(the oldest and most POPULAR SLOVENIAN, NEWSPAPER iN UNITED STATES OH America,
AMERIKANSK! SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Gislo i Za r§ H ural — k« pravico la ritnic« — od boj« lo km&gfl GLASILO SLOV KATOE, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V jolietu4
■i E DRUŽBE SV, MOHORJA K CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO*
najstarejši
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 222.
CHICAGO, ILL., TOREK 16. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 16, 1926
LETNIK XXXV,
Slovenci zapuščajo ItaiijoJooslavija mobilizira na meji
AKO NE BO ANGLIJA POSR EDOVALA, JE VOJNA MED FRANCIJO IN ITALIJO NEIZOGIBNA. — SLOVENCI TRUMOMA BEŽIJO IZ NEODREŠENE DOMOVINE V JUGOSLAVIJO. — POSLANCA VILFANA SO V RIMU ZAPRLI. — JUGOSLAVIJA POŠILJA ČETE NA MEJO.
MR. R. K. SMITH
> ii
Dunaj, Avstrija. — Iskra, ki ^ Je tlela že vsa leta, od kar je bila končana svetovna vojna, je vzplamtela. Mussoljnijeva Politika in pohlep po tuji zemlji, bo izzval vojno s Francijo. Vojna napetost je danes taka, da se lahko reče — vojna med Francijo in Italijo je neizogibna. Edino Anglija še to lahko s svojim posredovanjem prepreči. Če pa bo Anglija le od strani gledala, kar pa ni verjetno, bosta sti Francija in Italija 5 v laseh, preje kot si to mislimo. ] Znano je, da vlada med 1 Francijo in Jugoslavijo pri j a- ' teljstvo. V sedanjih razmerah 1 je to za Jugoslavijo dobro. A kakor posnemamo po zadnjih f Poročilih, namerava Francija ( Jugoslavijo poriniti naprej kot Predstražo, nakar bi udarila 1 ®ama. Francija mobilizira na 1 italijanski meji. Afera R. Ga- 1 tfbiaidija je vse to povzročila; f francosko ljudstvo je po svojih 1 Poslancih v zbornici povedalo, ^a Mussoliniju ne zaupa, vsa : Francija je proti fašistovski f
ŽK*	.. :
V krajih kjer ječijo Slovenci,1
Pod fašistovskim jarmom, vla-^ da panika, Slovenci se boje, da jih bodo fašisti deportirali, tru- | ^oma zapuščajo svoja domov-ja in beže preko meje v Jugo- £ davijo. Mnogo teh beguncev, s Največ iz Gorice in Trsta, je 1 Prispelo v Ljubljano. Povedali 1 so, da je stališče Slovencev v j* Italiji neznosno. Od nog do 1 &lave oboroženi fašisti napada- ' j° domove mirnih Slovencev, |: kot živino jih spravijo skupaj; v krdela in jih deportirajo v Sicilijo.
diplomatičnih krogov priha-, ja vest, da Jugoslavija končen-' trira svoje čete na italijanski *neji .Vrši se tudi po državi delna mobilizacija.
Iz Ljubljane prihaja poroči-o velikih demonstracijah Pred poslopjem italijanskega konzula.	j
Pariz, Francija. — Iz urada , ^nanjena ministrstva v Pari-se doznava, da Francija ni-*na namena z oboroženo silo Vstopiti proti Italiji. V petek s° v Pvimu zaprli v ječo poslan-Ca dr. Vilfana, a so ga nasledki dan zopet izpustili in se 0-
l^avičili.
-o-
"UNCLE JOE" — UMRL.
Danville, 111. — Joseph Gur-Cannon, po državi Illinois ?n-an pod imenom "Uncle Joe,", Je v petek preminul v starosti 90 let. Danes, torek, so položili Vegove zemske ostanke k več-^er«u počitku na pokopališču v, Jermillon gorovju. Priletni drsnik, je bil več let voditelj v r$avi Illinois, katero je za-. 8toPal kot poslanec. Smrt je £a§la moža v svojem domu, iz katerega je pred petdesetimi eti šel prvič v kongres. Bil je £°štenjak in od vseh spoštovanj 7"* leta 1922, je rekel svojim parišem, ko je dokončal svo-6 delo za procvit države, da rT® na dom, katerega si je se-^dal pred pet in šestdesetimi eti> kjer bo počakal smrti.
-o-
* *"govci in obrtniki, oglašajte A»«er. Slovencu!"
VIHARNA SEJA ZBORNICE ¥ FRANCIJI.
Slika nam predstavlja R. K. Smitha iz New Orleansa, ki je prevzel mesto pri "Shipping Board," katero je zastopal J. H. Walsh, ki pa je odstopil. Mr. Smith je službo takoj nastopil. Slika je bila vzeta prvi dan njegove službe.
RUMUNSKA KRALJICA V CHICAGO.
Napad na Mussolinija v poslanski zbornici so vsi člani odobravali. — Poincare dobil zaupnico z rezultatom 365 proti 207.
Pariz, Francija. — Mussolini si je s svojo politiko nakopal mnogo sovražnikov. Največji, izmed vseh nasprotnikov, pa je danes Francoz. Radi zadnjih dogodkov, v katerih je igral R. -Garibaldi glavno vlogo, za kar^F sedi v ječi, je sovraštvo v Fran- I ciji do fašistovske Italije pri-vrelo do vrhunca. Tudi preje, ^ predno je prišlo na dan ostud- s no delovanje Mussolinija, ka- d terega orodje je bil Garibaldi, " se je francosko ljudstvo čutilo užaljeno, ker je italijanska vlada po svojih časopisih na zloben način črnila Francijo in s tem netila v srcih Italijanov sovraštvo do Francozov. Zakaj 1 in kako je to delala, je bilo že " večkrat poročano. | V petek se je vršila seja v francoski poslanski, zbornici. Vsi člani zbornice so kazali svoje ogorčenje napram Mussoliniju. Premier Poincare-si ni upal zagovarjati Mussolinija, 1 tudi ne, ko je komunistični po-: slanec Vaillant Couturier vpil ] 1 na vse grlo, da je Mussolini za- j ! vratni morilec. Na to je rekel 1 ! rojalist M .Bire, da vlada ne bo 1 • dovolila tako govoriti zoper ] Mussolinija. Poincare je pa na ; to odvrnil, da je vlada navaje- ; na poslušati žaljivke Coutu- 1 ' rierja, nakar je slednji rekel, da stem ni mislil njega, temveč Mussolinija. Poincare pa ni hotel razumeti, za kar je imel vzroke, in je zopet rekel, da je navajen na žaljivke.
