Ameriška NO. 87 EOT7 - •' ■' ''•> , '-v'.'-Vov* National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 2, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXI — VOL. LXi i Zakaj is železnice v gospodarskih težavah Y dobrih 3G letilh se je delež železnic na celotnem notranjem prom'etu zmanjšal od 74.3 na 43 odstotke. NEW YORK, N.Y. — Železnice1 so pred 30 leti predstavljale glavno prometno sredstvo v deželi taiko za blago kot za ljudi. Tedaj so se bogataši vozili iz kraja v Ikra j po svojih opravkih ali pa tudi za zabavo v po-I seibnih vlakih, opremljenih nalašč za take namene z vsem razkošjem. To je sedaj prišlo že či-! sto iz navade. Ko se je zadnjič pRnarcški kralj Hasan II. vozil iz New Yorka v Washington na obisk h Kennedyju, so to ome-nik kot pravo posebnost. Celotna železniška mreža v Združenih državah meri 215,000 nailj. V zadnjih desetletjih se je skrčila za nekaj tisoč milj. Leta 1930 so prepeljale železnice tri od vsakih štirih ton blaga v notranjem prometu ah 74.3%, leta 1940 še 61.3%), leta 1350 56.2%, lani pa komaj še okoli 43%. Pri tem niso vse proge enako obremenjene. Okoli 30% ph?g dobi komaj okoli 2%,-celotnega železniškega prometa. Te proge ne morejo biti renta-bilne v normalnih časih, uteg-'lejo pa biti izredne važnosti v slučaju vojne a!i druge narodne stiske, zato jih ciblasti ne dovolijo ukiniti. Velike potniške postaje, kjer ic bilo nekdaj živahno vrvenje So prazne in železniške družbe Lh skušajo prodati. Ljudje potujejo danes z letali,'avtobusi in lastnimi avtomobili, osebni - vla-ui so' iz dneva v dan bolj redki. Leta 1946 je bilo pri železni-cah zaposlenih 1.4 milijona lju sedaj jih je komaj polovico ^ga, pa jih je še preveč. Proge So modernizirane; kar je nekdaj upravljal človek, opravlja sedaj Avtomatičen stroj. V moderni-^acijo j.e bilo od druge svetov-116 vojne sem vloženih preko Y bilijonov dolarjev. Lani so železnice dobile od tovornega prometa okoli 12.5 ^bjena dolarjev, velika avto-fr '-'ilska prevozna podjetja 7.9 Novi grobovi Jakob Jakša Na svojem domu na 21550 Ivan A ve. je preminul Jakob Jakša (Jackson), star 74 let. Tukaj zapušča soprogo Jennie:, roj. Bajuk, doma iz vasi Grm pri Črnomlju, otroke Johna, Rudya, Edward, a, Eleanor Cham, Jennie Cahill, Gerald ino S ter mole, Margie Buchanan, Jakoba ml., 17 vnukov ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Semiču, kjer zapušča brata Jožeta in več drugih Pafcislan se jezi nad vojaške pmeejo Indiji Na k o n f erenci CENTO v Karačiju je pakistanski zunanji minister pozival zahodne sile, naj ne dajejo vojaške pomoči Indiji. KARAČI, Pak. — Tu se je začelo v torek posvetovanje članic CENTO o, vojaškem, položaju na Srednjem vzhodu. Člani-sorodni-1ce te zveze so Turčija, Iran, Pa- kov. Tukaj je bival 55 let/ Zaposlen je bil pri Addressograf Multijgraf Co., dokler ni bil u-pekejen pred 4 leti. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev gv. Kristine ob enajstih, nato na All Souls’ pokopališče. Charles Suša Na svojem domu na 1560 Clermont Rd. je preminul Charles Suša, star 81 let. Tukaj zapušča soprogo Rose, roj. Skul, poprej Grebenc, otroke Charlesa, Franka, Josepha, Thereto Popcczv, pastorko Rose Aulbel in pastorka Al Grebenc, 14 vnukov in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Štorje pri Sežani na Primorskem. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil pri Fisher Body ki,stan in Vel. Britanija, med tem ko so Združene države z njo le delno povezane in jo podpirajo. Tako se je konference udeležil tudi ameriški državni tajnik Dean Rusk. Pakistansko vlado je skušal še pred začetkom konference pomiriti zaradi ameriških in angleških dobav orožja in vojaške opreme Indiji, ki je v sporu s Kitajsko zaradi meje v himalajskih gorah. Pakistan se boji, da bo. Indija, ko bo sedanja nevarnost od strani Kitajske prešla, uporabila svoje oborožene sile proti Pakistanu za rešitev “ k a š mirskega vprašanja”. Pakistanski zunanji minister Zulfikar Ali Bhutto je svojim tovarišem na konferenci povedal jasno, da Indiji prav nič ne bilijo-sredstev Honov, krajevna avtomobil-S^a podjetja pa okoli 11 f°v. Vseh prevc '‘^ preveč in zato vozila niso golilo zaposlena, kar zmanjšuje Lhov donos. Lobe del blagovnega prame- a so železnicam vzele tudi vod- . Poti in razni vedi, ne teče več po kate-. samo petrolej, ^Pok že tudi premog. V <1% P^asanje Berlina bo še dalje mirovalo? Washington, d.c. — v avnem tajništvu so prepri-^ % da vprašanje Berlina ne bližnji bodočnosti postalo Istega mnenja so zuna-r>ja ministrstva zahodnih sil. J-_ .. C; /Alko. odbor za proučevanje vprašanja začasno razide. Jadno je odbor zaključil "0|J e delo h°sti. Je bilo sklenjeno, naj se in proučil vse mož- ^ Večinoma sončno in toplo. — aJvišja temperatura 65. Pn UnVW n' v.*1 r, • n i zaUlPa- Opozoril je na dejstvo, ko., dOKier ni bil upokojen. Bil:n’a v J» Društva Carniola WSj* No. 1288 T.M. Pogreb bo v ao-b l %/‘V.ar » meduarod i. pob- totc zjutraj <* 8.30 iz Jos. Žele1 “ Jj k „ (faaa % - o- . , 1 . rajsKin k O1 m u nisticnm voiska m Sinovi pogreb, zavoda na 458 vareva t E. 152 St. v zoritev sv. Pavla// % ° r.a E. 200 St. ob 9.30, nato R.ffeiSft.puR*« tžinrk Kalvarijo. Ruak Je opozarjal na kitajski J napad kot na dokaz ikemunistič- ne napadalnosti, ki je glavna skrb zahodnega sveta. Rusk jsl skušal posredovati v kašmirskem vprašanju v Pakistanu in bo to nadaljeval v In-Nihče ne verjame; da bo kaj prida opravil. Svojo zaekrbljenost je izrazil tudi zastopnik Irana. Opozoril je na Naserjeve napore v arabskem svetu za združitev Egipta, Sirije, Iraka in Jordanija, ki naj bi se jim kasneje pridružile SO1 ostale arabske države.1 v Prednji Aziji in severni Afriki. Taka združitev bi lahko postala nevarna ne samo Iranu, ampak tudi Turčiji. Imim ¥la kač in hvastač kakor vi, pa tudi podel strahopetec. Zapomnite si moje besede! Tako ga bo strah, da ne sprejme Mojega predloga!” Bateese ni odgovoril. Gledal je Davidu prek rame. Delal se je, da ni čul besed, ali °či so se mu od veselja bliskale. Kar v prazno je gledal lekarn tja proti splavu in godrnjal: “Hudik, hudik, gospod petelinček, vi govorite res močno! ^o... pierre vam bo sam odgovoril. Bog ne daj, da bi za-vil- temu piščetu vrat, ker bi pokvaril veselo jutrišnjo borbo!” David se je obrnil k splavu, ^idel je velikansko Pierrovo bostavo stopati v čolnič. Drugi v kanuju je bil Andre. ^'larie-Anne pa ni videl. Bateese se je rahlo dotaknil Njegove roke. “Gospod, bolje bi bilo iti v babino,” mu je svetoval, “če se kaj zgodi, ne bo toliko prič. Razumete, gospod policijski agent?” Carrigan je prikimal: ‘Razumem.” XV L v Bavid se je v kabini usedel; ^akal je. In ni opazoval skoz °kno Pierrovega prihoda. Z brzice, kjer je bila košarica z ezivom, je vzel časopis. Silno aBen je bil, kri se mu je amiriia in žila je redno bila. , Še nikoli ni tako čutil, da si e sebi gospodar in nikdar ni a^o močno vladal nad polo-Zdjem. Pierre se prihaja bo-1 • O tem ni dvoma. Telesno b>orda ne, v začetku. Ali na V‘‘ab način se dogodi v kabini r‘u ladji nekaj močnega. Ko Se drama sedaj že začenja, le zazdelo Carriganu neko-2. ° smešno, da bi vabil in iz-lval Pierra s kako sijajno ^av°- Hladno računajoč je ^°ral videti, da bi bil Pierre ‘°iec, če bi sprejel ponujeno , av°> ko ga pa ima popolno-'a svojih rokah. Za Marie-* ono in načelnika Boulainov-^ Je pač dno v strugi najlep-. način in nazadnje bo mesti-Cev Predlog sprejet. Bo vi d je odložil časopis na mizico in se zagledal v vrata. Ne, Pierre se ne bo obotavljal pogrezniti ga v reko, zavoljo nje. Ali to ga ni strašilo. Zopet se je domislil Marie-Anne. Butanje in praskanje