285. SteuflRo. U UuDUoni, v soboto 15. decembra i9Z3. Leto LOI. ixba(a vsak dan popoldne, lxvxeaii nadalje ln praznike. (•rad: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p; Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek nosebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nrilo*: 7 nauka za odgovor GatavnUtvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Enanova a lica at 9, pritlično. — Telefon it. 304. Naroda** Hnunov* otloa it S, I. nadstropje Tele on ste v. 34. Dopise sprefen? le ooait**i9 io zadostno fraakorane« *r" Rokooisotf so ne vrača« v Jii?3SliviH VS3 clfii po O i rt V— v Inozemstvu uvaJii cM* Oiit i, nedelje Din 1*25 Poštnina v gotovini. „Slovenski Narod" velja: v i. V Jn obijani po p ->sti V liftzesstf* 12 mesecev Din 1 14-— Din 144 — Din 264*— ■ 72'— ■ 72- . 132'- 3 B «•*•«. • 36-- * 36'— „ 65*— ■ 12-— • 12 — 22*- Novi Na Pri morebMne-n povijanju se tata daljši naročnina doplačati, naročniki nai pošlejo v prvič naročnino vedno -»"^F" r*> nakazn d. amo nismena naročili hre* poslatve denarja s? ne moremi ozirati. BREZ PROGRAMA. Notranji položaj naše kraljevine danes ni slabši, kakor je bil pred enim letom. Zlasti velja to za Hrvatsko, kjer je lani državna oblast morala nastopati z ostrimi varnostnimi odredbami, da zaščiti državno avtoriteto in zlomi nepokorščino zagorskih in drugih selja-kov. Tedaj je Stepan Radić podpihoval hrvatsko javnost proti lojalnemu državljanskemu življenju in sožitju z brati Srbi in Slovenci v novi skupni državi. Sedanja vlada je hrvaškega tribuna prav dobro speljala na led. Pregnala ga je v daljni London in tako na Hrvatskem zrahljala odpornost proti državi ter pripravila pot treznejšemu razmerju do naše jugoslovenske domovine. V hrvaška sela se vrača mir, sanje o hrvaški mirotvorni republiki splahnevajo, po mestih pa se inteligenca pripravlja na novo politično delo. Ni več bojnega pripravljanja, glavni hujskač je izginil v inostranstvo. Hrvatska se je na splošno pomirila. Seveda, pot je še daljna do končne konsolidacije, do pristanka na enotno nacijonalno idejo, še bo treba blagodejnega časa, da doživimo enoglasne obsodbe italijanskih, bolgarskih in madžarskih nakan proti našemu teritoriju, proti časti in volji jugosloven-skega naroda, proti naši državnosti, proti naši zgodovinski vlogi na Balkanu in Jadranu . . . Smo vladi pravični in ji priznavamo srečno šahovsko potezo zoper Radića in njegovo kompanijo. Tudi slovenski klerikalci in bosan~ki Spahovci so po mirotvornem odhodu tega gospoda izgubili glavo. Ne vedo. ne kam. ne kod. Neznansko radi bi v vlado, toda sedanja notranja politika ima zopet prav, ko odbija tako družbo in jo sili. da se v narodu do kraja osmeši in onemogoči Politika brez močnih uspehov bo prej ali slej obolela, razpadla, izginila . .. Toda s tem smo že izčrpali svetle strani sedanje notranje politike. Mnogo je stvari v Makedoniji in Črnigori, ki jih ne moremo odobravati. Ne razumemo, da vlada ne mara odločnih, učinkovitih ukrepov proti razbojniški zalegi, proti kačaški sramoti, proti ro-varstvu makedonskih iredentistov. Čitamo o napadih in pobojih, o komitskth vpadih in ropih, kakor bi bila v tamošnjih krajih država brez oborožene sile, brez državnega varnostnega aparata, brez vernih orožnikov, vdanih uradnikov, odločnejših patrijotov. Tako stanje po Makedoniji in Črnigori priča jasno, da se vlada ne zaveda te svoje dolžnosti in naloge. V zvezi s temi nedostatki javnega reda je tudi agrarna reforma, ki se noče izvajati tako, kakor predpisujejo ustavni in drugi zakoni in ki bi v taiste kraje poleg modernega agrarnega položaja uvajali tudi zadovoljneiŠe javne in varnostne razmere. Vlada nima še v drugem oziru določenega pravca. Njeno razmerje do lokalnih državnih oblasti, zlasti v prečan-skih krajih ne odgovarja modernemu pojmovanju. V Sarajevu. Splitu. Zagrebu in Ljubljani so važnejši sedeži državnih oblasti. Toda vlada jih ne vodi v modernejšem smislu besede. Omejuje se na birokratično reševanje birokra-tičnih poslov. Ne posega pa po inicijativi, po globejši. načelnejši upravi, po razvijanju ustvarjajočih sil. po smotre-ne mvodstvu vsega javnega življenja. Odtod pomanjkanje ostrejšega nastopa proti federalističnemu tisku, ^dtod trp-no razmerje državnih oblasti do javnih dogodkov in seveda do mogočnega živ-lienia našega gospodarstva, do nase naše nacionalnosti, do našega duševnega življcnia. V brezdušnem upravnem aparatu vidi idealno državno skrbstvo. Smatra, da mora vse. kar hoče na na-cijonalnem, gospodarskem, duševnem, kmetijskem in drugem področju napredovati in se izpopolnjevati, izhajati iz zasebne inicijative, iz kritične javne potrebe, iz nezadovoljnosti. Takozvano brezciljnost notranje politike je v resnici pomanjkanje inicijative, in sicer tako napram lokalnim državnim ob!a-stem kakor napram celemu našemu javnemu dogodevanju. Državne, nacijonalne hi kulturne konsolidacije pa si mi ne predstavljamo kot posledico samemu sebi prepuščenega razvoja, marveč kot re^itt^rito zavestnih političnih sil, v prvi vrsti seveda kot delo smo*reue vladne ?r,?C'ja.tive, programat'čnosti, doslednosti in energičnosti. Vlada se izgovarja, da delamo pasivno rezidenco, da negodujemo, da nasprotujemo. Delno ima prav. Pač po zaslugi naših nečimernih federalistov. Toda poslanstvo osrednje vlade, kakor je zapisano v državni ustavi, je kljub temu jasno začrtano: izvajanje iniciativnega programa tako v pogledu nacijonalne fn državne konsolidacije, kakor glede sp'ošnega gospodarskega, duševnega In javnega napredka. Jugosloven-ska državna ide?a bi ne imela boljšega zaveznika, kakor bi bila državna vlada, ki razvija pokrajine, ki jih inicijativno podpira, ki se za nje trudi, ki jim daje pomoč in vspodbudo na upravnem, gospodarskem, gmotnem, socijalne m, duševnem in ostalem javnem življenju. Govorili smo v splošnih izrazih, mislili pa smo na križe in težave, na katere zadevajo naši interesi, naše želje in potrebe, kadar jih hočemo uresničevati. V vseh iznešenih ozirih vlada nima programa, nima inicijative. Odtod omahovanje v prečanskih in ostalih krajih naše domovine, ki ni na mestu pri veliki državi. Hočemo, da Čim prej pridemo do razvitka vseh svojih prirodnih in nacijonalnih sil. Federalistični pasivnosti odgovarja na drugi strani brezbrižnost osrednje vlade. Ko pobiiamo prvo, moramo pograjati tudi drugo! Politična situacija. Demisija prometnega ministra. — Razprava o dvanajstinah v finančnem odboru. — Beograd, 14. dec. Ozv.) Delna vladna kriza postaja vedno bo* i akutna in se čim bolj zgoščujejo vesti o bodoči rekonstrukciji vlade. Minister javnih del Uzunović se še vedno nahaia in stahi demissionis Prometni minister dr. Ve!?«* Janković je bil že 12. t. m. zvečer moral-čno primoran, da je pod^l mi-n^-skentu predsedniku svojo de<"' »jo. O. Pašič je sicer vzel demisijo pror"et-neg^> ministra na znanje, a se še rjo danes ni odločil za definitiven sklep. Parlamentarne kroge demisija prometnega ministra ni iznenadila, ker je bilo to pričakovati zaradi stališča večine radikalnega kluba v zadevi zakonskega načrta o Bf rskem (kušivo. V radikalnih krogih že navajalo naslednika odstopivš'>ra prometnega ministra, v prvi vrsti nihaja v poštev bi r prometni mmisl r posl. Andra Stanič mnogo šans ima oa tudi posl. Rado-jević Opozicijonalm krogi računajo, da se v kratkem izvede širša rekonstrukcija vlade, in to tal o j po sprejetju narod^ skupščini predloženih dvnn^istin. Finančni odbor je včeraj nadaljeval načelno debato o dvanajstinah za mesec jaguar, februar in marec 1924. Debata je bila mestoma zelo živahna in burna. Posl. dr. Slavko Sečerov (dem.) je ostro kritiziral vladno postopanje pri izvršitvi uradniškega zakona, graial je vladno postopanje pri sklenitvi rimske konvencije o Južni železnici. Za odkup te železnice je treba plačati obrok 9,800.00 franc. frankov. Ora;'al je tudi ned^pustnost bedita za Južno železnico. Posl. Fran Ž e b o t (Jug klub) je vlado napadal zara kuluka. Kritiziral je vladno politiko ^ Sloveniji, ki je začela favorizirat? Nemce. Omenjal je. da so se Nemci "d?ležili sestanka Germanov, kjer se je mnogo govorilo proti naši državi. Posl Agatonović fdem.) je v kratkem govoru kritiziral vladno finančno polit'ko. ki vedno predlaga dvanaistine. Posl. Nedeljkovič (rad.) je v daljšem govoru branil vlado. Minister financ dr. Stojadinović je odgovarjal na kritiko opozicije in branil podaljšanje r°0ods+otnih davčnih doklad za leto 1924. Glede odplačila Južni železnici je izjavil minister, da se je naša država v rimski konvenciji ob- vezala plačati za prevzem po našem ozemlju tekočih prog in obrata lćO'-mili-jonov frankov. Finančni odbor je za tem sprejel dvanajstine v načelu z 18 : 13 glasovom. Za dvana istine so glasovali radikali. Nemci in Turki. Popol Ine je finančni odbor začel podrobna debato o dvanajstinah. Opo zicijonalni govorniki so predvsem grajali vlado zaradi 500odstotnih davčnih doklad in pa zaradi kuluka. Ker je opozicija napadala prometn ga ministra glede Južne železnice, je finančni minister kratko izjavil, da ne more dat? ob-sežnejšfh pojasnil, ker we prometni minister na?,aia v demisiju Posl. Fran 2ebot (Jug klub) je zahteval 7r>miIijonski kredit za podporo krajem, prizadetim vsled povodnii in 3 mili"' r ki kredit za regulacijo Drave. Pos'. Mi-an Sokić (dem.) je koncem debate podal v imenu celokupne opozicije kratko izjavo: Finančni odbor je prepričan, da je vlada dobila proračunske dvanajstine. spreiete tekom 24 ur v načelni in specijalni debati. Specijalna debata je trajala samo dve uri. Opozicija je nastopala lojalno in je stavila s svoje strani predloge načelne in tehtne prirode. Opozicija je stavila predloge glede uradnikov in glede kuluka, kar je finančni minister odklonil. Z ozirom na to izjavlja v imenu vseh opozicijonaln!h skupin, da opozicija v znak protesta zapušča sejo pred glasovanjem. Ko so člani opozicije zapušČaB sejo finančnega odbora, je vladna večina ironično vsklikala: »Srečno pot!