Iz fivBfcnia iulnoameri.hlh zamorcev. Ako se kdo izkrca v brazilijanski luki, misli, da jc zašol kam v Afriko. Po prislaniš.u in po ulicah kar mi^oli črncev. Stoti^of-i in stutisoči zamorccv, katorc so prignali iz Afrike v.južno Amcriko trgovci s sužnji, sb so neverjet.no raz¦ninožili in pomešali 3 Španci, Porhigalci in llolaudci. Na ta način jo iia.slalo oisto novo zamorsko plome. Južnoamevi.ki zamoreo je brez prave doniovine, brpz lastnepa jczika in broz lashic vere. Južnoameriški Crnci so vsega pomilovanja vredni ljudjc. Kolonisti so najtežje grešili nad temi reveži. Nikakor _e ni dolgo od tcga, ko je bilo trgovanje s sužnji po južni Ameriki na vrhuncu. Še danes živijo zamorci, ki so še bili sužnji in pripovedujejo iz lastne izkušnje, kako so jih kot deco na farmah pretepavali in kako so stare in obnemogle sužnjo postrelili kakor pse. To brezvestno iri trinoško postopanje s črnci je rodilo v njih samih zavest tolike pasje ponižnosti, da se smati _jo danes oni, ki so že rojeni v prostosti, za ljudi IV. reda. Belokožec je v očeb črnra še zmiraj nadČlovek, katerega *eda z največjini spoštovanjem. Zamorec gara ter se muči, a lo za one, ki z njim slabo ravnajo. On naravnost zahteva, da je njegov predstojnik surovina. Ako bi ravnal kdo s .rncem po človesko, bi mvi kaj lepo ponudil, mesto da bi mu osorno zapovedal ter ga nahrulil, bi se zdeio to zamorcu sumljivo in bi milosrčneža za hrbtom zasmehoval ter bi postal malomaren in naravnost len pri delu. Južnoameriški zamorci so ljudje zelo malenkostnih potreb. Koče si postavijo f.rni reveži iz bambusovih palic, katere opletejo in obmečejo z ilovico baš na isti način, kakor so gradili svoj stan njih pradedje v Afriki. I'o kočurab imajo po en zaboj, v katerem hranijo malenkosti in ta tvori tudi celo pobištvo. Razen razcapane obleke še poseda zamorec nož, katerega se poslužuje pii vseh opravilih in mu shiži tudi kot orožje. C.e stopi mlad zamoreč v službo kot hlapec, ali zamorka kot kuharica, ne stavi nikakih zabtev. Zamorski služabnik nima niti postelje. V noči se potegne v kak kot v hiši ali na skedenj. Iz srajce ali hlač si napravi zavojček, katei^ega potisne pod glavo in spi na goli deski ali na ilovnatib tleh. Zamorka, katere koža je barve kakor, bela kava, so Cnti nepopisno zvišeno nad ono. koje koža je le nekoliko bolj tomna. Kot oglje Crna deklica, ki je po zunanjosti najdalje oddaljena od belokožnega ideala, je v očeh kavnobarvasto tovarišicc popolna ničla. Glavna žclja zamorskili deklet je, da stopijo v zakon s črnoem, ki je nekoliko svetlejše barve nogo nevesta. Zamorke se pudrajo in mažejo obraz z vsem mogočim barvilom, le da bi bile glede barve bolj podobne belokožnim ženskam. Najbbljše izbajajo v Braziliji oni fotografi, ki znajo na sliki napraviti zamorca kolikor mogoče bfloko*noga. Tudi glode oblfko skušajo zamorci posnemati belokozra. Zamorec sc oblači po evropskem načinu, četudi poseda samo ene hlače in eno srajco. Zaslužen donav izmetava Črnec za uopntrcbnosti, kakor: ura, palica, cevka za cigarete in očala, ki jih nikakor ne rabi. Na višku je zamorčov ponos, ako sj labko privošči v nedeljo* trd in visok ovratnik, rujavc čovlje, slamnik, da mu pač tovariši zavidajo. Ju-iioameriškega zamorca di.i to dobro, da se svojega žalostnega položaja niti ne zaveda. ker je v tom oziiu prevef otrok. Živi lti-ez -skrbi tor misH tja v en dan. Južna Amevlka je rodovitna. Vsak ima dovolj prehranc, tudi toclaj, ako pvav nič. ne dola, Sad.io, so- fivje, kava, sladkor raste sam in je trefc>a te dobrote le obrati ali se ponje pripogniti. 90 odstotkov črncev je nepismenih. Za politiko in socijalna vprašanja se zamorec niti ne zmeni. V cerkev gre dvakrat v življenju: ko ga krstijo in ko se poroči. Pa tudi v teh dveh sl učajih ne prestopi cerkvenega praga iz pobožnosti, ampaik radi tega, ker je župnik obenein tudi uradnik. Niti smrt ne dela zamorcu skrbi. Pogreb tnica nikakor- ni nekaj žalostnega. Sorodniki in prijatelji nesejo krsto. Nosači si pripovedujejo med potjo šale, pušijo cigarete, se prepirajo in Ce so trudni, se enostavno odpočijejo \n položijo krsto na cesto. Neki o.ividec je zabeležil o zaraovskem pogrebu to-le: »SreCal sem neko. samorske pogrebce, ki so se smejali iz polnih grl. Dno krste se je bilo udui.o in mrtvec je padel na tla. Nosači so se dokaj enostavno izmotali iz sicer muenega položaja: Krsto so obrnili, položili v njo mrliča in polomljene deske dna so služile za pokrov. Naložiii so krsto na rame in kresali naprej in.d najveselejšim krohotom.«