Štev. 2.
,Bruss izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta.
Naš zna
S1 o b o d a je nam značaj: Deli izdajnik cekine, Vrli sini domovine, Vržemo ti jih nazaj! Sloboda je nam značaj!
Nam značaj je silna moč: Tujec tolpe v dežel vozi, Rabi vero, s peklom grozi, Glas odmeva v gluho noč — Nam značaj je silna moč!
aj.
Sloga bratom je značaj: Sej sovraštvo, črt med brate, Srd požene, zlodej, zate, Pride k tebi spet nazaj — Sloga bratom je značaj!
V	slogi slobodni je moč: Verajedna, slovo jedno Druži rodne brate vedno In izgine robstva noč:
V	slogi slobodni je moč!
L. J. Zemski.
Gospod Matija in gospod Pavel po večerji.
Gospod Matija: Vidiš, kako je pomagalo, da sem v nedeljo oznanil, naj pridejo možje k meni po maši. Štirinajst naročnikov sem dobil za „Domoijuba".
Gospod Pavel: Pojdi, pojdi s tako umazano agitacijo. Prižnica pač ni za take namene.
M. Za vse mora biti, — „cvek žegna mittelne". No, saj je tudi župnik jo v nedeljo dobro zasolil.
P. Kaj pa je rekel?
M. Veš, ljudje so se jezili, da je dal naslikati samo jednega „rabeljna" na podobe, predstavljajoče Kristusovo trpljenje. In tako jih je potolažil: „ Ljubi kristjani, vi se jezite, da je samo po jeden rabelj na podobah. Jaz vam pa pravim, dosti je jeden, kajti če bi jih slikar več napravil, ne bi imel prostora na podobi. Vse bi nas moral naslikati, kajti mi smo vsi rabeljni, kajti vsi bičamo, kronamo in na križ pribivamo Kristusa s svojimi grehi. Amen."
P. Res, prav po domače.
M. Mica! en liter nabržanke. — Ti Pavle! spet imam novo misel; moraš mi pomagati.
P. Kaj pa je zopet.
M. Ti veš, v naši čitalnici so samo liberalci. Oni imajo tam „commando", še celo na „ Brusa" so naročeni. Jaz bom pa ustanovil „Rokodelsko društvo", h kateremu bodemo polagoma privabili večino udov čitalničnih. * * mi je že rekel, da nima nič zoper to idejo, — boš videl, da bo šlo.
P. Čitalnica je narodno društvo, dokler bom tu kapelan, bom njen ud.
Al. Tako; ali ne veš, kaj se je zgodilo tistej gospej, ki je v Ljubljani prosila cerkvenega dostojanstvenika, naj pride v čitalnico, kjer se bode nedolžni mladini obleka delila.
P. Jaz nisem za svoje „više" odgovoren; moje geslo je: Bog in narod.
M. V čitalnici pa nimajo Boga.
P. Saj tudi nt treba povsod vere vmes „štuliti". V cerkvi Bog, v čitalnici narod — to ni nobeno protislovje.
M. Če ne bi bil ti tudi gospod, rekel bi ti „osel".
P. Hvala za tak lep priimek!
M. Res ujeziš človeka s svojo trmo. Na — le pij!
2
P. To je še jedrno, kar naju združuje — kozarček vinčka.
M. Trč — izprazniva! Zdaj bodeva pa še »eno lojtro' istrijanca.
P. Matija, kaj meniš, kako zve Vrhniški Matevž, kar o njem v »Brusu" stoji?
M. Bere ga ; ne misli, če mu »Caviar" ni prehud, da bi se mu »Brus" studil.
P. Pa korajžen je pa ta Matevž, kako imenitno poslano je s Petrom za »Brusa" skoval.
M. Jaz se ne spoznam; ne vem, komu bi verjel. Matevž vendar ne bo lagal.
P. No, saj praviš: »cvek žegna mittelne." »Brus" ima ptiče, da sta Peter in Matevž v gostilni zatrjevala, da je dobil »Brus" 600 goldinarjev od nekega liberalnega Slovenca, da mu je bilo mogoče začeti shajati.