« Predsednik finančnega odbora je za tem dal zakon o dvanajstinah na glasovanje Zakon je bil sprejet z 18 glasovi proti 0. Seja je bila ob IS. zak'iučena in je prihodnja bila določena za danes ob 16. popoldne z dnevnim redom: razprava o 300milijr.nskem francoskem posojilu in pa proračun ministrstva ver. Voditeli SLS in načelnik Jugoslravenskega parlamentarnega kluba dr. Korošec je včeraj imel prvo oficijelno klubovo sejo. Klub je razpravljal o politični situaeiii in o nadalini parlamentarni taktiki. Dr. Korošec je tudi poročal klubu o položaju v Sloveniji in o možnosti enotnega nastopa opozicije v parlamentu. Te^fens**" in tnrzoianiui poročila Spsfanek držav male anfanfe. Glavni prrMemi zunanje — Beograd, 14. dec. (Izv.) Sedaj je definitivno določeno, da se vrši sestanek držav Male antante dne 9. januarja do 12. '^nuar a 1924 v Beogradu. Konferenca bo nadaljevala v Sinaji započeto delo o konsolidaciji držav Male antante. Razpravni program še ni definitivno določen. Ta sestanek ni nikak izreden, ker je bilo že prej med zunanjimi ministri vseh držav Male antante dogovorjeno, da se imajo taki sestanki vršiti dvakrat na leto. Na dnevnem redu tega sesfanka bo v glavnem zunanjepolitični položaj Srednje Fvrope. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš poda ob tej priliki zelo oboren ekspo-7Č o zimot^epcdUični s;tuac*i» in o stališču Ma'e antante. Dr. B^neš bo obenem poročal o poteku razprav v svetu Društva narodov, ki se sedaj vrše v Parizu glede madžarskega posojila, To poročilo poda, če bo svet Društva narodov do tega sestanka definitivno rešil madžarsko posoiilo. Madžarska ni po poročilih iz Pariza nikakor pri volji sprejeti vse garancijske pogoje držav Male antante. posebno ne pogojev, ki sta jih stavili Jugoslavija in Romunska. Fna glavnih točk dnevnr-ga reda bo rudi razprava o medsebojnih odnošajih. Na svečan načm se ima dokumentirati solidarnost vseh držav Ma'e antante. Kakor poročajo iz Prage, pridejo poleg zunaniega ministra dr. BeneŠa v Beograd tudi niegov pomočnik dr. Ger- politike in Mala antanta- sa. Šef češkoslovaškega tiskovnega urada Hajek in drugi odlični strokovnjaki zunanje politike. Konferenca ima na tem sestanku zavzeti definitivno stališče o madžarskem zunanjem posojilu. — Beograd, 14. decembra. Ozv.) Sestanek Male antante se vrši definitivno v dneh od 9. do 12. januarja. Sestanka se udeležita dr. Beneš in Duca. Oba zunania ministra prispeta dne 8. januarja v Beograd, kjer bosta sprejeta na svečan način. Dne 9. januarja ob 11. dopoldne se sestanejo vsi zunanji ministri na oficijelno konferenco. Popoldne bo skupen sprejem v predsedništvu vlade in na večer sprejem na dvoru, kjer bo tudi prireien ta dan velik dvorni ples. Dne 10. in 11. januarja bodo plenarne seje, na katerih se bodo obravnavala vsa aktuelna zunanjepolitPna vprn"^ nj. Dne 12. januarja bo oficijelen zaključek. — Beograd. 14. dec. (Tzv.) Na konferenci držav Male antante se ima pred vsem obravnavati vprašanie madžarskega zunamega posojilo. Po poročilih iz Pariza ne bo do takrat svet Društva narodov definitivno rešil vprašan ia dovolitve tega oosoi'la. ker Madžarska nikakor noče sprejeti pogojev, ki jih je stavila Mala antanta. 7e sedaj je treba naglašati, da vlada med državami Male antante največje soglasje. Kopnel Makuszvnski: . Neprijeten položaj. (Dalje). Robokszvcki jc Šel tihe in oprezno po stopnjicah. Tisti hip ni ničesar mislil: šel je po gotovem načrtu. Ne filozofira lovec, ko gre naravnost na zver. Toda, ko je obstal pred vrati svojega stanovanra, ga je obšlo čudno čustvo. Za hip je obstal... V glavo mu je šinila misel, da se že tako in tako ne da ničesar več popraviti, da bi bilo morda bolje, izogniti se škandalu, se tiho odstraniti, zato pa jutri raje obračunati najpreje ž njo, potem pa še ž njim. Morda bi bilo bolje, urediti vse na miren način, toda šele jutri... Prav tisti čas pa je vtaknil ključ v ključavnico. Splazil se je notri natiho kot maček in zaklenil vrata za seboj. Nato je slekel kožuh in kaloše. Vzel robec in si obrisal nos. popravil ovratnico in popolnoma mirno odprl vrata usodne sobe. Stara stvar. Vse se je zgodilo po predpisih stare inscenacije. Mladi gospod je brzo poskočil in začel nervozno natikal binokl na nos. Ona je, se mi zdi, nekaj vzkliknila in si začela instinktivno urejati lase. Samo nekaj je bilo nenavadno. Robokszvcki ni niti trenil z očesom. Le v zenicah se mu je nekaj tajinstveno zabliskalo. pa zopet umrlo. Nasmehnil se je nenavadno prijazno, kot da bi prišel na obisk. Napravil je par korakov, toda tako, da se ni dalo spoznati, ali se tiger pripravlja na skok, ali se približuje odličen gospod, da se pozdravi ... Mladenič, ki v tem trenotku ni vedel, kje mu je srce, ki sploh v tem hipu ni čutil niti najmanjšega junaškega navdušenja, se je nervozno ogledoval, ko se mu je slednjič vendar posrečilo napraviti mal korak... Naposled se je toliko zbral, da je kot običajno v takih slučajih rekel junaško, toda bolj z glasom zaklanega piščanca: »Gospod!.. .c Ta mladi gospod se je pravzaprav že v prvem hipu ustrašil tako, da mu je zmanjkalo sape; končno se je vendar toliko ojunačil, ker je naposled čutil, da mora preie ali pozneie nastopiti katastrofa Zato je začel čakati na daljni razvoj dogodkov po pravilih dostojno- sti in po običajnem pravu, in je bil seveda pripravljen na eno, dve, in končno tudi tri zaušnice. Zato je rekel ponovno izzivalno: »Gospod!?...« Robokzycki se je delal, kot bi ga šele sedaj opazil... »Ah! Dragi gospod! Oprostite... Zelo drago mi ie... Seveda, nisem pričakoval, da vas dobim pri nas .. .t »Saj si imel odpotovati,« je navrgla ga Robokszvcka v tonu prijaznega očitanja »Jaz odpotovati? Mogoče, toda nisem odpotoval ... In prav je bilo. ker sicer ne bi imel sreče govoriti z dragim gospodom gostom . . .€ Pogledal je »dragega« gospoda gosta tako iskreno in veselo, da mu je postalo precej neprijetno. »Je znorel ali kaj,« je pomislil »grost«. Vedenje Robokszvckega ga ie popolnoma presenetilo. To je bila nepričakovana senzacija. Od pamtiveka se je ljubimec na njegovem mestu v tem času tipal, če Ima še vsa rebra na svojem mestu. Človek bi se v tej situaciji še nekam znal ravnati, toda v takšni, kot jo je inscenira! ta stari mezgec. se pa človek res ne more. Robokszycki se ni zmenil za njegovo zadrego, temveč se zavalil v foteli. mu ponudH cigareto in istočasno vprašal ženo z ljubeznivim nasmehom: »Dragica. dovoliŠ. da prižgeva?« Zena ie široko odprla svoje sinj?, silno pres+~ašcne oči in ni ničesar odgovorila. Mladi gospod je zopet klical na pomoč vso svojo prisotnost duH. Ni vedel, kaj naj začne. Da vzame cigareto in se spusti v razgovor? O. hudič! ... Ta nosorog je videl vse___Mesto da bi streljal, mu je Šinil vrag v glavo. Bi napravil kako pustolovščino? Bi rekel-»Vi, nič!« kot bi se tudi spodobilo in bi odšel?... Zdrobi mu kosti ta hrustač. Toda zakaj dela take ceremonije, zakaj ga takoj ne vrže preko stopnjic? Najbrž ni ničesar opazil, ali je pa tak tepec aH pa hoče zopet, da pojde na ta način mirno preko vsega in ne napravi škandala. Na ta način ga samo osmeši pred svojo ženo! Spustiti se ž njim v prijateljski razgovor, to bi ga pokazalo strahopetca, znano pa je. da žena ne prenaša nejunaških individuov. Zato ima tudi tako predilekcijo naoram častnikom. Moral bi torej reči takole: »Zadavite se s svoio cigareto; jaz ljubim vašo ženo: vi piškavec . . .c Mladi gospod pa se je brzo premislil, ker se je, izogibajoč se pogleda ge Robokszvcke. nasmehnil kot glista soln-cu. vzel cigareto, se nalahno poklonil in spustil v foteli Zaduši! je v sebi tre-notni napad junaštva, ker nanosled vrag vedi. kam bi lnhko to pripeljalo.•. Robokszvcki se je nasmehnil, da se je komni npaz;lo. Nastal je cU Ig molk. Duhoviti mladi gospod je prižigal c;irareto zelo dolgo na ta način, da j^ z d'haniem skozi nos prav strokovnin^ko vpibltf! vsako vžigalico. Na ta način je dobil toliko Časa, da je lahko prišel k seH. kar sicer ravno pogostoma ne spada na prijeten obisk »Ti se nama ne pridružiš?« se je obrnil Robokszvcki k ženi. »Kdo? Jaz?« »Izvoli sesti...« Sedla je na rob fotelja in strmela pod mizo. zabava toč se nervozno z verižico svoje ure. Robokszycki ju je oba opazoval vesela 1*911 7. ■SLOVANSKI NAROD«, d n e 15. decembra l»Vo Italijani so zahtevali avtonomijo Slovenije! — Beograd, 14. decembra. Clzv.) Predsednik ministrskega sveta f. Pašic je včeraj popoldne sprejel v daljši av-dijenci g. Janko Tavčarja iz Maribora. Daljši razgovor je bil o prilikah v Sloveniji. Govorjeno je bilo posebno o razdelitvi Slovenije v oblasti. Ministrski predsednik je izrazil obžalovanje nad načinom pisave tiska SLS, ki je žaljiv za Srbijo. Ministrski predsednik Paslo je v razgovoru tudi omenil, da jo Italija takoj po poloma avstro-ogrske monarhije zahtevala avtonomijo Slovenijo. Odprava ministrstev. — Beograd, 14. dec (Izv.) Na včerajšnji sej! ministrskega sveta je bila tudi kratka razprava o odpravi nekaterih ministrstev. O tem vpraSanju je bila zelo žlvah-■a debata v radikalnem klubu. Ima se od-praviti 6 ministrstev fn sicer: 1.) ministrstvo za agrarno reformo, 2.) ministrstvo sa socijalno politiko. 