Socijalist Ernest Lafont je I obsojal napad fašistov na . francoske železničarje v Vin-timgilLa. Socijalisti, radikalci, 1 nacionalisti in konservativci — celo Perre Taittinger, ki bi tudi v Franciji rad imel fašiste, so vpili in odobravali obsoja-.' nje Lafonta.
Ko so poslanci glasovali za zaupnico premierja Poincare-ja, je bilo oddanih 265 glasov za zaupnico, proti pa 207.
-o-
5 PREMOGARSKI BARONI V
ANGLIJI ZAVRNILI i	POGOJE,
i London, Anglija. — Premo-
-	garski magnati v Angliji so za-/, vrnili pogoje za spravo s pre-
-	mogarji. Izjava Baldwina se
/ glasi, če hočejo sprejeti pre- ^ -mogarji pogoje, katere je 1 e predložila vlada, bo ona skrbe- j z la zato, da se bodo morali vpo-i števati, tudi če jih lastniki ne e' sprejmejo.
i j Ko je zastopnik vlade izročil m pogoje zastopnikom premogar-i-J jev, je rekel, da je to zadnja a beseda vlade. Ako premogarji »-'ne sprejmejo pogojev,„ si bo ii'. vlada umila roke ,in prepustila spor lastnikom in premogar-jem.
e	-o-
Širite "amer. slovenca"
Kraljica sp*«ift» z velikim pompom v Chicagi. — 500 članov organizacije mednarodne delavske brambe demonstriralo. — Tri osebe a-retirane.
Chicago, 111. — Kamor se 0-brne kraljica iz Rumunije, ki je prišla na obisk v Ameriko, povsod pomp in pomp; tisoč-glava množica radovednežev i. t. d., a tacega pompa pa še nikjer, kakor ga ji je priredilo mesto Chicago .Tega poročilo ne pove, če je kraljici župan Dever pri sprejemu tudi polju-1 bil roko, omenjeno je le, da ji je prav krepko stisnil desnico; množica je stezavala vratove, da bi bolje videla kakšen obraz ima kraljica; ženske seveda, kakšno ima obleko, klobuk itd. Nato velika parada vojaštva, radovedneži, pač vse, kar spada, da je več nabave.
Pri banketu je rekla kraljica, da ji je njen sin, ki je pred sedmimi leti obiskal Ameriko, ko se je vrnil, rekel; "Chicago je eno najfinejših mest na svetu, upam, da jo tudi vidiš nekoč." Nato pa pravi kraljica— "in sedaj sem tu." Špas je pa tudi bil, ko je slavnostni govornik napil kralju — Ferdinandu, seveda z vodo. Vsi so dvignili čaše — in pili — vodo.
Da je bilo še več zabave, je pa poskrbelo kakih 500 komunistov in članov International Labor Defense, ki so demonstrirali pred mestno hišo. Nosili so napise žaljive vsebine za kraljico. Seveda ni to dolgo trajalo, kajti policija ni bila tam le za parado, kmalu je de-mostrante razkropila, tri osebe pa aretirala, med temi eno žensko.
-o-
DAN PREMIRJA V DUBLINU
Dublin, Irsko. — Med vojaštvom in republikanskimi propagandist je prišlo na dan premirja do pretepa, devet nasilnežev je bilo prepeljanih v bolnišnico. Republikanci so vpili: "Doli s kraljem." Policija je pretepala razgrajače s količki.
"UNCLE JOE."
Iz Jugoslavije
NEURJE JE NAPRAVILO TUDI V GORJAH PRI BLEDU VELIKO ŠKODE; VODA JE ODNESLA DVA MOSTOVA. — CESTA V BOHINJSKI DOLINI RAZDRTA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Opustošenje v Gorjah pri Bledu.
V Gorjah je voda stala pol metra visoko. Ljudje so v urah po polnoči reševali živino, ki je stala v vodi.
Neurje, ki je zadelo Bled in okolico, je za Bled katastrofalno. Močan južen veter je stajal v nižjih legah se nahajajoče snežne plasti. Okrog 1. ponoči 30. oktobra je bil vihar najhujši. Strela in grom sta neprestano pretresala ozračje. Prebivalstvo je bdelo v polnem strahu do konca nevihte. Cestni jarki so se v par minutah spremenili v deroče hudourni- ^ ke. Voda je odnesla mosta na Dobravi in pri Zaspu. Blejski 1 most v Lescah se je podal za 2 metra.	a
Povodenj v Kokriški dolini. I
Zdi se, da se je pograjska in i žirovska poplava naselila v go- 1 renjesavsko in kokriško dolino, j Nocojšnja noč (80. na 31. okt.) < je bilu strašna, kakor ne ziepa kdaj. Ob 11. uri sinoči se |ej jelo bliskati in grmeti, da je . bilo strah. Naliv za nalivom, j Ob polnoči je Kokra začela na- j raščati, prinašala hlode, tele-grafične droge, deske in dru- j go, tudi en voz je z velikim ro- ^ potom plaval na valovih: zna- c menje, da je voda v zgornji kokriški dolini, kjer so Dolen- j čeve žage in električna naprava, morala hudo razsajati. — Ob pol dveh zjutraj 'je pri Bri-tofu voda dosegla višek, dva in s pol metra nad normalo. Bliska- 1 lo se je, toča je padala, ploha < za ploho je lila kakor iz škafa. . j Pri Zabretovi tovarni je voda i vdrla v strojne prostore; na veliko srečo tovarna ni bila v obratu, vse blago je bilo po- , spravljeno, sicer bi bila odplavila množine olja in tropin ter; tako napravila ogromno škodo. Nastopila je do višine parnega kotla, ki na vso srečo ni bil kurjen.