M. Morebiti sta pa pozabila, ker sta „im Eifer des Gefeclites" govorila.
P. Baje sta (udi trdila, da ima »Brus" samo osemdeset naročnikov.
M. Veš Pavle, pustiva to. Bodo že sami se iz zadrege spravili.
P. Vidiš, če tako politikujeva, nama najedenkrat čas mine. Daj še kaj, da si želodec pogrejeva.
M. Saj gre res že spet na polnoč. Mica, danes nama pa daj „tropinovca". To ti je dobra kapljica, mi jo je Muhova Jerica poslala.
P. Ta pa res pogreje; še jednega mi natoči.
M. Tako! — Zdaj pa v posteljo. Adijo!
P. Pa dobro spi. Servus!
[mM
Kočijaš: Vidiš, to pa zopet moj gospod z o vsem za konje ne štedi.
Lakaj: Rad verjamem, saj se to na tebi vidi.
Nekdaj — sedaj.
Na vasi pod lipo vaščani V ntdeljo popoldne sede, O nekdanjih časih in zgodbah Med saboj živo govore.
Na lipino deblo naslonjen Povzdigne mi starec svoj glas: Krivice so nekdaj nas trle, Sedanji ni zboljšal se čas.
Otroke Turčin nam je ropal V pogin nam jih vzrejal in kvar, So vraga ni hujšega bilo Kot bil nam je — sin — janičar.
I zdaj se osvajajo sini Od drznih in tujih nam rok, Da nad janičarji — Turčini — Kaj reči čem? — Sili me jok.
Pri ljudskem štetji.
Komisar : Ker ste omožena, zakuj ni tukaj zapisan tudi vaš mož ?
Žena: Prosim, on ni doma, je že leto dnij zaprt.
Največja svetnika v pratiki sta gotovo sv. goska in sv. bariglica, djal je moj oča. Najdeš ju v pratiki v predzadnjem meseci leta. Svetkovali smo ju lansko leto i mi z veliko žlico. Da je pri izbornej pala marsikatera so-ljena, si lahko misliš ljubi »Brus". Prijatelj, dobrovoljček pripovedoval je tudi jedno o gorenjskih »Pragarjih", ali kakor jih v Ljubljani nazivljejo „navžarjih". Cetvorica njih potovala je v koroških Nemcih. V svesti, da so pravi pravcati kozli, romajo vračajoč se domov konečno tudi na sv. Višarje, da se tam razbremene godčevskih svojih grehov. Slučaj nanese, da nalete na spovednico, v katerej je spovedoval trd Nemec, duhovnik, Prvi na vrsti je klarinetist, ki se obtoži svojih grehov, seveda v domačem svojem jeziku- Nemški spovednik, ki ga ni umel, upraša: »Bos ist" ? Godec pa meneč, da naj pride v prvo k spovedi basist, zavrne: »Basist je tam v cerkvi, ga pa pokličem. Spovednik nato: »Bos"? I gospod, bas in vse drugo orodje smo pustili tam za vrati! Duhovniku menečemu, da hoče šepavi godec norce briti iz njega, dosadilo je to, da zareutači nad ubogo slovensko paro: »Marš"! »A tako, marš bi radi? No ga bomo pa ure-zali!" Pa ustane ter hiti k svojim ostalim tovarišem. So li nato res svirali koračnico v cerkvi, tega šegavi pripovedovalec ni poročil.
HarambaMč.
Dopisi.
Iz Ormoža 11 januvarja. [Izv. dop.] Če se že na Kranjskem in Goriškem ne more več ohraniti mir mej rodoljubi, zakaj bi v tem Slovenska Štajerska zaostajala, zakaj bi neki ona delala izjemo? Tako mislili so naši „Mahniči" in srečno so dognali, da je črv nesloge, ki je last Slovencev, začel tudi v nas glodati na podlagah, na katerih je bilo zgrajeno poslopje složnega delovanja za narodno življenje. — Jaz imam sicer le naš okraj pred (črni in bi iz si ca želel, da bi nesrečna nesloga ne segala čez meje našega okraja, a dozdeva se mi, da se tudi drugod hoče zanetiti ogenj pogubnega razpora, zato naj si dotičniki vzamejo moje današnje vrstice v svarilrn vzgled.
Če radi takih neznosnih razmer iščemo krivca tam, kjer zares tiči, dregnemo le v sršenovo gnezdo, akoravno fakta prejasno govore, da so posel, ostuden posel sejanja nesloge povsod prevzeli strastni konservativci, oui tudi v nas ta posel ž njim lastno strastjo oskrbujejo.