3.) ministrstvo poŠte tn brzojava, ki naj bi pripadlo prometnemu ministrstvu, 4.) ministrstvo ver, 5.) ministrstvo za narodno zdravje m 6.) mmlstr-arvo za konstituanto. MinfstrskI svet je bil mnenja, da se Imajo najpreje odpravtH 3 ministrstva ta sicer ministrstvo za konstl-taanto, za socijalno politiko in pa za agrarno reformo. Ministrski svet. iaienovanje Bubifouskega velikoga župana, — Beograd, 14. decembra. (Tzv.) Ministrski svet je včeraj od 17. do 20. Imel sejo, na kateri je razgovarjal o notranji in zunanjepolitični situaciji Rešene so bile razne resorne zadeve. Živahna je bila debata o Brodarskem društvu. Seji nista prisostvovala prometni minister dr. Vellzar Janković in nrini-ater javnih del Uzunović. Odobreni so bul razni krediti posamnim resornim ministrstvom. Minister za socijalno politiko dr. PeleŠ* je poročal o prehrani pasivnih krajev. Afera, ki jo je sam inscenira!, ni tako obsežna, kakor je to bilo javl'eno v vladnem tisku. — Beograd, 14. dec. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Nikola PaŠIć kratko javil, da je odstopil prometni minister. Ministrski svet nI glede tega storil nobenega sklepa. Vprašanje demisije ministra javnih del Uzunovića tudi še ni rešeno. Minister notranjih del Vtrjlčic je predložil ministrskemu svetu v odobre- rrie in v podpis ukaz o imenovanju velikega župana za ljubljansko oblast. Za velikega župana je imenovan vladni svetnik Teodor Šporn. Ministrski svet je dalje dovolil na podlagi poročila ministra za socijalno politiko uradniški zadrugi v Beogradu 150.000 dinarjev m uradniški zadrugi v Zagreba 100.000 dinar«** v podpore. Konec opnfiralne stavke nP poštnih nameščencev v Avstriji — Dunaj, 14. dec. (Tzv.) Generalna sSnvka pošrnfh nameščencev je končana. — Dunaj, 14. dec. (Izv.) Ker je vlada deloma ugodila zahtevam poštnih name- I 3če?»cev. je bil včeraj objavljen komunike, da je smatrati stavko poštnih nameščencev za končano. Stavka Je trajala od ponedeljka od 6. zjutraj. V popolnoma normalnem prometa je lokalna poštna služba, tako tudi lokalni postni telefonski promet, Intemrbanskl telefonski promet še ni popolnoma vzpostavljen. Zveza Dunaj-Gradec-Trst Še ne funkcionira danes dopoldne. — rhmef. 14. decembra. (Tzv.) Tri dni j« rr*|*la generalna stavka postnih nameščencev In je povzročila ogromno škodo državni upravi. Po dolgotrajnih pogajanjih med vlado in zastopniki razširjenega akcijskega odhoda Je prišlo do kompromisa, da se parlamentarično reši povišanje indeksa temeljne plače od 158.8 na 160.4 marčnih prejemkov. Urediti »e Ima padanje, oziroma dviganje een žfvil. generalni poltni ravnateli dobi pooblastilo, da sporazumno a organizacijo določi gospodarsko premijo. Vsnfe zvezni nameščence prejme ta bofič nagrado v zne*ka 70.000 aK brez ozira na kategorijo, obenem se Ima iznlačatl naknadno doplačilo od 1. novembra dalj 3. Place se Imajo povijati za 20—25%. Celokupno Je stavkalo 28.518 poštnih uslužbencev. 7TJNANJF-POLITIČFN DELAVSKI5! STRANKE. — London, 13. decembra. Če bo «ku-šala redani a konservativna vlada ostati na krmilu vlade, tedaj predlaga vodja Labour Partv Ramsay Macdonald 1K. Januarja v zbornici nezauonlco vladi. Zunanjepolitični program delavske stranke Je. da se popolnoma nrtzna vlada sovjetske Rnslje le da se skr»*e konferenca, ki naj bi Imela urediti reparacMsko vprašanje ta vprašanje Onltrov. Trvestf se Ima redi revizij« ver-seFlIelr* mirovne poe^dbe. Na to konference aal b! bile povabljene Amerika, Anglija ni Rusija kot enakopravni udeleženci. ZANIMIV POT.ITICEN PROCES. — Londoe. 14. dee. (Tzv.) VeHJr poffrV-Čea proces Churchill Donglas le sedaj končan. P*dl zaljenia Čas« Je lord Dooglea obsojen na šest mesecev zapora ta na po-toihev kavcije v znesku 100 funtov UorUn- «ov kot garancijo, da obtoženec ne bo noi žajn obtožiteIja. Donglas ji očital tordu ChorchHm, da je zlorabil pomorsko bitko pri Skače raka v borzne seeknlatrvne aa-■ene. Najpreje je dal javiti v Amerifco zmago nemške mornarice, a 24 ar pozneje Je objavi oficijelni komunike o angleški zmagi. Vsled teb vesti Je angleški IterHng aa newyorški borzi znatno nadel, a ae drogi dan zopet dvignil: Churchill pa je spravi! v žrp mJHJonsVe diference. VELIKA DEFRAVDAGUA, — Dunaj, 14. dec. (IzvJ Bankir Hav-da Je neznano kam pobegnil. Seboj je odnesel dve milijardi gotovine. Domnevajo, da Je pobegnil na Romunsko. Politične vesti. = Čudno, čudno! Klerikalni poslanci so baje v najostrejšl opoziciji proti vladi, klerikalno časopisje rovari neprestano proti državi, proti državnemu in narodnemu edinstvu, imenuje našo kraljevino »veliko srbsko despoti-jo, katero je treba v Interesu miru in reda ▼ Evropi uničiti«, proglaša poedine ministre za navadne zločince in konip-cijoniste, ščuva na najbrezobraznejši način proti Beogradu in srbskemu delu našega naroda, a vkljub temu uživajo klerikalci pri vladi, kakor nam pričajo dogodki, največjo zaslombo. Vlada Je razpustila glavni odbor Kmetijske družbe, Imenovala za to družbo vladnega komisarja ter razveljavila 2e razpisani občni zbor. storila Je torej vse. kar so želeli klerikalci. Na 1hibl*anskem magistratu žarijo in palilo klerikalci po mili volji, delalo milijonske dolgove m rlra*o mestno občino v gospodarski propad. Vse to mimo gleda vlada in ne gane nftl z mezincem, da bi napravila konec temu škandaloznemu gospodarstvu. Sedaj je imenovala za velikega župana vladnega svetnika Teodora Sporna, ki je bil baje tudi kandidat klerikalne stranke. AH ni to postopanie vlade presenetljivo? Kierifralc! so Hgt', W vzdržujejo In propagiralo v Slovani* na celi črti pokret proti državi, proti Beogradu fn srbskemu dein našega naroda, zato pa ilm dale centrala vlada, proti kateri je v prvi vrsti naperjeno vse to gibanje, na vseh koncih m krafh sa^*o nagrade. Bolimo se, da bo ta Čudna vladna politika rodila zelo, zelo slabe posledice' =3= »5/oveTtčevo demagošfvo. Kadar si klerikalci vtepejo v glavo, da je nekaj, kar vsi drugi smatrajo za črno, kljub temu belo, jim ne pomagajo no« beni argumenti. Včeraj smo ugotovili, da tam, kjer uredništvo neprestano napoveduje stavke, socijalne razmere ne morejo biti posebno sijajne. Dobro situirano u radništvo nima absolutno nobenega razloga, da bi re poleg službe ukvarjalo s stavkami, ki navadno še škodujejo njegovim lastnim interesom. Avstrijsko uredništvo je začelo resno mezdno gibanje, kar je najboljši do« kaz, da gmotni položaj teh ljudi ni po« vsem ugoden. Današnji »Slovenec« pa to očividno dejstvo zanika in pravi, da je uradnik avstrijske republike kljub vsem Štrajkom baron napram jugoslo« venskemu. Hvaležni bi bili gospodom okoli »Slovenca«, ako bi nam brez z a vi« janj, odkrito in objektivno pojasnili, kje tiči vzrok sedanje stavke avstrij« skih poštnih uslužbencev. Kdor živi baronsko življenje, mu vendar ni treba božičnih remuneracij. Sploh pa smo mnenja, da siti želodci ne kriče po zboljšanju gmotnega položaja, ker jim je to enostavno odveč. Nihče seveda ne trdi, da je položaj našega uradni« štva siiajen. Opetovano smo Že nag'a« šali. da vladajo pri nas v tem oziru nezdrave razmere in da se mora vlada Čimprej zganiti ter pošteno plačati svoje uradnike. Vendar pa ne drži trdi* tev, da je avstrijski uradnik v primeri z našim baron. To nekam čudno diši po demagoštvu. V Avstriji prejema se* daj pomožni sluga 109% predvojne pla« če, kanclist °4%. računski uradnik 64 odstotkov, dvomi svetnik 44% in sek* cljski šef 35%. O baronskem življenju torej ne more biti govora, izvzemšl morda pomožne sluge. Sicer pa v pred* metnem slučaju ne gre za uradniške plače kot take. nego za načelno vpra« ianje, ki leži globlje. Klerikalci hočejo dokazati, da je splošna gospodarska situacija dobra samo tam, kjer notra« nja uredba države odgovarja njihove« mu političnemu prepričanju. Drugače si ne moremo razlagati »Slovenčeve« jeze, ki ga nadleguje, ker smo včeraj pri« merno ocenili njegov slavospev federa* lizmu. Če bi bilo res, da federativna uredba države že ad hoc pomeni defe* nitivno rešitev vseh socijalnih proble« mov, da teče med in mleko povsod, kjer so državne tvorbe razdeljene na avtonomne oblasti in da s droge strani ne more biti blagostanja tam, kjer je uveljavljena centralistična državna uprava, tedaj je logična posledica, da mora prebivalstvo federativnih držav ftveti v zadovoljstvu, ono eentralietie* nih pa v pomanjkanju. Tako negiranje vsaj odseva is klerikalnih izvajanj. Ako pa pogledamo v veliko federativno ameriško unijo, na Angleške ali v ae« vjetsko Rusijo, kjer federalizem še po« sebno lepo napreduje, se lahko preprl« čamo, da Je tudi s teh državah kljub federativni uredbi mnogo lačnih in j brezposelnih. Za gospodarsko blago« stanje ni me roda j na ta ali ona oblika državne uprave, nego povsem drugačni faktorji. Češkoslovaška, Francija, Niso« zemska. Škotska, Norveška itd. niso federativne države m vendar živi nji« hovo prebivalstvo neprimerno bolje, nego drugod, kjer cvete federalizem! Gmoten položaj