. 2. V steklenicah imaju je v Izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo, in gospod Praunseiss.
(366-5i
generalni s as topnik, Oradeo, Jangfernajasao It. 1.
Vse stroje za poljedeljstvo
= Vnovle rnlžane cene! ^=
Trljerl (olatllnl stroji sa sito i ▼ natan6nl lsvriltvl. Sušilnic sa sadja in zelenjavo, Ikroptlaloe proti peronospori, poboljšani sestav Vtrmolavov. Aparati sa snet poravan}« losov. Mlatilnloe mlini sa sito, stiskalnice (prete) sa vino in sadje ratltOnth sestav, Slamoresnloe Jako lahko sa goniti in po selo smernih oenan. Stiskalnice sa seno in slamo, ter vse potreben, vsakovrstne poljedeljske stroje
18. HELLER,
Pred ponarejanja Zastopniki se iicejo •
prodaja v najboljši isvrtltvi
(461—21
na Diuiaji. II |2, Praterstrasse 49.
se Je posebno treba varovati!
Ceniki bresplaono!
Samoprodaja
slavnoznanih.
JDiirkopp jDiana-koles
(najboljša nemška znamka)
samo
pri zaistopaallcvn. za laZraa^slc©:
Ivanu *Jax-u, Ljubljana, Dunajska cesto št. 13.
Katalogi brezplačno in franko.   Na zahtevanje se vsak kupilec brezplačno poučuje v vožnji s kolesom.        (564—d
iz mlina
Vinkota Ma jdića v Kranji
oddaja se po
en gros cenah v plombiranih vrečicah
po IO in 26 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski oesti via-a-vls dorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja ae tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459-4) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega natega mlina dandanea tudi na tujem uapelno tekmuje s izdelki vaeb ogarskih mlinov.
Koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno olroikam, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 12
Zaloga v Ljubljani]: M. E. Supan in P. Lasanik v Kranju: Fr. Dolenz, v Radovljici: Oton Human' v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek'
3|| J| oder ce-:;
I ^B ■ najboljši izdelek 11
B   wf  Bi priporoča
Alojzij Porsche
Pred skotijo it. 22, poleg mestne hiše.
Ljubljana, Dunajsb Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in TelocipedOY.
... -—- |0 £
K
! Prra največja kranjska tvrdka!
Franc Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih m torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčega, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vsa popravila In naročila od tu In
zunaj se hitro In cenb izvršujejo. U   llustrovanl osnikl brezplačno.
30
Voiie hrte
AMERIK
tovorni listi f
O.
Kralj, belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost j Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana  od  vls.  c. kr. avstrijsko vlad«.
Pojasnila daje radovoljno
Red Star Lainlo
Dunaj, IV., VViedner OUrtel štev. 20
ali pa (812-33)
Anton jRobels
Kolodvorske ulice itev. 29 v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča poilpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ugljeno kislino * Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejSa in najzdravejSa (.43—12) Vse odjemalce v naprej zagotovijajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim za ubila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
Gašper Bolte, izdelovalec
sodovice, Rimska cesta št. 10. ,
tik Radovljiške postaje, zidana, z opeko krita, a tremi sobami, dvema kletima, a sadnim in zelenjadnim ograjenim vrtom.
Na vprašanja odgovarja lastnica Elizabeta Toman v Radovljici, podmesto itev. H. (463-3)
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše in najbolj zdravo kadenje
je bres dvoma ono z
... j v*
d i Ki    Ws\     Prlatne le i otročjo *»\fifn Wv\\\i kot varstveno
znamko
Hali savojeck ladottaj«, da as 5 do 6 savojckov tobaka naredi okusnih, prijet«.o Aobteeih in zdravju ugodnih. Jedili iid«lmt«lj
TLIKrath,
Oradec dro fer U a
»pri aebrs". Fr. Pettauer, drogerija v Ljubljani. <lt»7f> 22
Majhen zavojček 10 kr., velik 80 kr., 12 malih ali 4 veliki savoji franko ■ povsetjem 1 gld 2H kr.