Te rane sem se jako nerad dotaknil, ali ker je stvar že postala javna, zaman bi bilo prikrivati jo in žal, da ni upanja, da bi se poprejšnje veselo in složno delovanje v našem okraji tako bitro vrnilo.
V poslednjem času ugnezdil se je v nas poguben absolutizem in mi, ki smo opozarjali z dobrim namenom na njega nevarnost, govorili smo le gluhim ušesom; razburjale so se strasti in končno prišlo je do katastrofe. Mi, ki počenjanja naših konservativcev tu in tam nesmo odobravali, prišli smo v njih v nemilost, začeli so nas prezirati pri raznih volitvah, češ, da smo liberalci, ki baje ne dohajamo v ta ali oni zastop; bili bi oni radi sami mej seboj, da bi ložje delali, kar bi hoteli. — In zares, dosegli so, da v okrajnem zastopu nemajo več prostora za narod zaslužni možje; pri nadomestovalni volitvi uri-nili so fanatika duhovnika v okrajni šofeki svet, kjer sede zdaj trije duhovniki, kar nikjer drugod ne najdemo; poskusili so, da bi se »Slovenski Narod" za Ormožko čitalnico več ne naročil, na zahtevanje duhovnih fanatikov imeli bi se po pristranski vodjenib disciplinarnih preiskavah kazenskim potom premestiti narodni učitelji; Sre-diščanom, ki imajo gotovo zasluge za narodni razvoj v ormožkem okraji, začeli so metati polena pod noge; jed-nakih činov, najnovejših poskušenj strastij naših konservativcev naštel bi še lahko več, a mislim, da že navedeni slučaji karakterizujejo te ljudi. — Vse to uprizoril pa je večinoma še le pred kratkim k nam importirani nekdajni zloglasni Kamniški pater, in sicer pod pokroviteljstvom vodje Ormožkih Slovencev, kojemu se je ta fanatik tako hitro prikupiti znal.
Srčno obžalovati mora vsak rodoljub, da se je v nas kaj takega zgoditi moglo, da se ni hotel poslušati glas razuma, ter da je prevladala slepa strast; tej strasti udal se je naš bivši vodja, ne da bi pomislil, da takega postopanja ne more odobravati noben rodoljub, ker tako postopanje ne koristi narodni stvari, pač pa jej utegne škodovati. Ni se pomislilo, da v nas tudi ni nemogoče, da pride zopet tepežni dan, a takrat bode prepozno, da se oklepamo drug druzega, ki se zdaj razdružujemo po nepotrebnem.
Tisti, ki so našega vodjo poznali iz njegove preteklosti, ne bi se nadejali, da bode on kedaj pomagal gojiti neslogo mej nami, namesto da bi s svojo avtoriteto svetoval izogniti se vsemu, kar bi jo utegnilo prouzročiti in on, ki nas je v poslednjem času hotel rabiti kot orodje, postal je zdaj sam orodje konservativnih fanatikov, ki
so mu zdaj že vzrastli čez glavo s svojo brezozirno po-željivostjo gospodstva nad narodom. — In če pogledamo, koga ti ljudje imajo za seboj, vidimo, da jim le malokdo sledi iz prepričanja, nekaterim gre za prijateljstvo, druge vežejo na nje službeni oziri in kar še potem preostaje, je vse golo klečeplazstvo, prave marijonete.
Če se ne motim, bilo je leta 1874., ko sem našega vodja našel pri pripravah za državnozborske volitve pridno delovati na strani Mladoslovencev pod praporom: „Vse za narod in napredek1-', kdo bi si takrat mislil, da bodo mu tiste napredna ideje, za katere se je takrat bojeval, še jedenkrat zoperne; kdo bi si takrat mislil, da bode on kedaj posegel po jezuvitskih sredstvih, da ž njimi pomaga klerikalnemu fanatiku podirati, kar se je s težavo zidalo; kdo bi si takrat mislil, da se bode on kdaj družil s človečetom, kateremu velja načelo, da je Rim prva točka, da potem dolgo dolgo nič ne pri de, a naposled v daljni megleni perspektivi še le — narod slovenski; kdo bi takrat mislil, da zamore tako človeče našega vodjo, katerega smo mi z jednako gorečnostjo ljubili in se pod njegovim vodstvom bojevali proti nasprotnikom, premotiti, da nas zdaj sovraži in na mesto, da bi bil nam vsem jednako pravičen, pravičen je le svojim ožjim pristašem, — In to vse pouzročil je človek, o katerem ob času, ko smo se trudili iu bojevali, da smo naš okraj rešili nemčurskega jarma, ni bilo ne sluha ne duha, a zdaj se ta s skrajnim jezuvitskim izdajstvom utihotapi v razne naše zastope, sejaje tam neslogo, teptaje naše s složno borbo dosežene uspehe na narodnem polji. Narodne razmere v našem okraji bile so poprej dobre, kakor malokje, vse nas je zavidalo na naših z uzorno disciplino doseženih uspehih, a osoda nam ni dala dolgo veseliti se teh uspehov; razdružil nas je volk v ovčji obleki, ki se je priklatil od daleč iz njemu tesno postalih samostanskih zidin, in dokler bode ta mej nami, miru in sloge ne bode.