državnega uradništva kakor tudi vseh ostalih slojev je od* visen v prvi vrsti od splošne narodno* gospodarske situacije dotične države, ki je zopet odvisna od notranje konso« lidacije, brez katere je izključeno nor« malno življenje. Da pa pri nas do danes Še niso savladale zdrave notranje raz« mere in da torej tudi v zunanjem svetu ne uživamo tistega ugleda, ki bi nam omogočil sanirati državne finance, zato se imamo največ zahvaliti uprav tistim razdiralnim elementom, ki skušajo ujeti nezavedno ljudstvo na federalistične limanice. Tendenca je očividna. Dajte nam politično moč, pustite nas na krmPo. kaj bo potem, to je naša stvar. Dok1er te limanice drže, jih bodo kle« rikalci branili na vse načine, kadar pa ljudstvo ne bo več verjelo federalistič* nim veslom, bo treba roiskati kaj dru* gega, kar je »moderno« in vleče. Seve* da iz te moke ne bo kruha, pa naj »Slovenec* še tako mesi svoje «-«*sto. = '5000 madžarskih rudarjev, ki delajo na Nemškem, je prosilo mad* žarsko vlado, da jim omogoči povratek v domovino. Vlada je ustregla. = Prestolonaslednik — vojvoda Hrvatske. V beogradskih in zagrebških političnih krogih šc vedno govore, da bo v kratkem imenovan za pokrajinskega namestnika na Hrvafskem dr. Jam-brišak. Dr. JambriŠak bi Imel nalogo, da pripravi vse potrebno za — avtonomijo Hrvatske. Baje je kralj sam za to, da se Hrvatski d.3 avtonomna in s tem pridobi Hrvate za drŽavo. Kot prvi ko- j rak v tei s^-ri bi bilo irnenovanie prestolonaslednika Petra za vojvodo Hrvatske. I! r* * r* r> rf o t»r fy je NASE OO^O^A^^KE PRTLTKE IN INOZEMSTVO« Prilike v naši državi gospodarske kakor politične, so velikemu tujemu svetu na našo veliko moralno in materialno škodo vse premalo znane. Našemu gospodarstvu je pomanikanie informacij o resničnem našem staniu prav posebno kvarno. K dejstvu, da je veliki svet premalo poučen o naš'h gospodar- -skih, kulturnih in političnih razmerah, pristopa Še nova škodljiva okolrrost. Informacije, ki priha;a»o r»a zapad o naši državi, so ponaiveč iz virov, ki so nam neprijazni. Osobito v ekonomskem pogledu je žalostna resnica, da nas na velikih finančnih emporf*h v Londonu, Bruslju. Amsterdamu. Ženevi. Curihn. New-Yorku. da c°1o v Parzu. ponaiveč-krat gledalo skozi ona očala, katera jim dajejo in donašaio njihovi poslovni pri-iateH \z Dunaja in Pcšte. Tako celo naši prijatel'i na zapadu zvedo o nas samo tisto in samo t-Miko, kar se zdi našim gospodarskim tutorjem v Pešti in Beču potrebno in primerno. Mi ne pretiravamo. Nas*o Info! ii»a<-tiske složhe v tujini doslej skoro ni bilo. Za to treba znatnih sredstev in za to treba posebne sistematične organizacije v državi sami pa tudi v tujini pri poslanstvih in konzulatih. Na to potrebo smo ta^oi po ujedinicnju opozarjali. V tem pogledu smo pa mnogo zamudili in utrpeli zate-gavoljo ravno dovolj moralne in mate-y rijalne škode. Ko se je izvršH umor ita-^ liianske razmeltvene komisiie In je prišlo do zasedbe Krta, smo videli, kako spretno časopisno in brošumo prooa-gando ume razvliatl celo Albanca. Pri nas pa le preradi stojimo na stališču zanikrnega gospodaria, ki mu ie vodilo, saj le vse eno. V petem letu naše samostojnosti nas le začela tepsti trda nadloga pomanjkanja kapitala In strasna draginja obresti, ki Je sicer razumiUva le v državah s popolno denarno deruto kakor v Nemčiji. Tam nai nudi visoka obrestna mera upniku zavarovalnino proti hitri razvrednostltvi denarja. Ko smo se ozrli po sredstvih in odpomoči ter smo hitro dovel: zvedeli, da Narodna banka noče na nevarno strmino nove inflacije tudi ne v takozvane produktivne svrhe, se je oglasil predlog, da gremo v tujino ter polSČemo s pomočjo ali brez pomoči bank tujega kapitala na posodo za obratne potrebe svoje Izsušene obrtnosti. Ako se posreči akcija, profltirajo posredno tudi man*5a pod terja, obrtna in trgovska, ker bo pritisk m popralevanle pri bankah odjenjalo. j Izkušnie iadn;lh let uče. kako ie težavno s krediti v tujini celo za državo, I Tistim, ki so Šli težavno pot v tujino vpraševat po denarju, ie prišlo sedai j jasno dovoli do zavesti, kako slabo je \ o nas poučen tuji poslovni svet in kako slabo so mu znane naše prilike. Začeti moramo torej s smotreno organizirano izvestrtellsko službo. Ona ne sme biti enostranska, samo gospodarske Informacije se ne M obnašale. Kredit fe plaha ptica. Ne ffeda samo na tospodar-sko varnost Cela vrsta drugih okolnosti a interesira, b nevzdržne situacije , moramo ven za vsako ceno. Naša odvisnost od Pešte in Beča je v gospodarskem oziru silno velika. Tam poznajo nase prilike. Vedo, kaj smo vredni in silijo s svojo ekspanzivnostjo popolno preudarjeno k nam ter se vedno trdnejše zajedajo v našo zemljo. Pri vsem tem je čudno, da se nas ta denarna gospoda iz obeh poraženih središč absolutno ne boji. Niso jih odgnali ne sekvestri, ne uvozne, ne potovalne neprilike. Preko vseh težav in ovir. preko vseh gnjavljenj so se popeli z nesponembno spretnostjo. Filipov zlati ose! ne igra zadnje vloge. Za denar niso nikdar v zadregi h denarni mogočnjaki in tudi podjetja ne, ki jih oni podpirajo. Najlepše pri tem je, da Angleži. Holandci, Francozi, Švicarji, Amerikanci, kateri se k nam ne upajo, dajejo denar z odprto roko svojim zaupnikom po bečkih in peštanskih zlatih trdnjavah. PeŠta in Beč delata z antantnim denarjem pri nas in si ustvar;ata iake pozicije. To je veliko zlo za nas in za našo domovino, kjer je na žalost lepa gospodarska teorija le prečesto v kričečem nasprotju s grešno gospodarsko prakso. Posredovani kredit je naravno dražji ne glede na gospodarsko -politično plat tega vprašanja. Zadnje čase je bil govor o potrebi oMcialne propagande tudi v skupščini Morda se bo vendar zazibalo in omajalo. Finančni minister g. Stojadinović je med tem Že omogočil v Beogradu izdajanje posebne gospodarske revije, ki izhaja mesečno. N':e namen je informirati inozemstvo o naših prilikah, napravah in resursah, v francoskem jeziku. Lepega mesečnika so izšle doslej dve številki. Zove se revija, ki jo je priporočati toplo: »Revue economique et Mnanciere de Belgrade«. Uprava in uredništvo je v Koiarčevi ulici broj l. Prečanskim sodbam so doslej v Srbiji večkrat odreka'! ekrekuclgo zaradi razlike v zakonodaji. O tem praktično zelo važnem vpraŠan'u je vlada zahtevala nedavno mnenje »Beogradskega kasacionega suda«. Čujemo, da se vprašanje reši ugodno. Ako bi pa oddalo ka-sacijsko sodišče negativno mnenje, hoče vlada poskrbeti, da se reši vprašanje potom posebnega zakona. * * ★ —t Novosadska blagovna borza 18. decembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška, 70-80 k*. 2 vaz. 345—350, sremska 5 vae. 340, oves baslri 1 vag. 235, koruza bnška 5 vaz;. 225—230; za marc-aprll 10 vao. 237.50—242.50, za marc-a^rtl, dupl. kaaa, 5 vag. 262.50. baSka za april, dupl. kasa, 20 vaz. 220—2*^.50. za iamiar-april 10 vag. 255. za januar, dupl. kasa 1 vae. 235. za januar 1 vag. 230. stara 10 vas. 240—2^. banatska, 25% kasa, 5 vaj:. 235, f??o1 bflSki pisan!. 1 vag. 585, moka baza štev. »5« dur>?. kasa 1 vajron 242.50, Štev. »6* 3 v«?. 320, za jamiar-februar in m are, dupl. kasa. 6 vag. 345. Tendenca stalna —g Cene železa na Češkem so se znižale od 11. decembra dalje temeljem dogovora v trgovskem ministrstvu. Cene so: za železo v palicah, za oblTcovano železo, nosila. U-železo =: 10O0 čX za vagon, za železo v traklh 1500 čK, za črno pločevino 1000 čK za vagon. Hkratu prepove vlada popolnoma hrvoz surovega cukra. NaSe trgovsko ministrstvo samo počiva ali dela zapreke. ^BJBHBJHHHBMHHM1 O L A F F O H S 5 prHloblieni P'mski umetnik nastopi IS., 14., 15., 16 decembra 1923 v semari onel^em Igrokaru v 5. deianjlh „DAN PLAČILA« KINO „MATICA" julijska krajina. — V L*pl na Krasu bo v nedeljo velika slovensost. Blagoslovila se bo šolska italijanska zastava, ki se na svečan način izroči znova šoli in se zopet postavita sliki kralja in kraljice v šolskem poslopju. Kakor znano, je bila zastava sežgana v peči skupno s slikami. Kdo je to zagrešil, se ni dalo dognati Aretirali so učitelja Črnigoja. dasi je znano, da tiste dni, ko se je izvršil dogodek v Lipi. on ni bil tam, marveč v Vipavski dolini. Šola v Lipi se nahaja na samoti in je bila lani oropana. Neznani ljudje so takrat odnesli vse šolske potrebščine in okradli so tudi učitelja. Zadnje čase so se klatili po tamkajšnjih krajih cigani. Nadalje je treba upoštevati to, da se neka izvestna skupina trudi zasužnjiti gospodarsko ves spodnji Kras. Ta se nahaja v borbi z drugo italijansko skupino. Obe se trudita, da bi dokazali vladi svoje fašistovsko prepričanje m delovanje. V okvir faŠlstovske-ga delovanja na Krasu pa spada skrivanje pus> v Slivski jami In tudi sežgana zastava v š*oli v Lipi. kakor spada med splošno falistovsko delovanje požig Narodnega doma v Trstu, zgodba s spomenikom na Krnu Itd. Cela vas Je morala delati tlako za zadostimo svečanost. Vsaka hiša mora plačati 20 lir odškodnine. V nedeljo mora vse prebivalstvo izkazati spoltovanle zastavi in slikama i« priseči, da se kaj takega nikdar več ne zgodi. Čeprav italijanska oblast dobro ve, da slovensko ljudstvo ni ničesar zagrelMo. K svečanosti pride tudi goriški podprefekt. Prosveta. Repertoir Narodnega gledališča v LmbljanL DRAMA. Začetak ob 8. ari zvečer. Petek 14. dec Mogočni prstan Red M Sobota 15. dec: ob 3. pop. J ud it Dijaška predstava. Nedelja. 