kanuja ob ladjo ga je vzdramilo k stvarnosti, ki je pred njim. Čul je rahle glasove in eden je bil Pierrov. Nepotrpežljivo je čakal deset minut,, potem pa so se vrata odprla in Pierre je vstopil. Počasi in hladno je vstal David, da bi mu stopil naproti, ko j e načelnik Boulainovcev zapiral za seboj vrata. V načinu Carriganovega postopka ni bilo nič prisrčnega. On je bil zakon, ki samozavestno čaka, neobčutljiv kakor jeklo. Bil je pripravljen na borbo. In Pierre ga je iznenadil, dasi ni hotel te‘ga pokazati. V živi svetlobi, ki je prihajala skoz zapadno okno, se je Boulain ustavil, da bi si tujca ogledal. Nosil je srajco iz sive flanele, ob vratu odpeto. Lep je bil njegov vrat in na njem krasna glava z rdečkasto bradico kakor lasje. Ali Pierrove oči so Carrigana najbolj iznena-dile. Takih oči si ni želel pri sovražniku, modre oči z jeklenim bleskom, ki so odsevale luč kakor čisti kristali. A v njih ni bilo borbenega bliskanja. Pierre ni bil razburjen ali slabe volje. Delal se je, kakor da ga Carriganov način nič ne moti. Smehljal se je in oči so se svetile v skoro otroški radovednosti, ko je gledal Carrigana. Potem se mu je pa izvil iz prsi globok smeh in, stopivši naprej, je ponudil Carriganu roko. “Jaz sem Pierre Boulain,” je rekel. “Mnogokaj so mi povedali o vas, narednik Carrigan. Grdo reč ste doživeli.” Ko bi se bil približal z grožnjami, bi se bil Carrigan bolje počutil. Nerodno mu je bilo, da se velikan bliža z iztegnjeno roko in tako prijazno, ko si je to srečanje vendar predstavljal povsem drugače. Pierre se smeje, ko ga gleda! Pa še netečnost, da mu omenja oni nerodni dogodili gododek. Kakor da ni dovolj že to, kar moraš doživeti od žene! Carrigan svojega načina ni spremenil. Ni stegnil roke, da bi stisnil ponujeno mu roko. Iz oči in z ustnic mu ni sijal nasmeh za odgovor. Ko je videl, da je tako, je Pierre s tisto roko vzel škatlo s cigarami, da je nekaj časa obračal Carriganu hrbet. “Jako čudno je to,” je rekel bolj zase z lahnim francoskim poudarkom v besedah. “Vrnem se domov, najdem ženo v veliki zadregi, tujca v sobi in tujec se brani dati mi roko ali se smejati z menoj. Grom, pravim, jako čudno je to. Moja Jeanna mu je rešila življenje, pripravljala pogačice,' dala mojo postelj, se . z njim sprehajala po gozdovih, ta prašeč pa . . .” Na ves glas se smeje se je obrnil in vsa kabina je bila polna smeha. “Vi imate vrv po kakem obešencu, gospod . . . srečen človek ste! Za nikogar drugega na svetu ne bi bila moja Jeanna storila tega, kar je za vas. Srečo imate, mogli bi bih ostati tam za skalo; sreče imate, da niste na dnu reke, srečo . . .” Razkrenil je široka pleča, brez upanja, da se razplete pogovor. “Sedaj, po toliki vljudnosti pa stojite kakor sovražnik pred menoj, gospod. Hudir bi to razumel!” ' Haloge vesoljskih ribičev Z občutljivimi ‘Vesoljskimi ušesi” skušajo astronomi ujeti radijske signale z drugih svetov Naj bližjih deset zvezd, na katerih bi mogle obstajati višje oblike življenja, je vsaj 180 bilijonov kilometrov od Zemlje. Zvezde s tehnično razvitimi živimi bitji so po mnenju astronoma oddaljene okoli 800 svetlobnih let, kar pomeni, da bi se lahko le vsakih 1600 let (pot radijskih valov tja in nazaj) “pogovarjali” z njimi. Preostane torej, da nastopijo' astronomi v vlogi “vesoljskih ribičev”, se pravi, da ja, ti pa so v primerjavi z nakazanimi razdaljami tako rekoč pred našimi vežnimi vrati. Če si v domišljiji — to za zdaj — zgradimo vesoljsko ladjo, ki bi zmogla skorajda svetlobno hitrost, moramo vedeti, da bi trajalo vsaj dve leti, preden bi jo ladja postopno dosegla. Razen tega bi bilo treba zagotoviti vsakemu gramu, v teži vesoljske ladje velikansko pogonsko moč.” Živa bitja na planetu, oddalje- skušajo prestreči radijske signa- na ig svetlobnih let, pa bi le, ki so na poti proti