V takih žalostnih razmerah pričelo se je za Or-možke Slovence novo leto in ko sem na starega leta dan poslušal v naši čitalnici voščila in želje našega vodje, naj bi se narodne razmere v novem letu v Ormoži in v okraji zboljšale, prepričal sem se, da je od uzvišenega do smešnega le jeden korak. — Bi li prišlo v našem okraji tako daleč, kakor žalibog je, če Vas ne bi duhovni fanatik pridobil za svoje ostudne namene? on Vas še danes zlorabi, hujska Vas proti nam, ki smo Vam sploh bili zvesti soboritelji. — Vi bi imeli dolžnost zabraniti podlo počenjanje Vašega ljubljenca. Tega neste storili, ampak ste še pomagali, da se tudi v nas zdaj predstavlja žaloigra „domači prepir". — Vi se zdaj, ko ste ogenj razpora pomagali uneti, delate nedolžnega in želite, da naj bi se v nas na bolje obrnilo. To želimo iskrei o tudi mi, a če bode tisti, ki je v prvi vrsti razpora kriv, tudi za naprej še Vaš najmerodajnejši svetovalec, potem so Vaše novoletne želje brez vsake vrednosti in če bi te Vaše želje poduprli tudi s solzami, zmatrati bi mi morali te solze le za — krokodilove solze.
A.	Tu Vam vračam petak, ki ste mi ga zadnjič posodili.
B.	O saj sem že pozabil nanj.
A.	Vraga, da tega nesem poprej vedel!
Na plesu.
—	Gospod Potokar z vami najrajše plešem kadriljo.
—	Zakaj baš kadriljo?
—	„Ker mi pri tem plesu najmanjkrat stopite na nogo".
Čast, komur čast.
Te dni čitali smo vest, kako je Ljubljansk zdravnik, ki je bil nedavno šel v Berolin po modrost, tam nekje pri Borovnici revmatizem v členkih s kuhanim vinom mrcvaril. Ta način zdravljenja je gotovo nov in popolnoma izviren in rečeni doktor gotovo zasluži naše priznanje. Zato ga imenujemo svojim častnim sotrudnikom, mesto diplome pa mu posvetimo pokojnega Kurnika pesem o „Gomiljskem zdravniku", katera slove:
V Gomilji bil je kdaj zdravnik, Nikogar ni ozdravil; Če bil je tudi zdrav bolnik, Na noge ga ni spravil; Bolne za zdrave je spoznal, Za zdrave pa se grozno bal, »	Brez šal!
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Kdorkolj zašel mu je v roke,
Je moral kri preliti,
Izžel je vse ko arenke,
Se mogli se postiti;
On pa se z vincem je krepčal,
Ko kapljo spraznil je bokal
Do tal. Oj oj, aj aj oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Katerim ni dišala jed, Je svetval jim čiščenje;
Kdor ni po tem prišel v red, Mu dal je za potenje; Od zunaj je kaj rad flaštral, Divjino pridno porez'val
In žgal. | Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Dekletam ni dajal zdravil Vedril jim je glavice, Skrivnosti take jim drobil, Da speklo jih je v lice. Tako je mož, zdravnikov cvet, Skrbel za ta in oni svet,
Več let. Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Pretekel ni nobeden dan, Da ni se kdo odlomil: Cerkvenikom poboljšal stan, Zaslužka jim naklonil; Solznih jim rekel je očes: Bolezen bila je zares
nMali6s!" Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj,' Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Na kmete šel je vsekdar rad, Dišale so mu krape,
Prinesel dostikrat je gnjat Seboj in kos pogače, Čez to pa še gotovi groš; Vse stisnil je premodri mož
V svoj koš. Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Kjerkoli on je obtičal, Se držal je ko smola, Poprej iz mesta ni ustal, Prem ni ga bila volja, Če bil bi tudi sam župan Alj fajmošter ali kaplan Bolan.