16. dec: ob 3. pop. Ugrabljene I Sabinke, ljudska predstava. i Mfdetfa 16. dec: Hedda Ob er. Izven. I Ponedeljek 17. dec: Nju. Red C. j OPERA. Začetek ob pol 8. uri. Petek 14. dec: Zaprto. Izven. j Sobota 15 dec. Mignon gostuje ga. Wesel- Polla Red V. j Nedelja 16. dec Gorenjski slavček, slavnostna predstava. Ponedeljek 17. dec.: Zaprto. ★ ★ ★ — Prva repriza Mllčinskega narodne i pravi]*ce »Mogočni prstan« bo danes v petek, dne 14. trn. v dramskem gledališču. Za-čelek ob 20. zvečer. — Gostovanje ge. VVesel-Polfe v na£i operi. Koloraturna pevka zagrebške opere ga. Tinka Wesel-Polla gostuje v soboto [ v naši operi in sicer poje vlogo Piline v i operi »Mignon« za red F. Nada'ino g^sto-• vanje se vtši še v četrtek v >5evilslUgrabliene Sab>nke« s . Putjato kot gledalskim ravnateljem Stri-I zejem. Zvečer pa se igra kot izven pred-I stavo komedijo »Osma Žena-«. V ponede-I ljek je »Nju« za red C. I — Ljudska visoka šola v L!nM>- prt* j redi v nedeljo, dne 16. rm. ob m. dor. v I zbornični dvorani na untverzi javno vsakomur dostopno pre-**v-«:e o nas'edm'i te-J mi: Socijalno vzgofne naloge srednJe s«le. : Predava g. vfš. Šol. nadz. pr<->f. NVester. j Vabimo vse, ki se zanimajo za to važno \ vprašanje naše dobe: zlasti pa <:ir:šc ia ; vzgojitelj. — »L]ab1]anski Zvon« prinaša v no-vemberskl števttfci tole vsebino: Dr. J lemina: Pesnikova osebnost. — Stano Kosovel: rinale. — MarMa Kmetova: V metežu. — Miran Jarc: Vodoravnost. — Jul Kozak: Dota. — Ferdo Kozak: Prejel sem rvoj pozdrav. — Cvetko Mar« Beli konj, Dr. Drag. Lnnčar: O slovakih in njih Matrici. — I. A.Kry!ov-B. Vdnvič: Prepntn'v a in pst — hran Zoreč: Kraljevič Marko. — Srečko Kosovel: PredpomHdnf večer. — Književna poročila. — Kronika. — Uvod k umevanju umetnosti. Kurs j ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko dru-I štvo, se prične v soboto, dne 15. dec. 1 IS. url v zbornični dvorani univerze In bo J hnel naslednrf spored: 15. dec 1°?3 dr. j IzkJor Cankar: Srov o umetnosti. (Snov-j na fn brezsnovna umetnost. — crn ^"■:rem j in realizem. — Snovi novodobne umetnosti). 22. dec 1923, dr. Fr. S tele: Vsebina v umetnosti (Estetska vsebina arhitekture. J — Bazilfka. — Romanika. — Gotika. — Re-j nesansa, — Barok.) 5. januarja 1924, dr. j Voj Mole: Vseb?na v umetnosti (Vsebina : slikarstva tn plasi;ke. — Ista snov in razna vsebina.) 12 jan. 1924, dr. Voj Mole: Narava v umetnost. (Umetnostno '»svajanje narave. — Človeško reJo. — Krajina, Prostor. — Svetloba.) 19. ?an. 1924: dr. Fr. ; Strle: Umetnost v naravi. Abstrakcije srednjega veka. — Idealnem renesanse. — Baročni patos In mistika. — Sodobna umetnost.) 26. jan. 1924.: dr. Izidor Cankar: Kompozicija. (Srednji vek. — Renesansa — Veliki stil. — Barok). 16. febr. 1924. dr. Fr. Mesesnel: Plastični in slikoviti stil. (Slikarstvo. — Plastika. — Arhitektura.) 16. febr. dr. Fr. Ste!e: Enotnost srtta raznih istodobnih umetnostnih panog); 15. marca 1924, dr. Voj. Mole-Zmlsel proučavanja umetnosti. (Enotnost j stila in kulturnega stama dobe. — Umet-1 aost kot izraz življenskega nazora.) 22. j marca 1924. dr. Fr. Mesesnel: Naše I razmerje do umetnosti. — Vstopnice za ves j knrz po 100 Pfn za nečlane In 60 D!n Dfn za Člane društva prt Novi založbi in Tiskovni zadrugi. Posatrne vstopnice po 12 (za Člane 10) Din pri vstopu. ^ ^ — Saveza! dan f->krla Mo**e. V p-id J5S. vprizori dram. odsek v nedeljo 16. tm. točno ob pol 20. Špicarievo bajko Pogumni Tonček. — Zdravo. Dništvene vesli. — Napredno gospodarsko In prosvetno društvo za Krakovo In Trnovo vabi svoje člane m druge na zanimivo predavanje .> davkih, kt se vrši v soboto dne 15. tm. ob 30. zvečer pri g. Tvancu nasproti voiašnice v Traovtm, odbor. Petna t s tlet niča Šentjakobskega naprednega društva. Ob tem svojem jubileja hočejo pokazati šentiakobčanl uspehe svojega dosedanjega dela. V soboto 15. dec ob S. zvečer na koncertu v KazTni poda svoj račun orkester In pevski zbor, v nedeljo dopoldne poda*o poročilo tunkclio-aarjl društva o notrajnem društvenem de-i lovanju. v torek pa nastopi gledališki oder i v tvojem svetišču v Florjanskl ulici. Dolžnost naša je, da se teh prireditev kakor tudi zabavnega večera v nedel>o zvečer v Kazini udeležimo v Čim največjem Števila In pokažemo Šentjakobčanom svoie simpatije ter jih vspodbudimo k nadaljoomu bs-( peiaema delu. srrv Tro. •SrOVPNSKT" NAROD« dne 15 decembra 1923. Stran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 14. decembra 1923. Proč s klerikalnim občinskim svetom! Danes štejemo že 14. decembra, pa ni o kakem sklicanju redne mesečne seje občinskega svete še ne duha ne sluha. Klerikalci se zbirajo skoro vsak večer v »Katoliški tiskarni« in prosijo sv. Duha, da bi jih razsvetlil. Odseki zdaj nič ne delajo, ker niso popolni, ker manjka v enem načelnika, v dru* gem podnačelnika, v tretjem spet čla» no in tako stoji vsa ta »karola« tam, kjer je obtičala, ko so komunisti izsto* pili iz koalicije. Splošno se trdi, da ta mesec občinski svet sploh ne bo imel nobene seje, ker se klerikalci in njih trabant je boje — opozicije in pa vlade. Edino v gremiju se upajo še malo gi* bati. Drugače jih pa v Ljubljani vse kolne, naj si bo trgovec, obrtnik, iz* voSček, naprednjak, socijalist ali — trezen klerikalec. Zato bi bilo naj* nmestneje, da se ta občinski svet, ki je za vsako delo nesposoben in proti kateremu je pretežna večina ljubVjan* skega prebivalstva, čimnajpreje raz* pusti. To je v življenskem interesu Ljubljane, ker jo bo sicer sedanja mestna uprava gospodarsko docela upropastila, saj so sedanji gospodarji na magistratu napravili samo tekom dobrega pol leta nad 100 milijo« nov dolgov. Sploh je občinsko gospodarstvo tako zavoženo, da mestna občina vobče ne more več izhajati s svojimi rednimi dohodki in je navezana na posojila. Ako torej ostanejo še nadalje na ma* gistratu gospodari i klerikalci z župan* sko marijoneto dr. Perica, bodo kupi* čili dolgove in v nekaj mesecih nara* ste jo ti dolgovi na 200 in več mili ionov. In kdo bo te milijone plačal? Tisti davkoplačevalci, ki niso volilci, ki niso volili Pirca, Perica in kakor se žc ime* rrn i e jo klerikalno * socijalističnc kapa* citete. Menimo, da je tudi v interesu dr* zave same. da se Ljubljana gospodar* sko ne uniči m ne upropasti, zato bi bila dolžnost pokrajinske vlade, da bi to trvaževala. ter čimnajpreje napravila konec klerikalni komandi na magi* str aru. budimo se, da tega že do sedaj ni storila. Ali naj bo Ljubljana žrtev kravje Vupčiie. ki se baje plete med vlado in klerikalci, ali nai bo ona darilno jagnje, ki ga vlada izroči klerikalcem v izkori* ščanie zato, da so v Beogradu krotki in ponižni, doma pa lahko svobodno rov ari j o proti državi m njeni uredbi? ★ ★ ★ — Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja. Mastno županstvo vabi vse hišne posestnike in vse prebivalstvo, da okrasi v ponedeljek, dne 17. decembra 1923, na rojstni dan našega kralja Aleksandra L, svoje hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami. — Zveza kulturnih društev. Ministrski svet je na predlo« prosvetnega ministra sklenil, da se da prosvetnemu ministru na razpolago 200 tisoč dinarjev. S to vsoto naj bi se vzdrževala zveza s kulturnimi društvi v inozemstvu. Obenem je ministrski svet sklenil, da se bo uradnikom in njihovim družinam v inozemstvu še nadalje izplačevala pokojnina, — Naša vojna mornarica. Te dni se je vrnil iz Dalmacije v Beograd pod-admiral Dragotin Priča V Dalmaciji je mspiciral naše vojno brodovje. Po njegovem poročilu ima naša država šest minonoscev, ki se imenujejo: Sokol, Oaleb. Orač, Jastreb, Kobac in Gavran. Ti minonosci obsegajo 500 ton in so zgrajeni v Nemčiji leta 1917. in 1918. Te ladje je naša država kupila od Nemčije. Poleg teh imamo Še 12 torpedovk, ki smo jih, recimo, podedovali od Avstrije. Od teh je 8 novih, ki obsegajo 250 ton m imajo 5000 konjskih sil. Starejše štiri torpedovke obsegajo 200 ton. Poleg teh 12 imamo še malo torpedovko, obsegatočo 50 ton, ki nosi ime »Srbija«. To ladjo ie Srbiia kupila Še v vojnem času v Solunu. Poleg teh ladij imamo še iahto »Vilo«, ki obsega 260 ton in služi za potovanje visokih oseb. mali parobrod »Lado«, obsegajoč 130 ton, več tendcricv in 6 remorkerjev. ki ob-segaio 100 do 260 ton. Zbirališče naše voine mornarice je v Tivtu pri Kotoru. Naša voina mornarica šteje 2800 mož. Na Donavi imamo 4 monitorje, ki smo jih takisto podedovali od Avstrije in ki obsegajo 440 do 600 ton, 2 vedeti in 2 armirana remorkerja. _ Deputacija novinarjev prt ministrskem predsednika. Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj sprejel deputacijo glavnega odbora Jugoslo-venskega novinarskega udruženja. Deputacija se je zglasila tudi pri prometnem ministru dr. Velizarja Jankoviču, kjer je intervenirala zaradi novinarskih brezplačnih železničarskih kart. Prometni minister je obljubil, da se dovolijo novinarjem, rednim članom udruženja brezplačne železniške letne karte I. razreda. v — Deputacija stovončKlh rndusirf}- cev v Beogradu. Pri ministrskem predsedniku g. Pašiču se Je včeraj zglasila deputacija slovenskih industrijcev usnjarske stroke. Deputaciji sta načelova-la industrijca Jakil in Polak. Deputacija se je zglasila tudi pri finančnem ministru dr. Milanu Stojadinoviču zaradi trošarine. Ministrski predsednik Pašič in finančni minister Stojadinovič sta se zanimala za razvoj domače in usnjarske industrije v Sloveniji. — Odlikovanje g. Jakobe, Aljaža. V nedeljo 16. tm. se bo ob 11. v Društvenem domu na Dovjem izročil red Sv. Save IV. razreda zaslužnemu pospe Sevate! ju turi-ristike in naše pesmi g. duhovnemu svetniku župniku Jakobu Aljažu. Red mu bo Izročil načelnik mhirstrstva trgovine In Industrije dvorni svetnik dr. Rudolf Mam. — Promocija* rn ^Tebški univerzi je bf! 12. tm. promoviran za magistra farmacije z- Josi? Oblak te Ribnice. — Mariborske vesti. Draga car in-ska konferenca. Dne 12. tm. zvečer se je vršila druga carinska konferenca, ki je bila zelo dobro obiskana. Spočetka se je zdelo, da bo začetek te konference tudi že konec. Cariniki so se čutfll radi kritike g. We1x1a, predsednika Trr. gremija na prvi konferenci zelo razžaljene. Radi te dozdevne žaMrve so cariniki viožflf skupen protest, niso pa mislili na nrnvilno postopanje. Dotične vlore ni bilo na konferenc! m ko je revizor Cvtflcovfč pri prehoda sa daevtrl rad izjavil, da carinil ne zborujejo, dokler ne bo zadoščenia od strani g. Weixla, tega sploh ni bik) Se na konferenci. Pr?šlo bi bflo naibrfe do pre'^ma, da ni a. Djamonja stavil umesten predlo*, naj gg. carinfkl proti g. Wefzlu nastopijo predpisano pot. nikakor pa ta slučaj ne sme vplivati na potek konference m to tem manj v odsotnosti prizadetega We1xla. Med tem je prHel na konferenco rodi g. Wefxl, ki j« zahteval, da se dotična protestna nota predloži tr*. Gremljo na znanje, da bo na prih. konferenci zamogol na njo odgovoriti. Cariniki so se Izjavili s tem predlogom zadovoljne toda pogojno, da sa ta zadeva na prih. konferenci pred ostalim dnevnim redom rešf. Na to je vodja konference g. car. uprav. Troft prešel na ostali dnevni red, ki je M! po doSlih 19 vlojrah zelo obSh-en m mestoma rudi zek> zanimiv. Največ je konferenci prispevaj car. predsednik g. Maric z nekaterimi svojimi vlogami princtpijelnega stališča. Pri tej priliki se je pokazalo, kako mtino potrebna je bila že davno taka konferenca. Cariniki sami so morah* priznati, da v mnogih slučajih nhi sami niso na jasnem glede Izvajanja car. predpisov v posam-rrih slučajih, ker je preveč predpisov, ki se drug drugega pobijejo aH pa ne jasno Iz-raža-io. Ako hočemo Imeti od te konference večji uspeh tudi v izrab? časa. ie nujno priporočati, da se cariniki o došHh vloeah, namenjenih za konferenco, popreie medse-boj sporazumejo vsaj v bistvenih točkah, ker je 1. mučno, da se cariniki glede praktičnega izvajanja v kombiniranem slučaju v svojem mnenju nasprotuiejo pred lajikl in ker se s tem zamudi mnogo Časa za debate tudi s strani najbolj irrterestramh trgovskih krogov. Tudi lokal ni posebno ugoden za take konference, najmanj pa-pitneva razsvetljava, ki s svojim rzpuhte-vaniem naravnost moreče in škodljivo vpliva na udeležence. — Občni zbor vrtnarskega in sadjar, društva Slovenije v Mariboru. Kakor doznamo rz zaneshvega vira, se vrši letošnji občni zbor Vrtnarskega ?n sadj. društva za Slovenijo, v Mariboru dne 1. feb. 1924. na vinorejski šoli Ob priliki občnega zbora vrtnarskega in sadjarskega društva se vrši dne 2. in 3. februarja na vrtnarskem podjetju Djamonie in Dr. velika cvetlJIČna razstava v prid pomožni stanovanjski akciji »Dom ubogih«, katero akdjo vodi Kreditna hi stavbna zadruga »MojmiT«. Kakor znano je ta akcija v prid stanovanjskim revežem posvečena spornimi veselega dogodka v kraljevi rodbini — Oradbenl konzorcij »MoJmJr« a a dela. Pravilnik aa ta konzorcij je že odobren in Je več deležev že tudi vplačanih. Ta akcija se razširi tudi na vte kraje izven Maribora, kjet bivajo Člani zadruge »Mojmfr«. — Narodno gledališče. Ta teden se ponavljajo reprize: Ženittv, Umetniška kri Magdalene. George Dandin. Med tem pa se uprava že pridno pripravlja na eks-presionistfčflo dramo »Ona stran življenja« — Celjske vesti. Mastno gledališče. V nedeljo dne 16. dec. se igra v našem mestnem gledališču Wiedova veseloigra 2X2=5 izven abonementa. — Darje se za prihodnje dni pripravlja Hebblo-va meščanska žaloigra »Marija Magdalena« pod režijo g. Zormana. —- Zborovanje. V nedeljo so v Celja zborovali zastopniki steklarske stroke iz Slovenije, ne zadruge v Celju.« Zvolfl se Je prlprav-Med drugim so na zborovanju sklenili ustanovitev »Pokrajinske steklarske obrt-tjalni odbor Yz Članov gg. Prana Strupfja, Celje kot predsednika, Ivana Kovačlča. Maribor m Rajka Sušnika za Ljubljano, kot članov. — Tombola v korist Olepševalnemu društva. Zadnja poplava je napravila, kakor znano, tudi v Celju in okrog Celja ogromno Škodo. V najbližji okolici je bi posebno prizadet naš krasni mestni vrt, kateri je skoro popolnoma opustošen. Da se spravi zopet v svoje prejšrrie stanje bo treba obilo delala stroškov. Da dobi Olepševalno društvo vsaj nekaj sredstev za to na razpolage, priredi v ta namen dne 2. februarja tombolo z dobitki, kateri se bodo za to nabirali. — Invalidske podpore. Ministrski svet ie aa predlog finančnega ministrstva dovolil, da se takoj izplačajo plačane Invalidske podpore za mesec maj ta jami ti. v timska 3M95.063 Din. — HHW> Božidarja Severja v Zagrebu, Božidar Sever, član razmejitvene komisije med našo kraljevino In Madžarsko, ki je bfl. kakor znano, 20 mesecev v madžarskem ujetništvu, namerava danes, v potek, t i 14. t prirediti v Zagrebu predavanje o trpljenju naših ljudi v madžarskih ječah. — AJoizlJ Gradaik: »Ujedrnfeefe«. založil Oblastni Odbor »Oijuna« v Ljubljani. V proslavo obletnice narodnega in državnega ujedinjenja je založila »Orjuna« znano patrlotlčno pesem A. Gradnika »Ujedinjenje«. Razglednice s to divno pesmijo so prodajali orjunašt na svoji prireditvi v Narodnem domu kot zelo primeren spomin aa obletnico, obenem pa tudi opomin vsem onim, ki še vedno nočejo podrediti svojih malenkostnih osebnih koristi višjim narodnim in državnim cillem. Pesem je negacija vsega, kar od ujedinjeni sem razi eda naš državni organizem. Iz nje odseva bistvo programa naših nacijonallstov Kdor razume govorico pesniške duše, najde v tel pesmi bogato zakladnico optimizma in vere v bodočnost Pesnik kaže edino pravo pot, po kateri lahko pride iugoslovenski narod do končnega cilja. »Samo t gori se vidi vrelo zor« in le z vrhov v bodočnost dalje na pot!« Duh mora nadvlada« materijo, globoka, iskrena nacijonalna zavest mora končno uveljaviti v Javnosti svoja plemenita načela rn Še4e tedsj bo svobodni Jugoslaviji zajamčena lepša bodočnost. Pazglednice toplo priporočamo. Dobe se v Oblastnem Odboru »Orjune«. — Cechosrvici Poslednl naše vttva m£la pčknt usočeh. tvštk mnoho Cccho-slovžka žljicicn v Sloveniji, nevrkonalo Jestš svoji povinnoat nirodni pospofltosri. Če-koslovenska" obec le sahranlčrri nepolitičke1 sdružem, malici poslani vehradn£ kulturni a m-* pFlstup každv d obrv Slovan. Zveme k prlatupn JeSte" fednou a doufame v hojne d*M pMhMsTcv. Pfispevkv. jež slo-nži kulturnim potrebam, obce Ison nepa-trne* a obnišeji pulletn"* Din 6, a *4Msn6 Jednou pro vždy Din 5. Pfihlaškv pf^J'ma Češka" obec v T Jubilant. Sodna ulica 2 k rukom p. Insp. Rožičkv. — V sobotu 15. tm. večer v Narodni doma. prednaiHca se svite 1. obrazv a koncertni čMo a v nediH o 5. hod. ednol. ie loutkov# dlvidln. — Trpremamba okolišev pošte Sv. Jh-rn" ob hiž. žel H Orobefno. Pod občino in poŠto Sv. JurK ob hižnf želernfci ^pida^l popisni kraj Orrb-1no hna Vr*-*avne dele Di.ne. OorinVova. Zg m Sp Vrh. P*me lake m Orobelno. Ker pa ho^Mo prebtvsVi H vasfc PJme Vrtce. Orobema in Sp. Vrh same na b?*"?rtjo pošto v Oroheinem po pošiljke, so sedaj te vasice ervlečene iz okoliša pošte Sv. Jurti ob rož. ielee. ta prikiop-bene p^1H Orobe Ino. — Neka] pa le nese. Iz poučene strani nam poročajo: V torek zvečer je prired'lo osobje električne cestne železnice nekak zahvalni večer občinskim svetnikom, k! so se bili posebno zavzeli sa Izplačilo že davno priznanih boljših prejemkov sa mesec sušeč in mali traven. V to svrho so dali oo-daljšati policijsko uro v neki gostilni ▼ Vodmatu in pripravili so prav pošteno In obilno večerjo. .Junak večera Je bil znani zaščitnik vseh bednih in zatiranih — ne smejte se — gosp. obč. svetovalec Joža L, ki se Je udeležil pojedine v spremstvu nekega bivšega socijalista. Napivalo se Je vsevprek, zlasti pa složnosti v organizaciji. Vladalo Je do zadnjega prav animirano življenje in gostilnlčarln se le kar smejalo, videč, da so gospodje s postrežbo fn zlasti s pijačo vsestran'-ko zadovoljni. Oo-sod Joža I. Je Imel to pot popolnoma svež naprsnfk in bil je tudi brez znane damske družbe. Pa je le lepo. Če človek najde za svoj pošten trud vsaj malce hvaležnosti, saj te je dandanes res malo na svetu. Bog živi »nesebično« delo naših »vrlih Jož!