Elektrika je ob 1. uri po polnoči odpovedala. Vse tovarniško osobje je bilo alarmirano in takoj na mestu. Do treh zju-' traj so neumorno delali in tako zabranili, da voda ni mogla . odnesti drugega nego samo ne-[ katere malenkostne stvari. — I Tudi mala Kokrina pritoka, Rupušca in Belca sta tako na-( rastla, da sta odnašala brvi in
mostove. (l Porušeni mostovi in ceste.
V Bohinjski dolini je razdrta cesta med Žago in Sotesko 20 j metrov na daleč. Pri Sv. Jane-3' zu je pri mostu načeta škarpa. J Kokra je med Jezerskim in i ,.' Preddvorom odnesla 8 mostov. I Sava je odnesla mostove na Ja-^'vorniku, Jesenicah, v Radovljici in Podnartu. Radovna je a' odnesla deželni most in tri ob-,'činske mostove. V Jercki je vo-. da razdrla deželno cesto 50 m na daleč.
-o-
Iz Metlike, e 7001etnica sv. Frančiška. Tu-
1- di naš tretji red je lepo prosla-8 vil to slovesnost, morda lepše kot kateri drugi, ker je nasto-
pil s svojim dobrodelnim odsekom. Čez 40 obdarovancev je solznih oči sprejelo lepa darila : obleke, čevlje itd. To praznovanje se je vršilo 7. oktobra v dvorani Hranilnice in Posojilnice v Metliki, združeno z malo akademijo, mičnimi de-klamacijami in lepimi govori, posebno onim gdč. Mimice Ko-renove in marljive nabiratelji-ce Bare Gornik iz Berčič. Lepo akademijo je vodil g. prošt Ce-rar. Med odmori pa je popeval pevski zbor pod spretnim vodstvom izkušenega pevovodje, organista in cerkovnika Avguština Fabjana, ki nas tudi v cerkvi razveseljuje z mičnim novim, mladim zborom.
Elektrika nam v naši temi še vedno ne sveti. Najbrž bomo morali počakati ozaljske, združene z vodovodom, kajti banka, ki je obljubila oživeti svoje zarjavele stroje, se je menda premislila.
Božakovčani so dobili novega učitelja in šolskega upravitelja v osebi g. M. Martelanca, ki je na glasu kot dober šolnik in vnet narodni delavec.
Deževje kar noče prenehati. Kulpa narašča in je že poplavila cesto med Radoviči in Ro-salnicami ter en mlin.
Naznanjanje poldneva s strelom.
Zagrebška občina je uvedla streljanje s topom kot znak za poldne. V petek, 8. okt. je bil oddan prvi strel. Top se nahaja na Griču. Streljanje bo izvrševal pirotehnik Trobe.
-o-
V Gorjanskem na Krasu
so pokopali mladega Alojzija,
Kosmina, ki se je ponesrečil v nabrežinskem kamnolomu. Pokojnik, ki je bil marljiv delavec na našem prosvetnem polju, naj počiva v miru!
-o-
Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljat^v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ......................$' 9.45
1,000 Din ____________________$ 18.60
2,500 Din ___________________$ 46.25
5,000 Din .....................$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 lir __________________________$ 4.75
2Q0 lir ____________________$ 9.20
500 lir _______________________$22.00
1000 lir ............................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
j Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče I vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & CESAR-:
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. n.y.
is k
KRIŽEM SVETA.
—	Pariz, Francija. — Francoski poslanski zbornici je bil v soboto predložen predlog za znižanje armade v mirnem času od 650,000 na 400,000, pa tudi za znižanje dobe vojaške službe od 18 na 12 mesecev.
—	New York, N. Y. — Voditelji unije delavcev ženskih 0-blačil so izjavili, d.a se bodo delavci vrnili na delo. Stavka traja že 19 tednov, prizadetih je 40,000 delavcev.
—	Chicago, 111. — Miss Bessie Antos, stara 21 let, 5328 W. 24th pi., je v Oak Park bolnišnici umrla na posledicah zavži-tih zdravil, katere je vzela v preveliki meri.
—	Managua, Nicaragua. — s Meksikanci zalagajo Nicara- _
v .	.	1
guance z orožjem m voja- c štvom. Koncem minulega ted- j na so izkrcali v bližini Corinto £ 400 vojakov in veliko množino j strojnic ter municije. Nicar.a- r guanska vlada ima težkoče, . ker ji manjka orožja.
—	Chicago, 111. -r- Policiji se je posrečilo priti na sled Tom-my-ju Holden-u, ki je na sumu, da je bil v zvezi s poštnimi tatovi, ki c.o v Evercre^n Park j vzeli $135,000. Aretirali so ga
v njegovem stanovanja na 622 W. 61st Pl. Holden je star šele 20 let.
-r- Tokio, Japonsko. — Zdravstveno stanje japonskega cesarja Jošihito, se je zelo poslabšalo, pričakujejo najhujše- . ga. Cesar je na bolniški postelji ! že par mesecov.	,
—	Chicago, 111. — Plinova ' peč je eksplodirala v California kavarni na 18 W. Washington cesti. Razstrelba je napra- : vila $1000 škode.
—	Winnipeg, Man. — Willi- ! ford Bonnin, star 24 let, je bil obdolžen, da je umoril pri roparskem napadu na Logan avenue banko bančnega uradnika M. Garvie-ja, bil je obsojen na smrt, obešen bo 25. ja-, nuarja 1927.
—	Madrid, ,Španija.—Špan-j ski astronom Don Jose Comas,' trdi, da je našel novi komet,1 katerega je prvič opazil 4. novembra.	I
—	Chicago, 111. — Bomba je eksplodirala v restavraciji Mi-i chael-a Minto-ja, na 839 Har-j rison cesti, razbila okna in deloma razdejala sprednji del poslopja. Škoda je velika.