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Njegovi ključ al' pelikan Ne da se prehvaliti, Cele zobe je drel iz škranj, Potem so šli nagniti; Zavil je ključ in zdajci hrust Prinesel zob je in čeljust
Iz ust. Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni ga!
Prišla pa po-nj je grenka smrt Strašno sta se metala! Al mogel je pod rušev pert, 2 njim vednost je zaspala; Gomiljčani se vesele, Enakega si ne žele Dosle.
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takiga Ni ga!
Pred letom so dobrotniku Postavili spominek, Načrkali popotniku Sledeči opominek: „Mojster-skaza oj! tu leži, Vsakteri naj od tod beži, Miži!"
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj, Zdaj ni zdravnika takega Ni sa!
V. Kurnik.
Ljudska štetev.
Redka darežljivost.
ooooooooooooo
To je vsota, katero je za izvrstni koroški list „Miru podpisal vzgledni rodoljub, deželni odbornik in graščak
Oton. IDetela.
Hišni gospodar: Kaj vam v glavo pade, da zapišete v rubriko »domače živali": Jedno prase. Kje ga pa imate ?
Stranka: Prosim, gospod, danes ga že več nemarno, a na Silvestrovo smo ga imeli, in sicer za večer j o.
Zakletev.
Stari Jakob je zaklel se Zadnji dan predpusta, Da nikdar on več čase Ne bode zvrnil v usta.
In zares drži se dobro, Ni ne vidi čaše, Ker ga pije prav junaško, A pije le iz — „flaše".
N.
Z vežbališča vojaških novincev,
(Resnična dogodba iz Banata.)
Pazljivemu opazovalcu bode gotovo še izvestno, da so morali naši novinci, učeči se v marširanji, roki križema na hrbtu držati.
Stotnik Grundbauer prišedši na vežbališče, vidi, da nekateri mladih junakov nemajo rok sklenenih; ne znajoč polkovnega jezika upraša svojega narednika: „Sie, wie heisst Arm (arm) auf slawisch?"
»Siromak, Herr Hauptmann" — bil je odgovor.
Na mah počne stotnik kričati: „Siromak natrag, siromak natrag!" (mesto ruke nazaj).
In glej čudo, kar ti obstane jeden iz oddelka in neče naprej!
„Sto češ?" zagromi stotnik nad njim.
„Ah, gospodine kapetan", odgovori na vsem životu tresoči se novinec: „Ja velik, zdravo velik siromak!"
Kajtimarb !
Izidorja Muzloviča premišljevanja.
V „Slovenci" začel je „Kmetski listkar" postavljati svojo luč na polovnik. Kar „prima furia" zakadil se je z zavihanimi rokavi v mojo malenkost. Zadnjič sem se mu malo odzval in zdajci bil je ogenj v strehi. V poslednjem svojem listku (?) imenuje me viteza žalostne postave in očita mi celo, da imam bolehne možgane, da o »kosmatih ušesih" in druzih tacili Ijubeznjivih nadevkih niti ne govorim.
„Kmetskega listkarja" ljubeznjivosti me neso prav nič iznenadile, kaj druzega niti pričakoval nesem, kajti: „Ein Schelm, der mehr gibt, alserhat." In „kmetski listkar" nema mnogo na razpolaganje, on leznožem svojo repo beli, in še to jako okorno.
Kar se tiče izraza „ vitez žalostne postave", opažam le toliko, da je to že jako obrabljen izrek, in le spričevalo ubožnosti za »kmetskega listkarja", da ni našel druzega, vsaj nekoliko izvirnega nadevka. Beseda ,,vitez" je meni nasproti vrhu tega jako nesrečno izbrana, kajti za tako plemstvo nemam talenta, žalosten pa sem v resnici, kadar čitam „kmetskega listkarja" okorne proizvode, ki mi glasno trobentajo, da bi njih pisec bolje pogodi!, ko bi bil v roke vzel motiko, ali pa celo zaničevano teslo.