Glavna  zaloga:
Lepa štajerska detelja
za napajanje novih travnikov prav izborna, dobi ae v vrečah po 100 ko Brutto za Netto
po 40 flflcl.
pr. 100 ko postaja Litija proti povzetju pri tvrdki
Ivan VVakonigf, Šmartno pri Litiji.
Pri manjši odjemi stane 44 gld. Vreće brezplačno. (fi44—3)
Uprava posestva
Hijacintjeio in PreKoiec
ponuja a tem svojo priatno domačo
po primernih cenah.
Ob jednem išče za prodajo tega svojega izdelka (460—3)
zastopnike
ki bi za njo agentirali: v Postojini, Idriji, Kočevju, Škofji Loki, Krškem, Št. Kupertu, Litiji, Zagorji, Novem mestu, Zatičini, Višnji gori, Trebnjem, Mokronogu, Planini, Babnem polju. Dragi, Ribnici, Senožečah, Bistrici in Št. Petru na Krasu.
Baron Dnmreicherjeva
ipirttna d rožna tovarna in rafinerija v Savakam Marofta na Hrvatakam
oboa mana, najboljee is maefozrat odllzovaas
(Backerhefe). Olavno zalogo sa LJubljano in delalo Imata Pater Strel, vinski trgovec
l.|ut»l Jan«, m as Maataseani trgu     a. in
Kavrol Isfsiblln mi-a«
v Vegesvlh Hilnek *• H.
Najboljše in najcenejše nainazalno olje in
les ohranjujoče sredstvo
je in ostane ie nad 20 let preizkusen
Carbolineum
Patent Avenarius.
V"»*ref t»mmm re4Hmm*l 00 m t mri !
„Carbolineum-tovarna" R. Avenarius
Amatetten Dol. Avatr. Pisarna: Dunaj, HI/1, Hauptstrasse 84.
(46B—2)
I
Podpisani uljudno naznanja, da je kupil od gospoda Miroslava Bohmhes-a
lekarno „K Mariji Pomagaj"
v Krekom.
P. n. občinstvu bode ustrezal kar najtočneje in najvestneje; zato si želi. da bi ga ono blagovolilo počastiti z mnogobrojnimi naročili.
V Krškem, dne 17. marca 189«). leta.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Anton J. ŠusteršiČ.
5571
Seef Nnef Nanf Senf N-nf SazT N
šmMm
•BRENNABOR
Zaloga
biciklov!
Hajboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-
nabor in dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
p~fy~ Vsa v to stroko spadajoča popravile se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. ~~a>J)
(46B—3) Z velespoištovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
lt-4t.otn.ru Marti m«»lm.»ii«'*ii*i «l+»la,vnioa.
Vežiiališće na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
i
rl
'A
r* *t* "-(r» »k» •«f» »in »k* »k* •#» »ie *in **•      **" "S
a
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-moćljivih havelokov po najnovejši fa-OOnJ in najpovoljnej&ih cenah. Angleško, franconko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. juBtič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 12
gf
Nadaljne
specijalitete
risala« in kopirne tinte. Vodovarno
mazilo zi usnji.
Pat. ohranjevalo aa
podplate „Vantlel".
Kovinska snaiilna pasta  In snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Pasta za konjsko
opravo. Msst za orožje In aa kopita.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoCe svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
sa lahka obutala samo (190—8)
Fernolendt creme ze naravno usnje.
Dobiva ss        c. kr priv. povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, l„ Schulirstnisi 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- tf FlHaltfldt sti pszi naj se natančno na moje ime vi^ihvj^ium.
Glavna zaloga moke, 5
Obče priznani, izvrstni, na raznih razstavah odlikovani izdelki iz slovečega veljlcnee;« nallne llnko Jlaajdlčs« vMraimJI — oddajajo se po originalnem oeniku na debelo v zalogi v Ljubljani, Marije Terezije cesta it. 2, kakor tudi v zastopnikovi trgovini v Postojni na debelo in drobno.
