Književnost. Zgodovina Cerkljanske fare, spisal lvan Lavrenčič, založil Anton Golobič. Pod tem naslovom je izšla te dni zelo lična knjiga (158 stranij) s podobo sedanje farne cerkve v Cerkljah. Predstavlja se nam kot IX. zvezek ,Zgodbvine fara ljubljanske škofije", katero izdaja neumorni deželni arhivar g. Anton Koblar. Ne bomo se motili, ako imenujemo tega slovenskega zgodovinarja .dušnega očeta" tega najnovejšega ploda na slovenskem zgodovinskeni polji, saj g. pisatelj sam pravi, da sta rau s podatki in pojasnili največ pomagala g. župnik Golobič in g. arliivar Koblar. Prizadevanje tega gospoda je obrodilo do sedaj že jako bogat sad in je bilo nied Slovenci tudi z zasluženo pohvalo odlikovano. Gospod pisatelj je v tej knjigi z neizrečeno marljivostjo zbral vsa tiskana poročila o cerkljanski fari, katera našteva v uvodu, dalje se je poslužil zanimivih virov, ki so se našli v notarijatskem arhivu v Vidmu, v knezoškofijskem v Gorici, v deželno - muzejskem v Ljubljani in v deželnem arhivu v Gradci. Pa tudi farni arhiv cerkljanski hrani marsikatero zanimivo pismo in gornjegrajski urbarij pojasnjuje dobro posestne in davkarske razmere nekaterih podložnikov cerkljanske fare. Od novejših zbornikov služila sta g. pisatelju najbolj Schumijev ,Urkunden- und Regestenbuch fiir Krain" ter Orožnova spisa ,,Benediktinerstift in Oberburg" ter ,Das Dekanat Oberburg". Knjiga je zelo primerno razdeljena na sledeča poglavja: Prirodoznanski opis cerkljanske fare, statistični opis cerkljanske fare, verjetne misli o začetku fare, fara pod oglejskim patrijarhatom od začetka do 1. 1751., fara pod goriško nadškofljo 1751—1787, fara pod ljubljansko škofljo 1787—1890, cerkve v fari, zidana znamenja v fari, župni dvorec in kapelaniju, nekdanji dohodki župnikovi, šoli v fari, cerkljanski zdravniki, odlični Gerkljani, cerkljanski častni občani ter dve prilogi. Zelo zanimivi sta prezadnji dve poglavji, ker podajeta životopise mnogih še sedaj živečih, ali pa pred kratkim umrlib rodoljubov in res jp, ,da bode marsikdo samega sebe notri našel". Taka razdelitev knjige je zelo naravna in priporočanja vredna; k večemu bi se moglo še dodati poglavje „0 prirodnih nezgodah in drugih nesrečah" (potresi, povodnji, požari, kužne bolezni, kobilice itd.) In mi bi zelo želeli, da bi gospodje učitelji, ki opisujejo okrajna glavarstva kot šolske kotare, pri sestavljanji svojih opisov posneinali Lavrenčičevo knjigo in sistematično opisovali najpoprej prirodoznanske in statistične razmere celega glavarstva, da bi se tako izognili nepotrebnemu ponavljanju. Tudi zgodovinske podatke naj bi gg. učitelji tako marljivo izbirali in vestno presojali, da bodo njih popisi celemu stanu na čast služili. Domača zgodovina in domoslovje je sploh polje, na. katerem duhovniki in učitelji najlože in najuspešneje delujejo. Saj pa tudi dobe najhvaležnejše čitatelje, ker se vsak človek najbolj zanima za razmere svoje najože domačije. V tem oziru ni nikakor odveč, ako se pove tudi površino dotičnih občin v hektarih, poteni pa koliko iznaša površina polj, travnikov, gozdov itd., ker se dajo iz tega nezmotni sklepi o narodnem gospodarstvu in blagostanji občine izvajati. Pisava je v knjigi živahna in zelo mična. Zanimivost povzdigujejo tu pa tam vpletene narodnc pripovedke in nazori narodnega mišljenja. Jezik je zelo gladek in pravilen. Kot posebnost naj omenini, da g. pisatelj dosledno piše v lokalu singularovem moških in srednjih samostalnikov u, mesto i, kar nas mnogo približuje hrvaščini. Gena lični knjižici je primeroma zelo nizka, namreč nevezanemu izvodu 90 kr., vezanemu pa 1 gld. Ker gg. pisatelj in založnik gotovo nista nameravala z izdajo knjige plodonosno podjetje početi, priporočati nioramo najtopleje vsem, ki se za naše domoslovje zanhnajo to zares izvrstno knjigo, da gg. izda- jatelji ne bodo trpeli še matcrijalne škode poleg obilnega truda, ki so ga s sestavljanjem in izdavanjem imeli. Zlasti žolskim in farnim knjižnicam bode izvestno dobro došel ta najnovejši plod naše literature. S. B.