Ker „kmetski listkar" govori tudi o mojih bolehnih možganih in se ni nikjer izkazal, da ima zdravniško sposobnost in pravico, delati razne diagnoze, zaradi tega mi ne sme zameriti, ako mu prav tiho na uho povem, da je v tem oziru pravi „Curpfuscher" in da mu prav nič ni treba, skrbeti se za moje možgane, marveč gleda naj, da bodo njegovi v redu.
Kadar bode to srečno dosegel, potem si bode svest, da se s par frazami o liberalcih, brezverstvu, s par psovkami in z raznim zavijanjem ne zvabi niti vrabca s strehe. To vse je zastarel smodnik, ki je že davno izgubil vso moč.
„Kmetski listkar" bil je toli laskav ali pa smešen, da doslovno piše : ,. Sicer sploh ni v Slovencih navada odgovarjati tako obskurnemu lističu, kakor je „Brus" in s tem, da se mu odgovarja v kakem drugem listu, utegnil bi kdo misliti, da „Brus" res še kako pametno zine "
Kolikor vrst, toliko abotnostij! Cemu se sklicavati na navade v Slovencih, kadar se stvar suče o časnikarski polemiki? Ako je naš list res tako obskuren, zakaj mu je „kmetski listkar" posvetil cel listek, obsezajoč lepo število vrst, katerih pa se mi ni ljubilo šteti tako natančno, kakor on moje? Zelo hvaležen pa sem mu na opazki, da bi vsled listka v „Slovenci" utegnil kdo misliti, da „Brus" res še kako pametno zine. To se v resnici dogaja in ljudje večkrat pravijo, da je „Brus" v tej ali oni številki v črno zadel, o „kmetskem listkarji" pa doslej na svojo veliko žalost kaj tacega še nesem slišal.
Vsi ti skoki „kmetskega listkarja" bi me pa ne bili ugreli, da ni naposled postal nesramen, očitajoč mi laž. To pa zaradi Vrhniških gospodov kapelanov in uprav jezuvitskim načinom. Pripoveduje namreč, da sije „Brus" na celem izmislil, kar sta rečena kapelana govorila o „Brusu" in da je uredništvo k poslanemu popravku pač dostavilo, da je vsak dan pripravljeno s pričami dokazati, da se je to res govorilo, a tega pa vender ni reklo, da je pripravljeno s pričami dokazati, da sta ravno vrhniška kapelana to trdila.
človek v naravnem duševnem ravnotežji bi mislil, da se dostavek k popravku tiče neposredno le oseb, ki so popravek poslale, a ker ima „kmetski listkar" v tem oziru svoje kmetske nazore, bodi mu povedana, da sta baš Vrhniška gospoda kapelana „o Brusu" tako govorila in da je naše uredništvo vsaki dan pripravljeno svojo trditev dokazati s pričami.
Stavek: „Sicer je pa že to jako najivno javno v listu kako vredništvo popraševati, koliko podpore in če jo ima kak list?" mi je pa prava zastavica. Kaj je mislil pisec s temi besedami in kdo in kje je popraševal ? V bodoče bi bilo pač dobro, ko bi „kmetski listkar" svojim listkom prideval obširen komentar, da ga bodo čitatelji vsaj umeli.
Vsa perfidna taktika „kmetskega listkarja" kaže se v stavkih: „0 Brusovi" podpori bi pa že mi tudi znali katero povedati, a privatnih pisem ali pogovorov ne obešamo tako radi na zvon, kakor imajo s tem šport „ Brusovi" pomagači." Kaka farizejska podlost tiči v teh besedah! Zakaj hkratu tako skromni in prizanesljivi, ko to vender sicer ni Vaša navada? »Brusu" ne treba skrivati niti privatnih pisem, niti zatajevati kakeršnih koli pogovorov. Kar veste in kar imate v rokah, le slobodno z vsem na dan! A lega ne morete, poskušali ste pretiti, češ, grozne stvari imamo v ozadji, a nfdorasel otrok z obema rokama lahko otiplje, da ste Vi nesramno lagali. To je Vaša sedanja sistema, to Vaša taktika, to pa tudi uzrok, da vse Vaše klevetanja nahaja le gluha ušesa in da je Vaše preklinjanje in rotenje, za nas le — reklama.