—	New York, N. Y. — Chase| National banka je začela gra-j diti velikansko poslopje, ki bo
, imelo 30 nadstropij in bo stalo| i $10,000,000. Zgradba bo po-' 1 stavljena na istem prostoru,1 kjer je sedaj hiša Mechanics and Metal banke .Stanovalci so t bili obveščene, da se morejo , izseliti takoj.
1	— Rim, Italija. — Glavni fa-' - šistovski tajnik general Turati
2	je izdal ukaz, po katerem mo-'. a ra vsakdo klobuk vzeti z glave, ko gre mimo njega proce^ sija, pri kateri se nosi fašistov^
J ska zastava. Temu ukazu se morejo pokoriti tudi inozemci. ii Noben izgovor se ne bo vpo-n števal, če bi bil kdo zasačen, t- da se ni ravnal po ukazu, v
-O-
1- Prijatelji in somišljeniki držite se „ gesla: vsak naročnik naj pridobi enega " novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji!
Država Illinois je zgubila svojega pijonirja, Joseph Gur-ney Cannona, znanega po vsej državi pod imenom "Uncle Joe," ki je preminul v petek. Slika je bila vzeta nedavno, ko je dosegel 90. leto svoje starosti.
BANČNI ROP; PLEN $14,000.
■ ' > r - ]
Bandit; napadli banko v La- j porte in isto oropali. — U-' J, radniki so morali leči na tla,1 j dokler niso bili banditi goto-' t vi. — Roparski napad v Fi-| ( ladelphiji.	r
—O—	£
Laporte, Ind. — Pet mladih ^ maskiranih roparjev je prišlo . v petek na People's Trust &jT Savings banko v Laporte, kjer j so z revolverji v rokah prisilili ^ deset bančnih uradnikov in pet , odjemalcev, da so legli na tLa'( in se niso smeli ganiti. Banditi t so oddali le en strel, ki pa ni ^ nikogar zadel, očividno le za j strah uradnikom. Harry Kel- , ler, blagajničar, je moral od- j preti blagajno,iz katere so vze-^ li $40,000 v gotovini in z.a $100,000 vrednostnih papirjev. ( Po izvršenem ropu, so se ban- s diti odpeljali z avtomobilom, K policisti so bili poslani takoj za ^ njimi; a niso jih dohiteli. Ban-ditov je bilo pet, vsi še mladi ■ moški, maskirani in čedno 0-blečeni. Vodstvo banke je raz- ' pisalo $8500 nagnade tistemu, ki bi privedel do tega, da bi prišli banditi v roke pr.avici.
Philadelphia, Pa. — Pet maskiranih banditov je v petek večer napadlo dva sela Belmont Trust kompanije v West Philadelphia, ko sta baš hotela vstopiti na banko. Odvzeli so jima denar, v znesku $35,-. I 000. Policija je mnenja, da sd| bili ti banditi tisti, ki so preje, čez dan napadli neko tekstilno' tvrdko, od koder so odnesli o-, koli $3500.
I Minot, N. D. — Trije banditi( ' so napadli v Wheelock Citizens( State banko in ustrelili blaga j-( ničarja H. N. Peterson-a, nakar, 1 so odšli, ne da bi kaj odnesli.; 1 Neki odjemalec je prišel na( \ banko in našel Petersona, ki je( bil za časa napada sam na banki, vsega v krvi in v nezavesti. Umrl je, ne da bi se za-, vedel.
-o-
— Washington, D. C. — Vrste veteranov civilne vojne se : rdečijo. Meseca oktobra je u-f mrlo 1281 veteranov in 1418 vdov, ki so vlekle pokojnino.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
diralo jih je dosti, a izvoljen so le nekateri. Tudi tu bi ve i ljal izrek: Široka je cesta, ki vo j vodi do volitev, ia ozka pa je tei ' pot, po kateri se pride do iz- da volitve. Kdor hoče izvoljen bit, Al pa mora denarca imet. . .	pis
Kako pa naš okraj Will mi- p0 sli o prohibiciji pa najbolj ga glasno govore zopet zadnje volitve. Znano je vsem, da so bile pri teh volitvah na poizkusu razna vprašanja. Tako smo imeli tudi priliko glasovati glede prohibicije ali se naj isto d,? modificira ali ne. In volitve so p; izpadle takole: Za modificira- j« nje Volsteadove postave je gt, glasovalo 10,858 proti modifi- vi . kaciji pa 7,479. Jasno kot beli pi d.an je, kje je večina. Pa bodo g( razne suhaške kanalje še kljub temu kričale, da narod hofe sj prohibicijo. Le zakaj bi blufali jj narod s prohibicijo!	n,
Mr. Martin J. Gannon, član S( državnega sveta Kolumbovih Vitezov v Illinoisu je zadnji r( petek imel predavanje v trgov- 0 ski zbornici glede verskega ]£ vprašanja v Mehiki. Mr. Gan- j, non zasluži ime pravega vite- g-za. Z dokazi in jedrnatim predavanjem je dokazal, kako ve- g ; like krivice povzroča brezver- ^ ska mehikanska Callesov.a via- j da katoliški cerkvi v Mehiki. g Lahko je gobezdati po Prosve- c | ti, kakšne so razmere v Mehi-
ki in zagovarjati mehikanske j, [ brezverce. Resnica pa je vsa r 3 drugačna. Kdor je slišal Mr. c G.annona ta pozna, sedaj ta- f mošnje razmere malo drugače, ^ kakor pa poročajo o njih taki, r ! kakor je n. pr. fanatični Mo- , lek, ki še sedaj ne more poza- , 3 biti, kako so ga radi njegovega j dolgega jezička baje prelas.ali ] l v Calumetu pred 20 leti! 3 Poročila sta se te dni v slo-1, venski cerkvi sv. Jožefa ženin •. Jožef Skubic z nevesto Marie ' Bogataj. Poročne obrede je iz- 3 vršil Rev. M. Butala pomožni, župnik cerkve sv. Jožefa. Za j priči ali tovariša sta bila Ka-j : tarina Jelenič in Louis Lukanq. I e Novoporočenca sta Šl'podala' a na kratko ženitovanjsko poto-° vanje v Springfield, 111. Ko se " povrneta bota gnezdila na 6 1013 N. Chicago street. Mnogo L~ sreče in blagoslova obema! ^ Kar s sekiro po glavi je te j dni "pritisnil neki Ernest Wil-3 cox kaznjenec v državni ječi n' svojega sojetnika Adam Klei-x~ na. Kaznjenca sta se nekaj spr-la in nazadnje stepla. Wilcox ; je pograbil sekiro v roke in je s z njo udaril Kleina tako moč-10 j no, da so slednjega morali ta-ko j prepeljati v bolnišnico. Jetnikom se v sedanji državni l~ jetnišnici prav dobro godi. Je-sti imajo dovolj, pa postanejo a" objestni, pa se pograbijo.