« — »Po njih oeflh Ph boste spoznali«. Pred kratkim je nrnrla v št. Jemehj na Dolenjskem ugledna in obče priljubljena gospa f. H., ki ni imela nobenega sovražnika v celi žtrpnfjl. Tako bi vsaj sodtl vsakdo, ki je poznal to uzorno gospod bi jo, vrlo soprogo in dobro mater. In vendar se je našel čfvek, ki se je hotel znositi celo po smrti nad to blago ženo. To je bil katoliški *d:ter Emftik Hsrzog in mo-hanfk Adalbert ?tem. D-Javnlca ponarejenih kolkov se ni bfla najdena, — Proees Pa«kl*ev:<5 Tblertv. Razprava proti PaskHevicu In Thierrvfri «e še vedno nadaljuje in b?ie o!'5i drami m I S 5 BERTLL Dan plačila — Olaf F5nus- Nl le mogoče Ljubljana vtdela tako krasno msceniranega aocijalnega filma, kot Je »Dan piačila* z Olaf Fonnsom v glavni vlogi. Film. predvajan v kinu Matica nam slika Olafa kot brutalnega, ozko-srčnega, grabežljivega trgovca, ki je dobil za svojo osebo tipično fme »tiger«, kar ga dovolj karakterizira. Radi njegove brezobzirnosti in neusmHJenosti padajo žrtve ena za drugo. Toda mera Je polna. Dan plačila se bliža. V snu se okrmnežu prikaže maščevalec — drug smrti in mu v viziji predoči vse njegovo podlo nizkotno življenje, ki ga je začel s tem. da je zapustil svojo mlado ženo In pobegnil z drugo. Njegova nadaljna žrvljenska pot je dolga epizoda samih pregreh. Predvsem je pretresljiv prizor, ko on — oče nevede Proda svojo lastno hčer. Drug smrti mu da razumeti, da je konec njegovega življenja, V tem hipu se je trgovec zbud'1 fz stmSnesa sna in začela se je zanj druga doba. Popravil je zagresene krivice, poravnal vso nesrečnim žrtvam storjeno škodo in te skopega trgovca je postal plemenit socHalno čuteč človek, ki je znousril v svoM oporoki vse svoje ogromno premoženje ubogim. — Prijateljem fi'mske umetnost! se nudi s tem filmom redek užitek — Bolečine v Želodcu motanje prebave zdravi se zelo uspešno z Markovim ka-pllcam iz Mestne lekarne v Zagrebu, a dobivajo se vedno za Liubljano in okolico v lekarni Leustek pri Zmajskem mostu. — Koncert ▼ kavami »Emona« se vrSi danes, v petek, ob osmih zvečer. — Igra L ljubljanski salonski orkester. — Restavracija In kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 1°. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. Kapelnik Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, do*Ta Iz Osjeka. Atrakcija prve vrste. — Gostovanje prosvetnega potovalnega »Globus« Kina. V petek 14. in v soboto 15. tm. se vrSi v kinu »Matica« Soecljalna poučna predstava za šolsko mladino po znižanih cenah (2 Din). Program je zelo zanfmlv m vsebuje te-!e filme: Poja\i pri nizki temperaturi, osnovi prijavi elektrike, tvornica žarnjc, potapljač, v vodi živeča žlvalice. gojenje svlni m kokoši, ključavnica na loari, Versailles pri Parizu, solunska fronta, Senegallja in končno en komičen prizor. Cene veljajo samo za mladino. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 14. decembra. Sprejeto ob 1& Današnja borza kot zaključna tegm tedna ni prinesla v tečajih nobenih sprememb. Že od pričetka slab promet je proti koncu skoraj popolnoma prenehal. Potreba je bila krita z zadostno množino blaga. Malenkostno je popustilo izplačilo Trst, vsi drugi tečaji pa so ostali neizpremenjeni. Zelo slab promet je bil, kakor že ves teden tudi na efektnem tržišču. — Nekaj več se je trgovalo v delnicah Hrvatske eskomptne, katere so pa v tečaju nekoliko popustile, ker je le malo zanimanja za novo emisijo in je vsled tega veliko delnic na trgu. Nadalje slabše so biU tudi Trboveljske. — Danes so se tudi tržile opcijske pravice šećerane in sicer po tečaju Din 660— 675. Ob zaključku notirajo: Rfekti: 7% investicijsko dri. e^rm. od L 1921 b0; Ljublj. kred. btnkt 235: Prve hrt. sted., Ztgreb 972J>—975: Slav. banka Zsgrcb lOR: Hrr. slav. zem. h;p. banka, greb 05—96: Hrr. csk. banka, Zagreb 160 do 161; Jjgoslav banka. Zag-eb 14.^—145: Trbov. nremog dr. 900—925: SI avenij t 207: Eksploatacija Z22Ht Scčcrtna 2-100—2415; Narodna iumska industrija 144—145; Guft* mann 1*02. Deri z e: Curib 15.47M—H.55. Pirf« 4.70—4 75 London 3S7-~3R8, Dunsj 0 do 0.13*2\ Traga 2^3—260, Trst 354.79 de 3*5.75. Mesrvaek SS—88.75, Budimpešta 0.45—n.46\ V al a tet rf^er 87-5750. Ur* 1». INOZEMSKF BORZ* — C:ir>'h. 14 rWrmbr*. (Trv J Dsn«*nra predboTZi: fleotf-ad 6.50, Amsterdam 21° 25, N'e»vnrV 575.30, London 25 07. Pa-li: 3050. Milan 24.05. Praga 16 775. Budimpešta 0.03OS Solila 190. Dunaj O.OOWu. — Trst, 14 d-cembra. fPredborrtV B«©# g-.-rf 26_26.075. rhma! 0 o^r?2—O 0^16. Pr«* ga 67 25-^7 13*23—122-75, London !0030—100.78, Newyork 22.95 ?3.50. Co-rfh 400—402. Poizvedbe, — Man&o vsoto denarja )• Izgubil ne-Wo v trafiki na Kongresne« trgu. Dobi jo Istotam. — Brit}anfm*t uhan se Je izjrubfl v po« nedeljek. — Odda naj se proti nagradi Pred Škofijo 15 TO 13.401 — Mlad rejav dakl se je zjrubfl. Najditelj nai za vrne Proti nnrradi v trgovino J. Medved. Sodna ulica 7. — Dotična oseba, ki je vzela Ilfon v trgovini Tomšič na Sv. Pestra cesta St. 38 dne 13. tm. ob 11. url. naj ga rakol nazaj posije, ker Je ovadena In tudi dobro znana, drugače se jo irročl polfcfjl. — Zgnetla se le dne 12. tm. popoldne pod roffnnVom mlada psi ca dobermanske pasme. Slfil na ime »Dlana«. Najditelj se prosi do Jo vrne proti nagrad! Oospoevst-tfca easta 13/66. — 1 mgublfeni denar. Alojrfj Vidmar i« Ambrusa 16, poita Zagradec na Dolenjskem je po zaključku sejma v torek dne 11. de cembra v Metliki na postaji Izgubil denar nico s približno vsoto 20 000 K. PoSten nai dftelj se vljudno orosi, da naznani svoi na slov. Nagrade dobi 4000 kron, 13JB0 * — Obmejna alfka. — Tthrttapttvo konj. Po težaci obfnžM C ". pravdnika, ki je po* udarjal uvodoma nemarnost takega podVo* povanja za obstoj držaje in pomen dobre* ga in zanesljivega uradniHtva in po precej dolgih, mestoma oetrih govorih zagovomi* kov, so popotniki vprašanje krtvde zanlVali, nakar sta bila oba obtoženca oproSčrna. —• Porotnemu senatu je predsedoval sod. svet. dr. Kaiser, rotirala pa sta svet. Mohorfč ia na sod. Kralj. Drf. nravdn. je zastopal dr. Mastniak. Pri dopoldanski razpravi sta za* govarjala dr. Pegan in dr iCreičl. pri nopol* danski pa dr. Krivic in dr. AdleŠit. Dvora* na je bfa ve« dan polna občinstva, ki se ze to zasedanje zelo 3Hvah.no zanima. — Ukradena č>ev*«. Popoldne se je vrSi« !a obravnava proti Mariji Pavelkovi, stroj* nikovi ženi iz Ljubljane in Antoniji Cbalun* nik, trgovki iz Ljubljane. Stari trg 19. — Prva je obtožena, da je tekom leti 1922 in 1923 v čitjtilnid črev in parni topilnici loja Josipa Bergmana na Poljanski cesti deloma, kot uslužbena, deloma tudi iz zaklenjenega prostora ukradla več vrst črev v skupni vrednosti 24269 Din. Mariia Chalupnikova pa je obtožena, da ;- Pavelkovi nasvetovala tatvino in tudi od nje ves Čas kupovala ukradena čreva. Mož PavcIVove ie služil pri Bergmanu kot strolnik. njegova žena pa tudi nekal časa kot delavka. Čistila je m sortirala čreva (^nalupnikova ie plačevala čreva Pavelkovi deloma t denarjem, deloma z mesnimi izdeP-i. Pavelkova je nosila čreva lz delavnice pod prednasnikom. Dalje au* mljo rudi, da ie imela Pavelkova nona^jen kli-ič od skladišča, in da ie kradla bidl Se dtlie, ko je že odšla iz službe. Pavel ikova prizna ta«vino med delom v tovarni, zanika pa količino ukradenega blaga Ch al upnikova nrizna. da ie lomovala od Pavelkove ve5 kot eno leto creva. tn sicer »Voro vsakfb. 14 dni no 3—4 zavole. Kupovala Je od nie iz usvnfllenia. ker rt« bfli mani in H fa ♦o=fa Pavelkova kako slabo živi In kako slab sb'žek ima nien mož r*rl Persjmanu. Po"d«b» jala na ie PhabmniVova. da ni imela prt tea nakupih nobenega osebnega dobička m ie plačevala čreva no običamih trgovskih ca* nah. — Ugotavtiala je rud?, da nf»o vm čreva, kar so im pri njej dobOi. od Pavel* kove. Kupovala je čreva tudi od drugih orn* da'^!cev, kar •© ie naknadno tudi po nrirsh ugotovilo. — TTgotovf1o na se ie tudi da «e ne mor* d^ftri fNv*rv0vn tatvine wh čre^. kar ifh je r»rl Bergmanu r^an'Sla. Zauovo-nfv dr. KHvV Ja u gotovu, da je rzel reVal stvari trdi B*rgman^v sin m rudi brez vedno**? '>r-*a v*» na i^'ljueeno. da so VrarTl morda tudi dr»^g!. 5rnat je stavd po dol"^ In m^s+oma Jako tem pera men rnih. zagovorffi norotnlVom za vsako obtnženkd) no M vn*a*sn;a fn na dodatno »d*"*« srrm* lilvega nakT'na. — Poro+nfVi so orH*--dr1i n-vo glavno vp'-a'ianle Pavelkove «d»d» tatvine soglasno, in sieer ne ?ez 10.000 Din vrod« nosti In ao glede fbabirmikove potrdili vp a*anje glede napovarUnla k ta*vini t 9 glasovi. — C1 soleni ste MU na podlagi te«ra krivd-'r-Va. in sicer Pavelkova ne Itiri mei* seee, OialupniVova pa na 3 mesece tezlce ječe. Vra^'-na se jima v kazen preiskovalo! zapor. — Obravnava Je rr. jala do pol 1. nre zjutraj. — ITI. MtrzllrMne preda vanje za golea- et IrubUamtVlh meSčanskih trednjii m strokovnfh šol. V nedelm. dno 16. tm. don. ob 11. se vrii TTT. muzikalno predavanie, nosi naslov »ArMa« tn kole"'« aoor*^ '*va-'ata operna oevka ga. Vtrma T>lerry-Kavčnlkova rn operni pevec Marti Srmenc Ker je to rmrzfkaTno predavanje skoro z> popolnoma zasedeno, se to pred a. vanje ponovi v conedeHek dne 17. rm. ob 11. doe. ter je obfsk prltiSiSl« Matfenl knffgand do sobota 15. tm. zvečer. Pnnovtfev se porom razglasi v aedelJsVth Ijtmljanakfti dnevnikih. Olovni urednik: HASTO PUSTnSIF.MSEK. Odtnvnrm nrednlk- VALENTIN KOPITAR. stian 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. decembra ly*o štev. 285. D o KINO L JURI lANStlf 1 lllf nR^ l%in W ■■|HJUDLJHil«9l%l UVUli D D 99SS5BH Samo 4 dni! Petek 14. XII Sobota 15. XII. LAVINA tragedija v snegu in ledu v 6. dejanjih. V glavnih vlogah priljubljeni Michael Varkony &SS UHy Marischka Rešila Mih. Kertesz. Slike njih. - so tako krasne, da se gledalec težko loii od Delanja lelo zanimiva in napeta. Slike nam predstavljajo* Carstvo večnega snega. — Težke duševne b«»rbe. — Zim ski s.iort. — Borb'» za moža. — Strasno osveto — Umor. — TC^g. — Poslednje areča-nje. — Lavino, ki zahteva eloveftko življenje. Radi dolžine filma se vrše prestave v petek 14, XII. in v soboto 15- XM. ob 3., 7. in 9.; v rjedeSio 16. XII. ob 11. dopoldne in ob 3., 5 7. in 9. popoldne; v ponedeliek 17- XII. radi driavnega praznika ob 3-, 5-, 7., in 9. uri popoldne. hMo pai t kntt in w$ Produ s pnroroca NARODNA KNJlGARSiH Ložar & Bizjak9 Ljubljana, Sv. Petra cesta fitev. 