Glavni zastopnic za mesto Ljubljana, Dolenjsko, notranjsko
Proti vinsko pivo.
Od sedaj naprej razprodajam izborno marrno piva iz kneza A. J. Sch\varzenberga pivovarne, ustanovljene lata 1598. v Proti-vinu — po konkurenčnih cenah v sodčkih in steklenicah na debelo v zalogi na Marije Terezije oesti št. 2 v Ljubljani.
Radi izvanredne kakovosti in ugodnih cen blagovolijo naj se častiti odjemalci pri cen j. naročilih, katera bodem vedno vestno in točno izvrševal, obrniti s polnim zaupanjem na
glavnega zastopnika za Kranjsko in južne kronovine
Anton Ditrich-a v Ljubljani.
•2*7
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTewo»ti v žepnih in sten-Bkih urah so vedno v zalogi
Popravila se Izvršujejo najtoon
ten-dno II
£J
i
i
Fran Kaiser
—sa puškar gs-
prodajalec biciklov
1        iz prvih tovarn 12 Ljubljana, Šelenburgove ulice 6.
Najboljša urejena delavnloa 11 popravljanja blolklov In šivalnih strojev
e Vzorci na zahtevanji poštnino prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za pomladansko ^ in letno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoBtovanjem 12
Hugo Ihl
Suknmib ostankov vidno veliko v zalogi.
FM
0252
priporoča
J. Sokličj,
Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejsk« ulica štev. 16
•v T* t a. o "v e> ran. se priporoča al. občinstvu in naznanja, da iadeluje in popravlja vsakovrstna sodo iz >; hrastovega In mehkega l«aa po najnižjih „v, cenah. — Kupuj« In prodaja staro vinsko f 12 posodo. I «
oa>i)S»oo«»-o«yoif. o»jfjo> 0»* *>«■«>•< >»> x   o») 4»
teeesi
Ljabljaea, Židovske eliee itev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka sa damo, gospod« In otrok« J« vodno na Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po niaki ceni. Vse mere ae shranjujejo in saznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vsorec vposlati. 12
999 88888888888 888888888888888
«  Josip Reich >
4 likanje sukni, bairarija in r j kemična tpiralnica ► \  Piljaiski iisip - Ozki ilics it. 4 >
priporoča sa vas v to stroko spadajoča k dela. f Peetretka farna. — Oerne mlake. J
i
Fran Detter
p »»vi traj At. 1.
12 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamor«znic« in mlatllnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj ln poštnine prosti.
12
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atedilnili ognjiAč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z iolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečriicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po coni. Vnanja naročila se hitro izvrše*.
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvastega za cela oblek« 12 in bluze, priporoča
Alojzij Perschć ^
Pred škofijo22, poleg mestne hiše, gg
Jos. Kolar
Glavni trg
trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles.
Zaloga svetovno znanih, najboljših, finih in lepih koles
Graciosa, Adler in drugih koles.
Dokazano je, da ni konkurence imenovanim fabrikatom glede finosti, kvalitete in nenavadno »liano cene. Jamčim za vsako kolo 2 leti in več.
Velika zaloga vseh vrst šivalnih strojev sa vsako stroko.  Za njih izbornost jamčim 6 let.  — Priporočam svojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zraven prodajalnice sa izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, Šivalnih strojev in i muzikalnih avtomatov. Vsako popravilo točno izvršim In Jamčim 1 leto. t Brezplačno na razpolago so kolesa onim, ki se žele izvežbati v vožnji in kupiti kolo.
Velika senčnata iola
za vežbanje na kolesu J« na Dunajski cest) na vrtu star« deželne bolnice.