nam morda že več sto let- Leta 1877 je trdil italijanski astronom Schiaparelli, da je s svojim 48-centi--metrskim daljnogledom odkril “marsovske prekope.” Potem je človeška domišljija ustvarila “Marsovce”, znanost pa ve, da je ozračje na IMIarsu preredko, da je vode premalo in temperatura prenizka, za razvoj više organiziranih živih bitij. Vendar se astronomija resno ukvarja z vprašanjem, ali in kje so v vesolju z inteligentnimi bitji naseljeni planeti. Dr. Hoerher iz observatorija Green Bank v USA, ki načrtno proučuje to reč, sodi, da bi bilo “človeštvo preveč domišljavo, če bi trdilo, da je edino pametno in tehnično razvito v vesolju”. V našem, csončju — to je skoraj gotovo — ni planetov z više razvitimi živimi bitji. Po zapletenem verjetnostnem računu so ugotovili, da prihaja za razvoj življenja v poštev le kakih šest odstotkov zvezd, če vzamemo, da bi se življenje razvilo po zakonih, kakršni veljajo na našem planetu- S kakšnimi razdaljami bi torej moralo računati človeštvo', če bi hotelo poslati vesoljsko ladjo k enemu izmed planetov, ki sodijo k tistim šestim odstotkom:? Svetloba, ki /premaga 300,000 km v sekundi, potrebuje od Sonca do' nas osem minut, ipoti do desetih naj bližjih zvezd, na katerih je verjetno razvito življenje, pa ne bi mogli nazna-čiti z minutami, temveč s svetlobnimi leti. Dr. Hoerner govori v tej zvezi o 18 letih, kar pomeni skoraj 180 bilijonov kilometrov! ‘iSiedanje rakete ne prihajajo v poštev za takšne polete”, pravi dr. Hoerner, “z njimi bo mogoče priti le na planete našega osonč- mo- rala biti tudi na ustrezni stopnji tehničnega razvoja. Po človeških merilih je Hoerner časovno opredelil tak razvoj s 100,000 leti in na tej osnovi izračunal, da obstajajo tehnično dovolj razvita živa bitja samo na enem. med milijon planeti raznih osončij. Prišel je do številke, da bi moral naš radijski signal leteti 800 svetlobnih let daleč preden bi po tem. verjetnostnem računu dosegel planet s tehnično dovolj razvitimi bitji, ki bi ga lahko prestregla in odgovorila nanj. Ker so z Zemlje poslali močnejše radijske signale pred 40 leti, bo> treba potemtakem še dolgo čakati na “vesoljski radijski odgovor”. V območju 800 svetlobnih let naokoli je med 1.6 milijona zvezdami ,p0 njegovem mnenju kvečjemu 10 u-streznih planetov. Ker se tem ni rečeno, da tista živa. bitja s tehničnimi pripomočki načrtno prežijo na morebitne radijske signale iz tega ali onega dela vesolja, pravi Hoerner, da tudi nima smisla pošiljati, signalov v vse smeri, temveč bi' raje “prisluškovali” in bi morda po. naključju ujeli prvo zvezo. Pred tremi leti so v Green Banku vze- li na piko “sumljiva” ozvezdja in poslali tja radijske signale, vendar doslej ni bilo odziva. Preostane torej vloga “vesoljskih ribičev”, sodi Hoerner, v ta namen pa so potrebne zapletene naprave z dragimi. instrumenti. H. S. Hudi boji z rdečimi v Južnem Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Dva bataljona regularnih komunističnih čet sta napadla v soboto bataljon vietnamske; redne armade, ki je čuval graditelje važne ceste 40 milj .severovzhodno od Kontuma. Vladne čete so imele tekom bojev 41 mrtvih, več pogrešanih. in 25 ranjenih. V nekako 10 dneh je bil to Moški dobijo delo Keald Surface Grinder (bruseč) Nočno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti. COWLES TOOL CO. 2086 W. 110 St. južno od Madison (91) tretji podobno obsežen napad rdečih na vladne čete. Doslej so komunisti vodili običajno le gverilsko vojno. Naglo so napadli, napravili nekaj škode, pa izginili v džungli. Sedaj se spuščajo v odprte boje, kar napoveduje novo razdobje v vietnamski državljanski vojni. Brazilija bi rada trgovala s sovjetskim blokom BRAZILIA, Brazil. — Brazilska: vlada že več let poudarja, da hoče vzpostaviti boljše trgovske odnose z vzhodnim