Umrla je tukaj te dni 90 let-' u" na Mrs. Mary Musich na domu v0 I svojega sina na 606 Bridge st. 10 Pokojna je dospela v Joliet f' pred 55 leti. Rojena je bila v ■]e j Nemčiji. Mrs. Anton Pasdertz iz Jolieta je njena hčer. Zapu-1 šča še eno hčer in dva sina. So-,0 rodnikom sožalje, pokojni pa |h R. I. P.	|
aj | Mali osem letni Težakov Ro-l0" bert z 209 Indiana je bil po-!.0, ,vožen te dni od automobile, ka-111 terega je vozil John Kirinčič 3e Jr. Prepeljan je bil takoj v se bolnišnico, kjer se sedaj zdra-jvil Poškodovan ni ravno ne-varno in bo kmalu okreval.
"Glas Naroda" z dne 8. novembra 1926 v svoji 262. številki prinaša sledeči uredniški članek:
Edina, ki ji je žal.—V "Amerikanskem Slovencu"^ smo čitali dopis neke Bare Kramer, v katerem se kesa, da je nekoč nekaj darovala za Dom slepih v Ljubljani.
(Resnici na ljubo bodi rečeno, da smo mi pregledali — površno — sezname darovalcev, toda njenega imena
nismo izsledili.)
Mrs. Bara Kramer priznava, da so slepci veliki reveži, da prezebajo in so nezadostno oblečeni, ter obenem namiguje, da je Dom slepih nekak grad v oblakih, ki se ne bo nikdar izpremenil v solidno stavbo.
Mi gospe Bari Kramer odkritosrčno povemo, da se bo začel dom graditi, kakor hitro dobe dosedanji darovalci dovolj posnemalcev. U ver j eni smo, da jih bodo kmalu dobili, ker predobro poznamo dušo in srce našega p
naroda.	Ig
Zavest, da je Dom za slepce potreben, je tako vko- n renin j ena v srcih naših ljudi, da te zavesti listi, kot je na n primer Amerikanski Slovenec, ali pa zapeljanci, kot je g( na primer Mrs. Bara Kramer, — ne bodo mogli nikdar izruvati.	n
G
Tako G. N. Mi naj prvo poudarimo, da smo liberalno tro-j p bilo G. N. pustili pri popolnem miru že več mesecev, ker od- gl krito povedano, studi se nam vsaka polemika s takimi nežna- j, čajnimi ljudmi, ki svoj plašč vedno obračajo tako, kakor ve- t( ter vleče. Gospoda pri G. N. ima tisto ndtav, — ako ji kdo 1; stokrat dokaže, da je dvakrat dve štiri, bodo stoenkrat skušali s' dokazati, da ni res štiri, ampak pet, ako je to njim v korist. ' v
V kolikor se tiče izjave naše dopisnice, Mrs. Bare Kra-, mer, naj pripomnimo samo to-le: Mrs. Kramer je obiskala sta- J 8 ro domovino. Bila je na licu mesta in si ogledala stari kraj in j, je tudi videla razmere, v katerih ljudje doma žive. Podala je x po svoji zmožnosti ameriškim rojakom najboljšo sliko razmer, j ki vladajo doma in ameriške rojake živo zanimajo. Mi Mrs. v Kramer dobro poznamo in vemo, da ona razmere, ki si jih je ( ogledala na lastne oči, precej bolje pozna, kakor kak Saksar-jev Zgaga, ki morda vzame na piko vsakega, ki v liberalni šif- j kartašnici ne zašafa šifkarte.	_ i
Marsikdo bi mislil in morda misli, da newyorški liberalci A pretakajo svoje kro-kodilske solze pri nabiranju darov za irioo- ( ge slepce in reveže z največjo iskrenostjo. O tem ne bomo so- s dili mi. To naj sodi slovenska javnost. Vprašali bi pa radi i newyorske liberalce, da nam odgovore, ako so gentlemani in ] iskreni, na sledeča naša vprašanja:	<
1.	Znano je, kakor pravijo, da je G. N. energično pisali! pred leti za Slovensko Zavetišče v Ameriki. Nabralo se je baje precej denarja. G. N. naj bo toliko iskren in naj pove , slovenski javnosti, kje je tisti denar, koliko ga je in koliko se je v teh dolgih letih nabralo obresti ter zakaj tisti, ki imajo ta , denar v oskrbi, že toliko časa ne rečejo ne bev ne mev z ozi-rom na to, da bi podali javnosti kaka poročila.
2.	Ali bi G. N. hotel podati slovenski javnosti izkaz, koliko je doslej že nabral za razne pomožne akcije in potom katerega podjetja so se taki prispevki pošiljali strankam, za katere se je'nabiralo in ako se je poslalo potom domačega podjetja, je li to podjetje zaračunalo za pošiljatvene stroške iste provizije, kakor so določene za druge pošiljatelje, ali ne?