I (46—8)
S 8poštovanjem se priporoča
%7oaU Šolar.
j Zastopnik za Novomesto: Iflatke OTeJevlč.
j Zastopnik za Kranj: Pavel Bizjaki
Mcoijska zavarovalnica za ivljenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanja naroda
S-ULziavj Z. Hohar Markt 0.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Car T"«cloc% 13** I llin,iita|r/n 1.
*o poročilu o. kr. „WI«ner Zeltung'* od dne IS. Junija 1888 doletala J« „Alllanzo" velika čest, da il j« Nj. Veličanstvo cesar plattično-f raflčnl objekt ogledal In o posebnem uspehu „Allanze" v zalivi zavarovanja naroda kakor o rapldnem napredovanju družbe Najvišje priznanj« Izrekel ter Imenoval zavarovanj« naroda posebno v si no podvietje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9,01?.T?S kron.
L 1887 aa Je aa »salsart 11*8 easrtala alaeejev Uplačale S88.S78SO krea. Od L 1888—
1887 ee Je izplačal« M»4 878-18
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
(eiiireaenljiva premija. — Plačevanja v đokladah niao dovoljena. — 8traika aa adrav-afika preiakevanj«, vse priitejbiae kalekev ia aeeetaiee aa premije plaea dražba.
V aluoajlh amrti aa zavarovana avota takoj In polno izplača, če je Sest meseoev ireteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Ce je zavarovani v evojem ali izven avojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj li to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane avote.
Ce je zavarovanje trajalo cela tri leta, ae izplača v slučaju aa m o mora cela »varovana avota
Ce tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5„/« obresti
Po treh letih dobe ae, ako ae premije ne plačujejo nadalje, polioe brez premij.
Ce je polica radi neplaćanja premije avojo veljavo izgubila, mogoče je, da ae zopet teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanja dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanja mladostnih
osob. — Zavarovanja otrok. (74-11)
Sevaaovaaja Se 8888 krea a ♦aieaaaiail doplačili «4 18 vtaazjev vise pe terlaa.
•»topnlkl ss tičejo za vse kraje na Kranjskem in naj avoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Prra elo-r
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizg elnlo, parnih strojev, osvlj. čelad in pesov
ter
kmetijskih strojev
in paronospera-brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Gzecti-Moravsko Smichov-Prajja podružnica v Zagrebu
Priporoča slavnim ognjegaanim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato nalogo. — Oen« brea konkurono«. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uaorol <n ceniki brezplačno. — Uttmanl pogovori na zahtsvo. — Poiiljatv« franko na vaak kolodvor.
Podružnica
Z velespoltovanjem
(880-4)
v Zagrebu.
Podplsatiec p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem
dne 15. sušca prevzel znano restavracijo m
g. Jarca v Medvodah. ^
Cenjenim gostom najboljšo in ceno postrežbo zagotovljujoČ,
z odličnim spoštovanjem
(520—2) |2>„
«7. Toaperaig.
S-
Št. 9320.
Razglas.
<5G5>
V smislu deželnega zakona z 17. dne junija 1870., St. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
d© (ine IS. suprila. letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja letos.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustii v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo od svojega sadnega in le pšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji in kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni
V Ljubljani, dne 8. marca 1899.
Župan: Ivan Hribar 1.
JPas erliofer-j «3 ves
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
SnnaJ, I., Blagmtr—» Mar. 16.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
ie, lahko «4vajale« in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano domač« zdravilo. T« krogljice so iste, ki so te več desetletij občinstvu znane pod imenom J. Peerkefor-leve kri čistila« krogltfee in se pristne izdelujejo samo v lekaral »pri slat«m dri«vnosa Jabolka", DeaaJ. Z, etaujei stresa« 18.
Od teh krogljic stane: 1 IkaUJiee • 18 kroaijleazsi 81 kr., 1 svlt«k e S ikatlji-eezsl I gld. S kr.