Kakor pravijo, tudi lagati ni lahka stvar. Kdor laže, mora imeti dober spomin in mora biti spreten. Kdor pa nerodno, neumno laže, tega ulove pri prvi priliki in smeje se mu in pomiljujejo ga. Ta usoda zadela je v polni meri tudi ubozega »kmetskega listkarja", ki ima sicer veliko domišljavosti, a se je z resnico spri in ima za par in tudi več lažij neobčutljivo vest. To je trda beseda, a osnovana, zaslužena tako dolgo, dokler „kmetski listkar" ne bode objavil privatnih pisem in pogovorov, tikajočih se „Brusa", s katerimi je hotel strašiti. „Also, heraus mit der Fuchtel!"
Naposled imam se lepo in cifrasto zahvaliti „kmet-skemu listkarju" na ljubeznivem stavku: „Muzloviču praviti, ali pa naši sivki v hlevu, je blizo taista." Ali ni to lepo in plemenito povedano? Cujte, tako pišejo fino omikani „SIovenčevi" gospodje, propo-vedovalci vere, ljubezni! No, seveda, gospodje, ki tako slastno pišejo o gnoji, gnojnici, gnojiščih itd., svoje ljube sivke ne morejo pogrešati, v njih je sivka stalna »figura", v sivki je koncentriran ves njih dovtip. Po tej figuri nadejati se nam je še bolj drastičnih, kajti sivkasti talent je očividen, volja prava, ukus pa ima tudi pristni duh po hlevu. Torej le pogumno po tem potu naprej, jaz bodem vsako jednako olikan ost točno potrjeval in zagotavljam že naprej, da „kmetskega listkarja" ne bodem stavil nikdar niti s sivko niti s sivcem v isto vrsto. „Wir Wilden sind halt doch bessere Menschen!"
V Trnovem.
ve, zakaj tako dela."
Tone: To ni vender prav nič razžaljivega. Ali naj bi bil mari rekel: „Gosp. Trtnik ne ve, zakaj tako dela. Kaj pa Kačar?
Jaka: Razkačen je. A gospod Andrej? Tone: Gospod Andrej hodijo k Bergantu v stransko sobo, da svoje vernike utrjujejo v veri. Jaha: Torej bodo venderle župnik? Tone: Seveda župnik, a ne v Trnovem, ampak župnik „in — spe'.
Novomašnik.
Slovesno zvonovi Z zvonika done,
V	okrašeno cerkev Vaščanje hite.
Na dičnem altarji Mladenič stoji, Da Stvarniku prvo Daritev dari.
Pač čvrst je in krasen, Pa oh! tako bled. . . Z obraza mu čitaš Odpovedi sled. . .
In orgije slovesno Po cerkvi vrle, ln svete se pesmi Pobožno glase.
Veselo je ganen Vsakteri vaščan, Ponosen, da srečni Doživel je dan.
Le deklica v kotu Le-tam se solzi, In ličice nežno Bledi jej, bledi. . .
O, naj ji le tone
V	bridkosti srce,
Na grob svojih na dej Preliva solze! . . .
Tehomil.
Dnevni utrinki.
Naši klerikalci storili so „odločen korak". Preteklo nedeljo so pri sv. Jakobu, pri sv. Petru in pri oo. frančiškanih prečitali z leče neko izjavo, v kateri grme in bliskajo proti ^Slovenskemu Narodu", ker se je osmelil, napisati nekoliko kritičnih besed o duhovniku muru, ki je po Ljubljani pri „ofrih" denar nabiral za mure v Afriki. V vseh treh cerkvah rotili so vernike, da bi nastopili kot agitatorji proti omenjenemu listu. A ta izjava ne bode donašala sadu. Vsak trezno misleč človek čuti, da je taka izjava le zloraba leče. Kdor količkaj pozna tožne naše razmere, preverjen je izvestno, da imamo Slovenci najmanj povoda denar pošiljati v Afriko, kjer se bogata naroda Angležev in Francozov, poleg njih pa še Italijani, Nemci in Portugalci kosajo za zemlje in kjer je robstvo že odpravljeno.
Mi imamo doma bednih liudij, prave robe, ki morajo služiti nemškemu „Schulvereinu", „Sudmarki", ali pa društvom, kakeršno je bilo „Pro patria", sedaj pa njena naslednica »Lega nazionale". Le poglejte, koliko dece nam odpelje vsako leto nemški „Schulvereinu v narodno robstvo! Z novci, ki jih je o. Suror odnesel od nas, vzdrževalo bi se v nas lahko par narodnih šol, v Sudanu pa f-e bodo izgubili liki kaplja, ki pade na razbeljeno železo.