20, priporoča najfinejše zimske suknje, kožuhe, raglane, delne plašče, nepremocljive lovske pelerine iz tirolskega sukna (Erlingerloden) in usnjate jopice. Zaloga vsakovrstnih, oblek za gospode in dečke Nadalje klobuke, Čepice, perilo Ltd. Izdelovanje oblek po meri po najnovejšem kroju. Solidno delo! Točna izvršitev! Nizke cene! Halo! Prt dao kupi*, og:ej al Izložbo pri A. Sinkovic nasl. K. Soss Prodaja do konca meseca z 10-20 \ popusta. tri vagone zdrave, suhe , slame. Ogl^d« se pri voiaški ! zalogi sena in slame na Kode-| Ijevem. Cena 2 K za 1 kg. Obnovite naročnino! Krrniemo 1 ^ko količino tesai***??a lesa dimenzije 6/7" * 9, 10 m* d:-menzije 5/6" 7, P, 9 m: dimenzij 4/5" 5 ob 8ni; 1 paralelne deskr 13, 20, 25 m/m, 4 in 5 rr.. Ostalih dimenzij potrm skladiščnika se novim se v aa pora. ršoe za nastop z !ctom. — Po i zve ^ravi » SI. V a .«. 13.313 Bančni mn ,?iik (knjigovodja), i'vrien v 'viznih posli*! in .kore* coond *nt, želi p^^ieniti mesto. — Nastopi lahko takoj. — Pon rdi e pod »Stalna staži s 1 \323-< na uoravo »Slov. Nahoda«. Pianista in sprejme za večci e kon = eerte — kavarna Leon. kjuVjana, Kolodvorska dica 2°. — Plačilo po dogovoru. 13.35? I ^roitem j Naprodaj Cene oglasom do 20 besed Din S- , vsaka nadaljna beseda 50 para, s davščino vred rakoj naprodaj. — Po nudbe pod B, R 2 133 ra upravo »Slov. 1 or Pisalm stroj se proda. — Naslov pove uprava »S?ovenskegfl Naroda«-. 13371 Stanovanje maihno) v novi hiši. ena oba in kuhinja, išče vdo* • a brez ot^ok. — V> a 1 be pod »Stanovanje A ska ulica 10 s' Bizilj ). III. nadstrop-e. Naroda«. 13 : dobro oh'aniena salon ska garnitura obstoječa - j iz zofe, in š* ;h foteljev. — Poizve se Frančiškani 5 ^Jt£WK^lVT3MK*W* Volčja nsica: dve leti stara, Sfstol na na razstavi < ' se proda. — H rad *a vas 35. j u i n. j ««£i§****jj Kuol violina ■ ok>vična I t i mekani št. 2. - Ponudbe pod »Vijoli-n 1 13382« r.a upravo »S! j aroda«. Skupno sobo, rv< nt. dve posamrrni v eni hiši z boljšo h-ano iščejo štirje dijaki obrt« ne šo'e za 1 januar, — Ponudbe na uprav> »SI Nar.« pod »Boljša hrana 13357«. Božična darila! PERILO za DAME in GOSPODE/ Priprosto in najfinejše po najnižjih cenah! Tvornica perila M ALE&OVEC, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje /. "tj Uizllte in kuverte priporoča Kletar »a, obenem m^'*?' ineria — 'šCe nrvovrr~+ x tvr:upujte preje emajlirane kuhinjske posod0, nredno si ne ogledate novo* došio partijo . veliki izbiri; i »FertPiia* trgovska družNa Bizjak & Co., Ljnbljana - Krekov trg 7 fpoleg Mestnega doma). EN GROS EN DETAIL CENE KONKURENČNE! Tvrdka F. in I. Goritar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 andi za fjpsr božična in novoletna darila veliko izbiro raznega perila od priproste do najfinejše izdelave kot; mci^e arstce, navadne t* delavce, fine bele in cefir v mod nih barvah ter različne spalne motke anodnle hlače iz platna, gradina in triko; ianaka dnevne ln analna aralce, hlače, kom-MneiOf spodnja krila, modrčke, raue derneke blnze-ienake in otroife predpasnike« otročie obleke« aa dečke in deklice is barbenta ln volnere vse lastni Izdelek, dalje vsakovrstno ntanniak-tnrno blago aa motke in ien-ske obleke in naperilo« trt-kotalo, mte, svilene in volnene, serpe, topne robce, nopn-vice« kravate, ovratnike in druge modne predmete po zelo nizkih cenah. Oglejte si blago in cono« nreden kupite drugje! Boljša, perfektna, zdrava soba' "^a ki je že služila v dobrih hi%ah. vajena serviranja in 7' pospra l^nje treh sob. ve IS5e (r^l<"^ kuha* wT nsk • iV,*telji rd 1 oi eb. Plača dobra, r»: ^top rim orci. — Po* nt*dbe na: kil. Karlovac. 'ina a* Hrvatsko. 13.271 M^ad mož :šce službe kot -kladisč-:\;'k ali kako (T 'o v pi= a mi ali tovnr«--" rmožcn je srde1 rati r"r! orkestru s 1 ali TT \-ioIino. Tm; igral je 35e v naj? "^olr'ih orkestrih Zmo? Žen je tMdi voditi pevsM sSit — XatančncjsL' po= ia^nila da uprava »Slov. V^'-oda* pod »Godbenik T 3 "27«. se da v d^ — Ponudb 15310« na Mero '1 •. ali Droda r>. fj Franci* nerabljen^ t sv< tO r(/7'.;'r HP. naprod pove oprava ga Naroda«. eb vrst - rpuje no nai-:\b cenab — Mascbke K • 'p.. ' rlhišli a ulien ■ 27. Pot v Rožno d »K !.>.3.>3 rri ■ na H?^ nova se r proda. — uprava S( P-^zno 5obo pri boljši rodbini išče v sredini mesta sam<>sfoi = na, inteligentna in s ilid^ na vdova brez otrok. — Ponudbe p*>d »Magda 25 13.354-* na upravo -Slov. Maroda«. Več stanovanj 2—3 sobami, k'hinin ugodni ceni Naslov pove 2 elfAlTOinotoTja 2 in 6 HP. rabi i na, toda v popolnoma dobi m sta- nju, napro-- Naslov \jr ^: ^MvQ pove uprava ^Slovenske? ^5r ■ " 2a Naroda«. 13.212 i v ?eP h'?'} fik državne ceste: vs > v d< brem sta ;n z vsemi pritiklinnmi. (T loma tudi s kornlnico in vrtom bo r«!va cesta št. 12. — Pf>* dbe do 27 t. m 13 359 Ribje olje, zajamčeno prstno, nai* boljše norveške znamke, dospelo — Lekarna H.;-'- arčiC", Knrlovska cestj št. 2. — Direktni import iz Kristijflnijc! 13 24° Siroti ICUllUUiek, Ljubljani. Seteoborgova ulica 6 Izdelujem oble* ke po meri ;n sajnovej« šem kroiu Jamčim za» oajelegantm jao htdelavo — V zalogi an^lcv' o in češko bi igo 1- Dežne plašče »Waterproofa fpepremr"* liive). ptmrl * pelerine 7* dame. prevlečene a a • in n<:!ri."rko svknii"^ pr'-poroča D igo Schwab Liubliaru. Izvorni trg ; 1 1 f'k 1 Za b^^'čno dr1-''10 so naib- li primemi in poceni igračni Športni vfi7?"ki. trieikli. na Ino« rejša zmanjšana dvoko Vsa ie za otroke pet let stare ter nairovci^-" M« mokomiee (holenderjil - Tovarna »Trib"n.ifl' F '•le'-san^ R L. Ljubljana, K.'-1" a cesta 4. 12 N^.pi odaj moški zimski r>ju. — ' eč se izve pri: Andrci Menartu, Fva!;« rai}10. Gor Logatec. 13306 glan in fraV za veliko J----- osebo. - ~ \ lica Stare pravde 5, I. nadstropje. 13378 Dva voza i'laheT: in težak tovorni] vsled poman ikanja pro= sto^a ceno pr fa — F. Roži", kovač, Brezovica pri Ljubljeni, 13355 Obleka za močnega gospoda, dva damska zimska plašča, hi'ica za igračo in kubi-nia za idračo naprodai — Gledališka ulica 4 Tli 13.364 Polovico Fr'še S tremi stanovanji m vr= tom v sredini Ljubljane, naprodaj za 100.000 Din Sol Znata lega — Le res« ne pisii " • ponudbe na upravo »v. N'ar.« pod »Polovico hiše/13268«. CokaM » Trgovski lokal na prometni cesti se išče proti nagradi za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Lokal 1924/13.281« na uoravo »Slov. Naroda«. Prodam bukov les (rezani neob/aman 60 in nekaj 26 mm od 15 cm širine naprei. — Ponudbe na P. Higerspcre:r Celje. Gregorčičeva 3. 13387 Oddam dva c-oslovna prostora ob prometni cesti v Rož-.ii dolini, pripravna zr trgovino ali delavnico — brez stanovanja. — Na* slov pove uprava »Slov. Maroda« 13.326 Volčja psica o>-t'm mesecev stara, se proda. — Istotam se pror da dobro ohranjeno moško in damsko kolo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda-r. 13.1S2 Trgovska dira na oeresib landaucr in kočija ter razne konjske opreme in železna peč poceni na' prodaj. — Mestni trg 3 (v trgov I ni \ 13.377 Hišo v Celovcu (2. nadstr . z vrtom, pro; dam ali ramen jam proti drugi v Sloveniji — Dos pisi pod »Stanovanje ta* koj prosto 13389« na upravo v Slov. Naroda«. V Mali gori pri Kočevju je vredno naprodai mala novo zi* dana hiša z opeko kri^ ta in ca. 1 i ob niiv — Poizv >e pri — lastniku Alojziju Scbrieider v Ko* blerjib. pos^a'a Srara cer* kev. 13381 I Stanovanja 500 Din nagrade dobi dotični, ki preskrbi stanovanie. obstoječe iz ene ali dveh s/ b s kuhi* njo v mestu ali na peri* f eri ji. — Por dbe pod Tiskarna 13.2'0 na upravo »Slov. Maroda«. - Vsakovrstne fo^ice in jumpcrje kupite najceneje na — Trnov« s':cm pristanu 30. 13353 Neveste, oozer! Raznovrstno pohištvo iz trdega in mcbkega lesa nudim po konkurenčnih cenah. — Matija Andlo* vic, mizarstvo. zaloga pohištva, Vidovdanska c. št. 6, Ljub1 jara 13388 Za bož:čno in novoletno d?rPo nO na'bol i primerni in p ■ ceni igraeni športni vo< z i č k i. trici' eljni, na;n^ vei^a zmanjšana d'' 1 sa za otroke ie od 5 let ter nain^w:*e samokolnv ce (holcnde^-ji), otroču" vozički od naiceneiših do naifinei^;h. šivalni itroii itd — »Tribune« F. B [ tovarna dvokolca in otro 4—% ma.šcobe a Din 14.50 kg, postavno kolodvor Zagreb, v svet* lorumeni barvi, n-;di — »Tribor«, tvornica mika. Za ^reb. Zavrtniea 33 kom ni Din 20.—; V temberg: ^r1, sta« kompl Din 8.—: »T 1 kom nI. Din 5.—: 50 r* *nih D;i 15—: so ra«. D*r 40 Rumunija: 5fl ra** Din i" 100 rfl7. (7 -»0 Re^atnib^ Din °0—: iz vrr»a ta: 200 rarnh Din 5.—: c00 ra^. D''n 25.- : !rr>' rar Din BO.—: ?oon m Din 3O0. _ Na rojite ta koj. cere veliavne sam 1 do novega leta — D naprej kakor tudi pošl nina! — Pošiljam v -misijo in resnim cem na izbiro — J. B dae. Podhosta, p. Tup! Telefon 15—50 Sprejme ce pri Novem mest:, se zastopnik. 12.9331 13 3' la hlače za posao šalje samo kupcima i trgovcima sortirane kvalitete u duljini od 102—112 cm, u paketima od 5 ks: sa sadrži-nom od 7 para hlača za uzorke cijena Kč 250 Wilbelm Lederer, Warasdorf CSR., tvornica hlača. Spretni zutnpnle! se trate. Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3, I. nadstr. nad trgovino Kette celi dan otvorjena do 9. zvečer. lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.