Ce se poprej vpoftlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljate v: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr 3 zvitki 3 gld. 36 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov 5 gld. 80 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more pošiljati.; (320—5)
Prosi ee Izrecno, „J. Fserhofer-Jeve odvajalne kroglioe sahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatlice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pootaoftjr in sicer z rsdeoisai črkami
esenca imenovana) — Lahko raztopi j uj oče zdravilo, drazilnega in krepcujocega učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajetorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, l"S0*JS?i~
Tannochinin-pomada
J. Pserhofar-Jevs, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. ateaAel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bnlrioh-ss domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 savoj 1 gld.
Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi ie vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevti&ke specijalitete ter se preskrbe1 vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zah te vanje točno in najceneje.
PeeUJetve pe poeti lzvrlajeje ee najhitreje preti tema, da ee prej vpoaij« f, v«eje aarečb« iaal preii »ovsetja saeska.
če ae preje vpetlje denar (aajseljle a pefttee aakasalse), poteza Je po-»se eeaejia, aege pri petUJatvaJi preti pevsetje.
Balzam zoper ozeblino
J, Fserkofer-Jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 65 kr.
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca^rS^kV J. Pserhofer-jev balzam
7 rt nor nnlirt 1 steklenica 40 kr. ZOper gOlSOj 8 poitnlne prosto poSiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo sa želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., litra 1 gld. 60 kr, >/« litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura ^JST
mm
Usojam se slav. p. n. obfliiatVa priporočati avojo bogato opremljeno zalogo
pasov za kilave
trebušnih ovojev
ovojev za otročnice ravno-držalcev
zn dečke in dekleta lastnega izdelka, kakor tudi vsakovrstnih drugih gumovih predmetov.
Tudi izdelujem Jezdne in turistovske hlače iz jelenovine po meri in najsolidneje.
Daljo opozarjam na svojo veliko izber
•odrociT
najboljše kakovosti, jamčim za pristno ribjo kost,
ter se priporočam z velespoStovanjem      i5fil—1)
Anton Leitgeb, rokovičar in bandažist
l*od Trnnt'o »t. 1.
is: Sidro aaa^
LINIMENTGAPSICIGOMP.
iz Richter-jeve lekarne t Progi
priznano   izborno,   bo ledine tolaseoe
Krepak učenec
14—15 let star, spre j m« ee takoj sa stru-garsko obrt pri Vlncencu llrnstein-u Sv. Petra cesta it. 40. (78—11)
mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v VSSO lekarnah. Z-ditevati naj se blagovoli to
splošna priljubljeno domača zdravilo
vedno  le v izvirnih  Mteklrnimh l naso var
stveno   znamko   „Sidro"   iz Kchlerj knrue   in sprejme nuj se i& opieznobti I«   take  steklenice  kot  printn«*. ki
imajo to vsnA znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. — 2lj
Dr. Rose balzam
za žslod«c
iz lekarne
FRIfaRB-JavPrai
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospesujočega in milo odvaja-jočega učinka.
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zalop lekarna B. Fragnirja v Pragi
Mala Strana 203, ogelj Ostrohov« ulice.
Velika steklenica l gld., mala 50 kr., po poŠti 20 kr. več. Po pošti raipo-ilja aa vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkdczy, M. Mardet-schlager, J. Mavr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.    a (367—3)
!
I
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
i* ^T/v-Mpi
-'■ j Založena 1847. |y 4,^1 Založena 1B47.|^
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani ll61-12>
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žim-nate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
i
1
i
i
ti
a «
0 0 0 0 0 0
0
le
000000000000000
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Sta  popolnoma   na  novo   asortirala  zalogo z drazestnimi
novostimi
za spamladno in
poletno sezono.
Zaloga originalnih pariških in
berolinskih modelov,       (378 . 6)
v o e o o * & ee » » * o e e
e • e e e • * e
e e e e
Janko
irar v Ljubljani,
D
si
Klopčič
Prešernove ulice št. 4.