3.	Ako je G. N. iskren, tedaj naj navede tudi svote dolarjev, ki se jih je poslalo takim strankam v pomoč in svote v dinarjih, ki so jih stranke prejele?
Da sta vi jamo newyorškim liberalcem ta Vprašanja je vzrok to, ker med ljudmi se širijo vsakovrstne govorice, da nekateri liberalci zato teko točijo svoje solze za slepski dom in druge reveže, ker, ako se nabere lepa svota, recimo kaki tiso-
čaki, in ako se iste pošlje v staro domovino, ni izključeno in je morda mogoče, da se zraven precej zasluži. Nekateri pravi- ( jo, ko so pred vojno pošiljali denar v staro domovino, da je stalo 100 avstrijskih kron $20, na borzi pa pravijo, da so se' dobile mnogo ceneje, baje celo za samo $16. Ako je temu res tako, kakor nekateri govore, se je že pri $20 dobro zaslužilo.' Koliko se je zaslužilo pri denarju, ki je bil nabran za razne pomožne akcije, mi ne vemo. Zato bi pa radi, da G. N. to pove in javnosti pojasni. Narod, ki daje za reveže, je menda tudi v toliko opravičen, da ve, če kdo od kakega" takega kaj zasluži ali ne. Newyorški liberalci imajo zdaj lepo priliko,! da pokažejo slovenski javnosti vso svojo iskrenost!
S tem velevažnim vprašanjem se. bomo še temeljito ba-vili. Zakaj ni je bolj grde stvari, kakor da bi kdo skrival nagoto svoje podle hinavščine za kake reVeže, celo tako usmiljenja vredne, kot so naši ubogi slovenski slepci doma v domovini, i
Kar se pa tiče akcije za take reveže kot so slepci v domo-i vini, ali sedaj poplavljenci, pa spada najbolj v področje skupne akcije vseh slovenskih podpornih organizacij. O tem smo že pisali in še bomo. Dokler se pa take skupne akcije ne začne, pa prav toplo priporočamo, da naj vsak kolikor le more, pomaga direktno svojim domačim, kakor hitro mogoče. Darove lahko pošljete potom pošte, ki pošilja v sedanjem času denar v staro domovino najceneje in najvarnejše. Kdor pa nima v prizadetih krajih svojih domačih, ta naj pa pošlje svoj prispevek na naslov predsednika centralnega odbora za nabiranje darov za poplavljence na:'G. D. M. Stanojevič, jugoslovanski konzul, 1819 Broadway, New York City.
SSKfS
RAZNE SOUTHCHICAŠKE
VESTI.
So. Chicago, 111.
Cenjeni urednik! Za danes bom prav kratka z mojim dopisom. Ker je poročevalec bolan, kar je tudi vzrok, da se nič ne oglasi, sem se jaz namenila napisat nekaj vrstic iz naše naselbine.
Pod zdravniško oskrbo se nahaja Mrs. Eva Span in Mrs. Golob, ki se je pred par tedni ponesrečila z avtomobilom, a se ji že na bolje obrača. Imela ( je veliko rano na nogi, za ka- , tero je bilo treba precej vbod-ljajev! Vsem bolnikom prav iz . srca želimo skorajšnega okrevanja.
Na Martinov dan, 11. nov. smo se pa prav fajn zabavali ko smo krstili juda s kalifor-nije in jedli jetrne klobase. Povabili so me namreč sosedova mama, rekli so, Špela le pri-'di, bo našega ata god.
Dne 7. nov., smo pa videli1 prav lepo poroko, hčerke Ku-I čičove, ki je dobro znana pri vseh So. Chicažanih. Kučičova družina je ena najstarejših naseljencev in spoštovana od vseh v naši naselbini. Le to je škoda, ker je zopet ena slovenska cvetka odšla, kajti ženin ni ; Slovenec.
Prvega novembra smo imeli ob pol osmih lepo pobožnost. Pridiga jo bila pa že taka, da je bilo marsikatero oko rosno, ni čuda, ako tudi katerega od "rdeče marel^" potegne, samo to nevem, čfe ne le iz radovednosti. Eden izmed njih je namreč med vratmi poslušal v temi, ker na svetlo si ni upal. Svetujem mu, naj drugič le notri pride, da bo bolj natančno slišal.
Pozdrav vsem naročnikom in preplačnikorrv tega lista.
Southchicaška Špela.
-o-
Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega 1 novega naročnika v zaključni jubilejni • kampanji!
rONE PIŠE O PREKAJENIH REBERCAH IN KISLEM !
ZELJU. . .
