DRIIsTVlilN!. V&STI Efnfiga slov. zivlfen(a 9t_ dela. »Zgodovina slovenskega naroda« (Družba sv. Mohorja v Celju), ki jo je začel pokojni dr. Josip Gruden in. jo nadaljuje dr. Jos. Mal, pripoveduje v zaokroženib. poglavjih usodo in življenje, borbe in delo Slovencev v teku dolgih stoletij. Pravkar je izšlo drugo delo, ki se mu po vsej pravici sme reči »Zgodovina Slovencev«. Pripoveduje o slovenskem stremljenju in življenju v obliki življenjepisov ti-; stih osebnosti, ki so v preteklosti in sedanjo-; sti delovale v javnem življenju, v leposlovju in znanosti, likovni umetnosti in glasbi, politiki in gospodarstvu. To delo je »Slovenski biografski leksikon«, ki je njega prva polovica dovr.ena. Na 688 straneh z dvema stolpcema po 64 vi.tic se v abecednem redu vrste imena; prvo je Abraham, zadnje Lužar FortunatJ Dolga, dolga vrsta jih je, daleč nad tisoč in še jih bo v dodatku prišlo morda 50. Pri vsakem imenu izveš, kdaj in kako je živel njega nosilec in kaj je storil, da se ga zgodovina spominja. Srečaš dobro znane osebnosti in imaš pred seboj zaokroženo sliko njih življenja in delova.nja. Pa še morda več takih osebnosti stopi pred tebe.ki njih imena nikdar nisi slišal, ki pa so prispevale svoj kamen ali kamenček za zgradbo naše narodne kulture. Odpreš prvo stran in bereš ime Abraham. Kdo je to? Takoj izveš, da je bil brižinski škbf v, X. stoletju in da so se najbrž zanj zapisali najstarejši spomeniki našega slovenskega jezika, častitljivi brižinski spomeniki. In tako ti vsak naslednji stolpec, in vsaka naslednja stran pove mnogo novega, mnogo poučnega in zanimivega, zdaj iz davno preteklih let, in zdaj iz let, ki se jih še spominjaš, zdaj iz ča^ sa, ki v njem živiš. Skoraj 60 pisateljev se je zbralo in napisalo to knjigo. Pisali so za vsakega, ki se želi poučiti o slovenskem kulturnem fcivljenju, ali ki hoče to življenje nadalje raziskovati. Prosvetna in izabraževalna društva naj t\i leksikon naroče! V vsakeni društvu bo mnogo članov z veseljem seglo po tej knjigi. Brali bodo v njej in se učili spoštovati svoj rod in ceniti njega delo. Člani prosvetnih društev na deželi bodo s ponosom videli, koliko najodličnejših kulturnih delavcev je izšlo iz preprostih domov našega kmeta in obrtnika. Druga knjiga, obsegajoča imena pod črkami M—Ž in dodatke, bo izšla v štirih snopičih. po 160 strani in bo dovršena ob novem letu 1935. Prva knjiga »Slovenskega biografskega leksikona« šteje VIII in 688 strarai in stane nevezana 390 Din, vezana 430 Din. Cena, na prvi pogled visoka, je v resnici nizka, kajti stroski za tako delo so izredno veliki. Založnica, Zadružna gospodarska banka, ne dšče in ne bo imela nikakega dobička. Njej gre za to, da pride to prepotrebno delo na dan. »Slovenski biografski leksikon« se naroča naravnost pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, ali pri njenih podružnicah v Mariboru in Celju. Slomškov dsu se prazuuje v Sv. Vidu pri Ptuju za ptujsko okolico dne 8. septembra na ta način: Ob desetih govor dr. I. Ahčina o Slomšku, nato pontifikalna sv. maša mil. g. ptujskega prošta dr. Ivana Žagar. Po maši v Slomškovem domu nauk za fantovske Marijine družbe. Govori g. dr. Jcraj. Popoldne ob dveh v cerkvi govor g. ptujskega prošta in pe-* te litanije. Nato igra Prosvetno društvo Sv. Vid zanimivo igro v Slomškovem domu. Ta proslava velikega Slomška je v prvti vrsti določena za mladeniče našega okraja, zato naj se mnogoštevilno te proslave udeleže. Za raal denar se bo dobilo tudi dobro kosilo. Nfij vsa moška mladina ptujske okolice dostojno proslavi spomin velikega Slovenca in škofa A.M. Slomšeka! Št. Peter pri Haiiboni. Dne 18. f. m. proslavimo šentpeterčani 701etnico smrti A. M. Slomšeka in sicer priredi prosvetno društvo »Skala« popoldne po večernicah proslavo na yrtu g. Sande, v slueaju slabega vremena pa v samostanski soli. Na sporedu je slavnostni govor, igra, nastop tamburaškega zbora, naši pevci pa nam bodo zapeli nekaj vedno lepih Slomšekovih pesmi. Slavnostno besedo bo na proslavi govoril č. g. Kolenc, tajnik KA v Mariboru, ki bo ta dan imel tudi rano in pozno pridigo. Marija Snežna. Tukaj.nje Prosvetno društ.vo ponovi na željo občinstva krasno igro s petjem »Roza Jelodvorska« v nedeljo dne 11. septembra, popoldne po večernicah. Pridite! — Odbor.