Nikclnaste, jeklene, srebrne, Tula. amerikanske plsmie, zlate ure Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. 1'isarnifcke ure. Raznovrsne lično izdelane budilke, Srebrne, Tula, amer plaqae, novo-zlate, rine 14kar. zlato verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kma-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljantl. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer se ne kupuje oenaje.
Poprsvlla zanesljivo, točno In ceno I 12
j.zcr Aiojzij Erjavec /zor
ćrevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulica 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih j> n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 12 Mm « ihrsnjujfjo. — liunjim naročilom naj se pridni* nor«.
Posojilnica za Blfd in otolico
rogistrovses zadruga a neomejeno zavezo
obrestuje od novega leta t»v*stnllne» vrtov« po
m
in plačuje rentni davek tarna.
(566—1)
Že 50 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, proti vsem ustnim in zobnim boleznim, zoboboln, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je
•~™mmmmm^. "i
Zobni prašek 63 kr., zobna pasta v ste klenih posodah 70 kr., v zavojih 35 kr., zobna plomba 1 gld , aromatično zeliSčno milo proti vsem kožnim nečistostim itd. 30 kr, Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah, kakor tudi
v glavni zalogi (241—7)
Rudolf Tilclilei?
emerit. lekarnar Daaaj I., Kragarstraaae it. S.
V soboto, 26. maroa 1889
veliki vojaški
v Sokolovi telovadnici
„Narodnoga doma". ViMni 20 kr. ZitaM eb 8.
IVHII ^III
(561-2)
Ljudevit Borov ni k
puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dol>r. izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- _ valnici in od mene preskusene. — Ilust ; II (U4t Vasi •miti «a»tosj. (li) i
seoeieseeaeeieeeet
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je bres duha, se hitro suil ln dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih bar vah (prav kakor oljnate barvo> in brezbarven (ki daje samo svit). TJzorel 1o.1«1to.xijs». ln. naved ratloi dLotoo sa *V" vseh. atatlogra.lv.
Dobiva se v Ljubljani pri Iv. Liukmann-a FRAN CHRISTOPH
nasledniku Antonu Stacul-u; v Kranju pri izumitelj  m jedini  ladslovatel] pristnega
<562-l) F. Dolenz-u. svetlega laka za tla, PRAOA A BEROLIN.
I Začetnikom |
vežbališče na razpolago.
ris
Kolo bodočnosti je
„ATLAS- ^CICLE"
Dalje v zalogi:
Seidel-Nanmann, rhampion itd. Jednoletaa Accetylen-
Izposojeval-
Dalje v zalogi:
Vse kolesarske potrebščine.
garancija, svetilke.
niča koles!
Ceniki poštnine prosto.     varstvena znamka     Ceniki poštnine prosto.
• •/fetli*M-€'yclc%* je angleški preciziJHki izdelek I. vrste, za katerega m tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — vsled česar je vsakomur mogoče nabaviti ai najfinejše kolo po najnižji ceni.
Glavno zastopstvo za Kranjsko: ^oi-a)
Kavčič A Gorjanc, Rimska cesta 9.
Filijala v Opatiji:
F. Konciija Slatina št. 96.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., lil cm debelo 1 gld. (Vi kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnjžji ceni. 12
MODERCE natančno po životni meri
f za vsako starost, sa vsaki iivot in v vsaki faconi 4fr  ®  0[ @   priporoča   ®   @   p   @ ©
Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® © ia
Skladišče za modno blago« pozamantrlja, trakove, čipke, svileno blago, parilo, e e e e e klobuke za dama, tkana In kratka roba na debelo in drobno, o & e e e
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščicama
li Jakob Zalaznik.
Olavna trgovina:
Stari tr« št 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-Čenec (Vanillo-Zwiebak). V svojih slasčl-čarnicah postrezam točno z najfinejšim naslsdnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter s Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na Ane Indijanske krofe in zavitke a smetano napolnjene. I2
> f f f f III nililMMIaillla^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No 11 i.
Lastnine in tisk .Narodne Tiakarne*-