i
Joliet, 111. I
Še je lušno na svetu je. Tone s hriba je prav zadovoljen in mu ni nobene sile. Zadnjo nedeljo je imel naš pivski in pevski klub na Broadwayu svoj zabavni sestanek. Nič ne povem, koliko je nas bilo. To naj ostane tajno. Naš Martin je priredil sestanek. Zašafal je skuhati suha rebrca pa kislo zelje. Gospodinja je nas pa še sama malo potritala s tem, da je spekLa zraven še prav okusno ajdovo ocvirkovko. V taki prijetni tovarišiji bi bil pa smrtni greh, če bi ne bilo zraven dobrega kaliforničana. In res vse to je bilo skupaj. Pomagali smo si prav pošteno. Na-prvo so se nam pridno majale brade in pod nosem mustače, kateri jih je imel. "F.antje, zdaj se bo Pa enkrat pilo," je predlagal Martin. Ne enega, protesta ni bilo. Martina smo radi ubogali in smo pogledali kozarčkom na dno. To se je nadaljevalo, dokler nismo postali prav zgovorni. Lušno je blo pa je. Ko smo začel, smo bli bolj tihi, pa ni bilo še dobro ^ uro smo postali pa tako zgo- \ vorni, da smo eden drugemu ^ silili v besedo. Jaz sem ravno ^ pripovedoval, kaj sem nekoč ^ doživel, pa mi Martin seže v ( besedo in pravi: "Tone ti še ne veš da je lušno na svet, ča- ( kaj da jaz povem, kaj sem doživel nekoč tam v Mali vasi. ' Veste, ko sem bil majhen sem 1 se čutil-najbolj vešelega, kadar sem ministriral pri maši. Nekoč ^ pa sem šel z gospodom kaplanom v neko v.as, ko je šel neko ' staro žensko previdit. Žena je bila stara in kajpada približevala se je ura, ko je morala zapustiti svet. Pa pravi g. kaplan: "Mati le lepo potolaženi bodite, saj na svetu itak ni nič do-, brega." — Žena pa zbere sko-ro zadnje svoje moči in pravi: "O gospod, še je še, prekajane reberca pa kislo zelje, to bi pa | še rada jedla..." "G. kaplan se je smej.al pa jaz tudi zraven in tega ne morem pozabiti," je dejal Martin. Vsi smo se Martinovi povestnici pošteno smejali. Jaz sem dobil takoj ape-1! tit in sem segel še po enem ko- j su dobrih reberc, Martina sem', pa zahvalil, da je nam s takimi dobrotami postregel. Naš ' Martin je dobra duša da malo takih. Kako je nas pogostil s ! prekajenimi rebercami tega ne , I bom pozabil svoje žive dni. — ' Oprostite, da pripovedujem to. I Za me je to najvažnejša novi-I c.a, za druge pa morda ne bo. 1 Naša soseda je že zadnjič zabavljala, da ne pišem o nič dru-1 gem, kakor o mojem kaliforni-čanu pa o sosedih. Rekla je, ko , berem Tonetov dopisov, me , kar trebuh boli. Tone veste, se pa tudi rad prepriča, če je i fes .ali ne, sem ji nesel pa malo >', kamiljc in ji priporočil, da jih i! naj skuha in pije, kadar jo bo ■ j zavijalo. Ako pa vsled mojih . j dopisov še kje koga zavija, naj
-	mi sAmo piše, pa mu bom po-
-	slal kamiljc, pa mu bo odleglo, i Tone s hriba je dobra duša in
vsakemu rad pomaga, če le more. Zdaj pa naj povem še kaj drugega.
Volitve so za nami. Kandi-
Tako dragi moji. Danes sem vam povedal marsikaj. Najpr* vo o prekajenih reberoah, P°" tem o tem in onem. Ni zlodjai da bi zd.aj koga bolel trebul1; • Ako pa bo, tedaj mi naj takoj piše po kamiljce, da se mu od-pomore. Zakaj ni dobro če ga napenja in trebuh boli. Sem vsem udani
Tone s hriba.
-o——
OPASEN PAPIR. Kakor čudno zveni, je vendar je res, da ne šteje pola papirja nič manj prebivalcev, kakor kakšno srednjeveliko mesto. Seveda s to razliko, da živijo v mestuiljudje, na poli papirja pa bakterije, ki so mnogokrat še opasnejše od ljudi.
Bakterijologi so že večkrat skušali statistično dognati, koliko "prebivalcev" se nahaja na eni poli. Povprečno vzeto so jih našteli zdravniki 150.-000. Najbolj čist papir, katerega so preiskali, je imel 13.* 000 bakterij. Ta "nedolžna pola'.' je bila seveda nepopisana in je prišla iz razkuženega skladišča.
Največjo nevarnost predstavlja glede bakterij papirnat denar, ki gre iz roke v roke i11 je vselej izpostavljen mnoge stranskemu okuženju. BankoV; ci, bodisi novi ali stari, so v» približno enako nevarni. Veli' ko razliko v bakterijah zaznamuje posebno pisalni papir 2 ozirom na to, če je hrapav ali gladek. Če vzamemo v roke večjo polo papirja, lahko z mirno vestjo računamo, da se nahaja na nji okoli pol milij0' na bakterij ,med njimi tudi take, kr so zdravju zelo nevarne' Papir torej ni tako nedolžen j kakor izgleda, zato ni mogoČe I dovolj priporočati desinficiva* j nja rok vsem tistim, ki imaj01 opraviti s čistimi ali u^nazaiii'i mi listinami.
SHERLOCK HOLMES, VA- i RAN ZAKONEC.
Mlada gospa se je obrnili ria slavnega detektiva, da ~bi f f pomagal izvohati, s katero te»' mico jo njen mož slepari. MoJ' l ster je obljubil, da to dožen0 j v 14 dneh. Po tem roku se src' J čata vnovič. — "Zal mi je, g0' j spa, nisem. . ." je pričel deteti tiv. — "Tako, tako," ga z nH smehom prekine mlada gospel ."Vidite, jaz sem imela veej°l srečo nego vi. Sem že izsledi'! la." — "Goddam!" vzkliku" Sherlock Holmes, "ali kdo je ta dama?" — "Vaša žena!'V/
ŠOLA V INDIANAPOLIS BO ' DO NOVEGA LETA DOGO- j TOVLJENA.
Indianapolis, Ind. 1
Cenjeni gospod urednik: — ; Prosim odmerite tudi meni ne- 1 koliko prostora v nam priljub-j£ ljeneni listu Amer. Slov. Ker se s le redko kedaj opazi kakšen j j dopis iz naše slovenske našel- i bine, hočeta jaz poročati neko- < liko o tukajšnjih razmerah.
Z delom se ne moremo po-, hvaliti, ker se dela komaj od 3 do -1 dni na teden. Na društvenem'pol ju vlada pa sloga in živahno delovanje, ker je med , nami bratska ljubezen. Kadarkoli priredi kakšno društvo zabavo ali'sveselico, vedno je dobro obiskana.	;t ., | Poročano je že bilo, da gradimo novo veliko šolo in dvorano. Od zunaj je že gotovo, lipam, da bo tudi notranje delo dokončano do Novega leta. V prvem nadstropju bo 6 velikih sob za učenje. V drugim nad-'stropju bo pa velika dvorana, ki bo odgovarjala za vse društvene potrebe, zabave itd. Ta| krasna stavba se med vsemi ^ drugimi, ležečimi v bližini, od-^ likuje, in stane $75,000.