blokom, pri tem še ni dosegla nobenega posebnega uspeha. Lani je tja prodala in tam kupila skupno blaga za 95.6 milijonov dolarjev, kar predstavlja okoli 3.6% celotne brazilske, zunanje trgovine. V istem, času je znašala trgovina z Združenimi državami 950 milijonov ali 36% skupne zunanje trgovine Brazilije. Brazilija hoče sedaj zvišati trgovinsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo na 160 milijonov dolarjev letos in na 225 milijonov leta 1965. Delo za moške Iščemo moške za urejanje vrtov (landscaping). Kličite IV 6-0800. (87) Ženske dobijo delo Moški dobe deio— Iščemo enega ali dva izkušena pleskarja za zunaj in znotraj. Stalno delo za poštenega moškega od 25 do 40 let starosti. Kličite po 6 uri HE 1-0965. (88) Form Tool Grinder (bruseč) Dnevno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti. COWLES TOOL CO. 2086 W. 110 St. južno od Madison Delo za dekle Iščemo dekle, da bi pomagala s hišnim delom ob sobo- stanju. Samo $19,900 tah. Kličite EN 1-4984. (88) Naprodaj za dohodek Dvodružinska hiša, 11 sob, 2 kopalnici, trgovina z opremo, dvojna zidana garaža, lot 140 x 40. čez cesto od sv. Lovrenca šole in cerkve. Cena zmerna. MI 1-6327. (90) Euclid — lastnik prodaja Enodružinska hiša, 5 spalnic, dvojna garaža, polna klet; nizki davki in blizu šole. Kličite KE 1-1404. (88) Lot 75 x 205 Brookdale off Chardon, second street from Beverly Hills up. All improvements in and paid for. $5,900. Call IV 1-9798. (88) Stanovanje se odda 4 sobe s kopalnico, spodaj, furnez na plin. Vse na'' novo dekorirano, na 1220 E. 61 St. Vpraša se na 1222 E. 61 (88) Lot na prodaj— Prodamo lot na Donald med 74 in 72 cesto. Za pojasnila kličite 881-3410. — (26 apr., 2 may) Naprodaj Blizu sv. Kristine, lepa zidana hiša, 3 spalnice, polna klet 15 let stara, v dobrem MALI OGLASI Stanovanje v najem— Oddamo 3 sobe in kopalnica, porč, zgoraj, spredaj, na 1053 E. 71 St. Tel. 361-0989. (88) Hiša naprodaj Osemsobna hiša, kuhinja prenovljena, na E. 72 St. Kličite EX 1-3812 med 5. in 7. uro zv. (88) Posestvo naprodaj Tri 4-sobna stanovanja in 2 garaži. Kličite po 3. uri pop. (91)'881-5784. —(88) Blizu E. 200 St. Colonial hiša, 3 spalnice,' garaža za 2 kare, klet. $17,900. Kadar kupujete ali prodajate vaše posestvo, kličite vašega slovenskega prodajalca, Oscar Page (Poje) ali John Laurich. PME REALTY ING. REALTORS KE 1-1030 455 E. 200 St. (88) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt BDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-22S7 EAGLE STAMPS SO DODATNI PRIHRANEK Preiskali smo newyorski trg od kraja do kraja, da smo našli za Vas te velike vrednosti PLAŠČE ZA DEZ IN SONCE U ŽEHE, DEKLETA IM MLADENKE .90 ZBIRALKA PODPISOV i — Letalska strežnica, Myr-na Sprock je spustila po vrvici svoj notes znanemu igralcu na televiziji Jacku Benneyju, da se podpise vanj. Slika je bila posneta na letališču v New Yorku. fsprai iOSŠ do 12M • Obrni jivi • Priljubljeni Chesterfields ® Balniaceans H$I pe nm insdi 1111! ° Živahen bombažni poplin ® Lesketajoči umetno svileni Tackle Twills • Potiskani bombažni poplijn 0 Potiskana umetna svila in acetat Pričakujemo še precej deževnega vremena . . torej ne zamudite te ugodne razprodaje! Elegantni dežni in sončni plašči imajo tele posebnosti: obrnljive kapuce, velike Ovratnike, male ovratnike, našite žepe in vrezane žepe. Pridite kmalu, da boste lažje izbirali, V TEH BARVAH: ® Črna ® Svetlo zelena ® Modra potiskana 19 Modra ® Zelena potiskana ® olivno zelena ® rajava potiskana KLETNI ODDELnKK ZA ŽENSKE OBLEKE IN PLAŠČE... THE MAY COMPANY, DOWNTOWN IN VSE PODRUŽNICE. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, S S HENRY BORDEAUX I SRCE m KRI % i \ s. t: ROMAN Storili so toliko rajši, ker jim Je moja navzočnost pregnala vso radovednost. Zaustavil sem torej zlo usodo, a za kako dolgo? Sklenil sem, da se bom naslednji dan z Mihaelom Gallice dogovoril, kaj nama je ukreniti. VIII. Porota v koči Naslednji dan pa zadeva ni več mogla ostati skrivnost. Ponoči je zlo prodiralo, kakor vdira sovražnik v slabo branjen strelski jarek. Louis de Vimines in jaz sva pravkar zajtrkovala v sobi, opaženi z lesom, ki jo uporabljava kot obednico, kadilnico, sprejemnico in knjižnico — precej pozno, saj sva imela prost dan. Tedaj pa naenkrat vstopi Chau-vert, ves mračen in zaskrbljen. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WILLOW SPRINGS — Lastnik prodaja 7-sobno hišo, 4 spalnice, plinska gorkcata, lepo zasajeno, grmičevje, popolnoma ograjeno. Lot 137x 264. Cenjeno za hitro prodajo. 87 W. Wolf Rd. PH. 839-5363. (87) BY OWNER — Deluxe 9 yr. old Stone & Brick Georgian, 3 Bedrms., 1 */2 ceramic tile baths, mahagony pan. den. with Lannon Stone fireplace; gas ht.; central air-cond. fin. bsmt, crptg., drapes, extras, 2 cor brk. gar., 4 blks. Congress Expwy. S29,750. Vic. Jackson-Central. MA 6-3610. (87) HILLSIDE — By owner. $22.000. Large 6 rm. Georgian brick; auto oil heat; 2 car gar., tile bath-kitchen, sep. diningroom; large yard, bar-be-cue pit; Close to all schools, shopping center, transp. — 449-9191. (89) NORRIDGE — By owner. Calif. Ranch on 100x100 cor. Close to Eugenes, schls., churches etc.; two bdrms., 3rd easy avail. Lge. htd. fam. rm. Gas hot air ht. Thermopane wind, awnings, etc.; Patio. Att. 1 % gar. Elec. dr. opener. Low taxes. Newly dec. Comp. Idscp. & beaut, est. lawn. Many extras. Priced low at $27,500 for quick sale. — 4898 N. Canfield Rd. — GL 3-5724. (87) WESTCHESTER — By owner. — 3 Bedrm. ranch. Carpeting, thermopane, garage. Close to everything. Many extras. $22,900. Phone FI 5-3433. (89) MT. PROSPECT — BY OWNER. 2 Bdrm. br. Veneer ranch. Lot 157’ frontage. Basement. Gas hot water bsbrd. ht. 100 amp. service. Beautiful location. Ho. of Mt. Prospect Country Club. No. of Golf Rd. 1 Blk. $19,900. 901 S. Meyer Rd. HE 7-1640. (39) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY & DELICATESSEN PLUS 4 rooms for sale or rent. By owner. S. W. 60 ft. frontage. Please call FU 9-4597. (88) BAKERY — Priced for quick sale due to death of owner. Established 30 years. Phone for appointment. BE 7-3752. (88; VARIETY STORE — BY OWNER 1967 iV East 73rd St. Est. 12 years. Living quarters. Selling account of illness. Only $1,800. FA 4-4987. (89) “No?” ga je vprašal moj tovariš, “kaj pa se držite kakor v postu ali ob pogrebu? So lovski psi razgnali divjačino na Long Bernardu, ki smo si jo prihranili za jutri?” “Ne gre za to, gospod grof. Gamsi so še vedno na Long Bernardu, kakor so bili.” “Potemtakem je vse v redu.” “Gospoda, tukaj je nekaj, kar ni v redu.” “Tukaj?” je ponovil Vimines, ki še nič ni vedel, kaj se je zgodilo prejšnji večer. “Tukaj in nikjer drugje. Dogajajo se stvari, ki se ne bi smele.” “Za božjo voljo, Chauvert, povej, kaj je!” • “Tole, gospod grof. Sinoči, ko so odšli gospod Charlieu in še vražja Piemonteza, ki sta vsega kriva, se je Mihael Gallice vpričo vseh spravil nad Maliveauja in ga zgrabil za vrat.” “Zakaj pa?” “Zaradi stvari, ki jih nihče zanesljivo ne ve. Maliveau pa jih menda ve.” Naš Chauvert ni kaj prida spreten, kadar treba pojasnjevati zapletene reči. Beseda stvar njemu pomeni nekaj važnega in zagonetnega. Pomeni mu vse. kar ni jasno in določno, kar je izven vsakdanjega dela in česar zato ni treba vedeti. “In kaj je bilo potem?” “Gallice je zavpil: ‘Povej, kaj veš!’ Maliveau pa: ‘Bom že povedal javno in vpričo vseh, kadar bom sam hotel!’ — ‘Ne, takoj zdaj!’ — ‘Ko bom svoje povedal, boš lahko povezal culico in izginil, od koder si se prite-pel.’ — ‘Jaz?’ — ‘Da, ti, ki si prišel žret naš kruh in nam odjedat naše službe!’ — Jaz sem jima rekel; ‘Tiho bodita!’ Ugasnil sem svetilko in se ulegel na sredo med prepirljivca. Nobeden se ni ganil, a tudi spai ni nobeden. Od davi pa Gallice a vsi postrani gledajo.” Louis de Vimines je človek, ki se naglo odloča. “Pokličite mi Maliveauja in Gallicea!” je naročil Chauvertu. Ko je šel ponju, pa je mene vprašal: “Ste bili snoči pri njunem prepiru zraven?” “V začetku, in mislil sem, da sem ga udušil.” “Strašno zoprna zadeva! Za prazen nič, zaradi kakega neumnega prepira svojeglavnih hribovcev nam hočejo zagreniti naš lepi lovski čas.” Nič ni slutil, da gre morda za važno stvar. Jaz pa sem bil kriv njegove nevednosti in mi bo to gotovo očital. Ali mu nisem jaz priporočil, naj Mihaela Gallice sprejme na Lovitel? Ali pa sem mu po drugi strani smel razodeti skrivnost, ki ni bila moja last? Moral bom torej dognati, koliko prav za prav Maliveau ve, šele potem ga bom mogel ovirati, če bi hotel škodovati. Naglo sem torej svojemu prijatelju med štirimi očmi povedal, kar se mi je zdelo najvažnejše. Nasprotnika sta kmalu stopila v sobo, z njima pa glavni čuvaji. Ko so bila vrata odprta, sva s prijateljem lahko videla, da na vratih druge koče stojijo gonjači s kuharjem in rado vedno čakajo, kaj bo. Grof Vimines je zaprl okno, da se naši glasovi ne bi slišali venkaj, se nanj naslonil in se ponosno zravnal, napeto gledal zdaj Maliveauja zdaj Gallicea in se naglo prepričal, da je zadeva vsekakor resna. Jaz pa sem še naprej sedel pri mizi, zelo me je skrbelo in pripravljal sem se, da se takoj vtaknem vmes, če bi se prepir preveč razvnel. “Sinoči sta se prepirala!” je z oblastnim glasom rekel moj tovariš. “Naše življenje v planinah pa je tako, da zahteva medsebojnega zaupanja. Tukaj pred nami vsemi se bosta spravila lepo in pošteno, četudi nočeta povedati, zakaj se pričkata. Če pa se nočeta poravnati, bomo vsakega posebej zaslišali, potem pa še danes odslovili tistega, ki se bo pokazal kriv. Ta stvar je taka, da jo moramo takoj s sveta spraviti.” Jasno sem videl obema na obličju, da bi Maliveau rad govoril, Gallice pa prav tako rad molčal. A vendar nobeden ni spregovoril. Chauvert je iz obzirnosti hotel oditi. “Ostanite tukaj!” ga je ustavil Vimines. “Poglavar čuvajev ste. Vsi so pod vašim poveljstvom, tudi Gallice, ki vam je prideljen kot čuvaj. Kateri teh dveh, Chauvert, obtožuje drugega?” “Maliveau.” “Torej govorite najprej vi, Maliveau, in to na kratko!” “Prav”, je rekel Maliveau in že kar slovesno pokazal na svojega nasprotnika, “tale je ubil nekega človeka!” “Tukaj?” je streme vprašal Vimines. “Ne tukaj — v Italiji.” “Zadnje čase?” “Ne, gospod grof, še pred vojsko.” Louis de Vimines se je obrnil h Galliceu, katerega kakor jaz tudi on tika, malo zavoljo razlike v letih, malo pa v znak naklonjenosti. “Zdaj pa ti govori! Je res?” “Res je”, je priznal Mihael in grofa odkrito gledal v oči, ne da bi svoje povesil. To priznanje je bilo tako strašno in hkrati tako preprosto, da je menda mojega- prijatelja skoraj zmedlo. Uganil sem, da nekaj tuhta, ko me je naenkrat vprašal: “Ste vi vedeli?” “Vedel sem?’ Ali nisem zlorabljal njegovo S PRAVIM OBČUTJEM SPREJETO DARILO — Jack Lemmon počiva na zofi s tremi nogami, ki so mu jo z razno drugo ropotijo, kot jo vidimo na sliki, prijatelji pripeljali v njegovo garderobo v Hollywoodu. Vse skupaj je bila šala in Jack je dejal, da bo za šalo tudi darila obdržal. dobro vero? Nisem bil nasproti njemu kriv? Sem mu morda smel ob stran postavljati morilca, ne da bi ga posvaril? A vendar sem mu tudi jaz gledal naravnost v oči. In v teh očeh sem razločno videl, da je poštenjak, kateremu čast ne dovoljuje, da bi kaj slabega mislil o ljudeh, če jim je kdaj pokazal svoje zaupanje. Nič se ni obregnil ob moj odgovor, ampak mi je s svojim vedenjem jasno pokazal, da se vklanja vzroku, ki je meni zapiral usta. “Prav”, je rekel mirno, da bi mogel razmišljati. Potem pa je spet odločno spregovoril: “Mihael, prepričan sem, da nisi moril brez vzroka. Bi nam hotel povedati zakaj?” “Ne, gospod grof.” Ta njegov ne je padel kakor kamen v vodnjak, ki po njem lahko zmeriš vodnjakovo globočino. Nam se je zdelo, da iz nje- V blag spomin OB PRVI OBLETNICI. ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI IN STARA MATI Albina Vesel Zatisnila je svoje oči 2. maja 1962. Minilo je že leto dni, odkar Te več med nami ni; Ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči. Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v nas do konca dni. Enkrat pa bomo se združili, v raju tam — nad zvezdami! žalujoči: BOB, sin SYLVIA, hčerka JACK. zet in. vnuki Cleveland, 2. maja 1963. ga slišimo žalost. Zdaj je Vimines spet rekel: “Pomisli, Mihael, da s tem samega sebe obsojaš. Moraš se kako oprati pred nami!” Obtoženec me je z očmi obupno vpraševal. V očeh svojega gospodarja ni želel pasti, a ker jaz nisem nič rekel, je sam povedal nekaj nevarnega, kar je naravnost kričalo po sodišču; “Če sem ravnal napačno, naj me ta ogleduh naznani in pokliče orožnike. Če sem ravnal prav, pa naj me pusti v miru!” Tedaj se mi je nekaj posvetilo. Vstal sem, stopil k svojemu lovskemu tovarišu in rekel: “Slišite, jaz bi nekaj predlagal: zberimo se nocoj po večerji vsi v koči, vsi, kar nas je tu gori: vi, jaz, lovski čuvaji, gonjači in tudi kuhar, ki samo zavoljo svojih let ne more z nami na lov. Sami med seboj bomo, sami znanci. Nobenih tujcev, nobenega izdajalca. Brez takihle pie-monteških vandrovcev, o katerih nič ne veš. Pred našim zborom bo Malivau ponovil svojo obtežbo. Iztresel bo iz svoje torbe vse in nam povedal, kje in kako je zvedel. Mihael Gallice pa mu bo odgovoril. Če še bo mogel, se bo opravičil in nam razložil, zakaj je tako ravnal. Če se nam bo zdel njegov zagovor zadosten, se bomo s častno besedo zavezali, da bomo o vsej stvari sveto molčali. Ako pa ga bomo po svoji duši. in svoji vesti spoznali za krivega, bo odšel že jutri v dolino in od tam v Grenoble in se sam javil na sodniji. Ste za to?” (Dalje prihodniič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” 4 SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. HE 1-0365 TONY KRI STAV NIK UT 1-4234 PAINTING & DECORATING BHHaaBUMK.?' *****>&}■ EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vsen vrst perutnino. Pridite in si izberiteI HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLtD KE 1-8187 8 JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD Tel.; ENdicott 1-0583 E POGREBNI S 6502 ST. CLAIR AVENUE I COLLINWOODSKI URAD = = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 ~ H Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago E - Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 'miimmimiiiimiiimmiiimiiiiimiMmMmfHiiiuniiituitmuuiuumut.iiuimitT: MARY L SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. a. ....:.........................,v ;;; „ NEVAREN POSEL — Angleški vojaški strokovnjak maj. Eric Kirby pripravlja naboj, da bo razstrelil tisoč funtov težko bombo, ki so jo odkrili v brzici reke Tuči v Keniji. Sodijo, da je bomba ostanek iz upora maumaovcev v letu 1953. V PASTI — Kuža se je zrinil skozi odprtino avtomobilskega kolesa, ni pa mogel več sam ven. Preteklo je nad dve uri, predno so povečali odprtino z električno žago in psička rešili iz pasti, v katero ‘se je sam ujel. Na sliki vidimo Morrisa Cliftona, ko tolaži svojega psička, predno so ga rešili iz neprijetnega položaja. LETNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA “TRIGLAV” | v nedeljo 5. maja 1963 ob 4. uri pop. * * * * * * * V SACHSiENHEIM DVORANI, 7001 Denison Ave. in W. 73 St. Po koncertu DOMAČA ZABAVA v SLOVENSKEM DOMU, 6818 Denison Ave. Vstopnina $1.25 * * * * * * * 4* * J0