Drugi, imoviti narodi, izumljajo zaščitne carine, da ne prihajajo tuji proizvodi v deželo in ne odvajajo denarja iz dežele, v nas pa se dosledno odpirajo vedno nove jtruge, po katerih gre denar v inozemstvo „auf Nimmerwiedersehena. In kadar že druga sredstva ne vlečejo več, nastopiti mora duhovnik mur, da ljudje zaradi znatiželjnosti malce globeje posežejo v žep. Kjer je prava pobožnost doma, ne treba take eksotične reklame, ki se ne strinja s cerkve dostojnostjo.
Zatorej javno mnenje odločno obsoja to izjavo, ker je bila le plosk v vodo. Gospodje z izjavo neso dosegli druzega, nego da se je zopet potrdil izrek: „Jederman hat das unverausserliche Recht sich nach Belieben zu blamiren."
A-hacelj: Ali sta čitala Kalanov popravek, po katerem bi on bil nedolžen, kakor znani „Lihov koš" ?
B-hacelj: Seveda sva čitala, kar smejala sva se na tolikej drznosti. Posebno pa v onem stavku, ko se Kalan sklicuje na škofa Pogačarja.
C-hacelj: Kalan in Pogačar! Jaz samo toliko vem, da bi Kalanu greben ne stal tako po konci, ko bi bil še živ Pogačar.
B-hacelj: In pa tisto zavijanje zaradi konkurza! Saj vemo, kako se dandanes konkurz dela. V Vipavi n. pr. živi gospod župnik, ki na konkurz niti mislil ni. Kar ga necega dne pokličejo v Ljubljano. Mož ni niti vedel, zakaj so ga poklicali, a prišedši čez 24 ur iz Ljubljane, imel je že konkurz,
A-hacelj: Tu se pač sme reči: „Geschwindigkeit keine Zauberei" !
C-hacelj: Ali pa: Namen posvečuje sredstva.
Zabavne naloge.
(Priobčil J. Š.)
<
S" s
CD
s
p
< <
T3 ?
O
a.
K5
p
N
ts
99
Oi
OQ
95 00
B
<
®
co
®
o
N'< ®
a
M
-mniummi
-lili
II.
Mirodvorski spomenik.
n
Mesto v Italiji
„ na Francoskem Nasledek ropota Žgan les
Slovanskovgorovje Bog starih Slovanov
Barvilo
Črke, kjer stoje f povedo ti znani mrtvaški izrek, (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)
III.
Visoko vrh vasi gnezdim V prostrani svoji hiši, Po dnevu večkrat se glasim, Se daleč glas moj sliši.
Ko huda zima privihra, Sneg dol in breg pokrije Po cestah petja mojega Doneči zvok se čuje.
Spomladi, komaj sneg skopni, Molim že kvišku glavo, Se mlado, staro veseli Nad mojim cvetom rado.
Rešitev zabavnih nalog
iz poslednje številke.
I.
Soglasnik It.
Prav so jo rešili: Matej Prosekar v Kotmari vasi na Koroškem, I. Z. in Ana I. v Ljubljani, Fran Rode v Kamniku.
II.
Carovni kvadrati.
k	r	e	s
r	u	d	a
	d	e	n
s	a	n	i
g	r	0	š
r	i	b	a
0	b	e	1
š	a	I	a
0	s	e	1
s	e	n	0
	n	a	k
1	0	k	a
Prav rešil je kvadrate g. I. Korenčan v Ljubljani.
m
		III.		
		m		
	k	a	t	
k	o	r	a	ii
a	r	i	h	o
t	a	b	o	r
	»	o	r	
		r		
IV.
H P
I
0 0
A
N
R
IVAN HRIBAR.
Tretjo in četrto nalogo so rešili: Valentin Pogačnik v Ljubljani, Matej Prosekar v Kotmarivasi, Ivan Kraker v Senožečah, Fran Fajdiga v Sodražici, I. Alešovec v Opatiji, I. T. in F. Č. v Tolminu, Ana I. in I. Ž. v Ljubljani in Anton Kirar v Šmarjeti, Lavoslav Apat v Sent Juriji ob Tabru, Vek. Jerina v Trstu, J. T. v Ljubljani.