Kar se tiče lista Amer. Slov.,1 jaz se strinjam z dnevnikom,! ali šestkratno izdajo na teden. I Dragi čitatelji, jaz mislim, da1 ■ bi vendar slovenski katoličani 1 v Ameriki lahko zdrževali en!
-	katoliški dnevnik. Pa bo kdo • rekel, so slabi časi. Saj so za > tiste, ki zdržujejo druge, veri,
-	nasprotpe liste, tudi slabi časi.
-	Ako oni lahko plačajo za" tisti i strup, ki je našemu narodu le
-	v škodo, bi tudi mi lahko, za
-	list, ki se bojuje proti nasprot-t- nikom naše sv. katoliške vere. i K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse odločne katoličane, tebi vrli list, pa želim, da bi že skoro postal dnevnik.
e Faran sv. Trojice, a	--r()-
" ŠIRITE AMER. SLOVENEC
PREJELI SMO
Družinsko Pratiko
ZA LETO 1927.
Letošnja pratika je ja-ko zanimiva. Vsebuje ja-lco zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi-Stane s poštnino 25c. Naroča se pri:
KNJIGARNA
"AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.

ŽENITEV.
(Dalje.)
Kočkarov: Kaj zato. Molčeč sem in Vaš sorodnik sem; vpričo mene Vas ni treba biti sram! Odkrite svoj lepi obrazek!
Agata (polglasno, odkrivajoč obraz):
Mene je res sram!
Kočkarov: No, vzemite Podkolesina. (Agata vzkrikne in pokrije znova obraz z rokami.) Ah, zares izreden človek, dosegel je najvišjo čast, izkratka, čudovit človek!
Agata: Kako? (Nekoliko odkriva o-braz.) Ali Anučkin ni lep človek?
Kočkarov: Prosim Vas, ta je smet proti Podkolesinu.
Agata: Kako to?
Kočkarov: To je jasno! Podkolesin je človek, i;es človek, kakršnih je malo.
Agata: No, in Ivan Pavlovič?
Kočkarov: Ivan Pavlovič tudi? Smet -p-to so same smeti!
Agata: Toda vsi! To so vendar tako dostojni ljudje!
Kočkarov: Kako dostojni! Pretepači so, razgrajači — ali Vas veseli, da boste drugi dan po poroki tepeni! ?
Agata: O moj Bog, rujse nesreče bi ne mogla misliti!
Kočkarov: No, da bi samo to bilo! A kaj še pride!
Agata: Tedaj je po Vaših mislih najbolje, da vzamem Podkolesina?
Kočkarov: Ivana Kuzmiča seveda, Ivana Kuzmiča. (Zase.) Stvar gre od .rok. Pod-kolesin sedi v slaščičarni. Idemo čimprej
ponj.	4
Agata: Tedaj Vi mislite Podkolesina?
Kočkarov: Gotovo.
Agata: In druge naj odklonim?
Kočkarov: Seveda, odklonite jih!
Agata: Kako pa naj jih, kako, to je težavno !
Kočkarov: Zakaj težavno? Recite, da ste še mladi in da se ne mislite še -udati.
Agata: Pa saj ne bodo verjeli! PriČno izpraševati, zakaj? kako?
Kočkarov: No tedaj, ako hočete pretrgati na kratko, recite jim: "Poberite se, norci!"
Agata: Kako je mogoče reči kaj takega?
Kočkarov: Le poskusite, bote videli, da potem vsi pobegnejo.
Agata: Pa se mi zdi nekoliko razžaljivo.
Kočkarov: Saj Vam več ne pridejo na pregled — ali Vam ni torej vseeno?
Agata: Pa nikakor ni lepo se razsrditi!
Kočkarov: No, kaj pa je na tem, če se razsrdi? Kvečjem se utegne zgoditi, da Vam pljune kdo izmed njih v obraz.
Agata: No, torej vidite!
»
Kočkarov: In kaj zato? Kolikim so že pljuvali v obraz! Za Boga mi — poznam krasnega mladeniča, rogovilil in nagajal je svojemu,načelniku radi plače — hiko, da ta na koncu že ni mogel več prenašati. — Pljunil mu je naravnost v obraz! Tu imaš plačo — reši se satana, a plača mu je bila vendarle zvišana. Kaj zato, če mu je pljunil v obraz! Drugo bi bilo, če robca ne bi bilo blizu, — a to vedite, da ga je vzel nato iz žepa in se obrisal. (Zvonec.) Trkajo. Najbrže kdo od onih. Ne želel bi se sedaj srečati z njimi. Ali ni nikjer drugega izhoda?	-Agata: Je, po temnih stopnicah. Uh, vsa trepečem.
Kočkarov: Nič hudega. Samo zbranega duha bodite! Z Bogom! (Zase.) Takoj pridem s Podkolesinom! (Odide na desno.)
2. prizor.
Agata Tihonovna in Jajčnik.
Jajčnik: Milostljiva, namenoma sem P1'1' šel preje, da se pomenim z Vami samirt11' zdaj ko utegnete. Milostna, z ozirom n3 službo in z mirno vestjo poročam, da so^ asesor kolegija; načelniki me ljubjjo, V0^' ložniki so mi pokorni, samo spremljevalk6 za življenje mi je potreba.
Agata: Tako!
Jajčnik: Sedaj sem našel spremljevalk0 za življenje, spremljevalka ste — Vi. &0'. vorite naravnost, da ali ne. (Zase, gleda J1 v pleča.) Saj ni tako mršava, kakor so na' vadno ženske.
Agata: Jako sem še mlada . . . Nisem pri volji, da bi se možila!
Jajčnik: Bog se usmili! Cemu je pa P0' tem snubačica tako nadlegovala. Ne, da pa mislite reči kaj drugega. Pojasni^ mi! (Zvoni.) Vsega ne dado, da bi oP1'3' vil svojo stvar.
(Dalje sledi.)
crag—................. ...... ,	m	—JJ=
Amerikanski Slovenec
Vrvi in najstarejši slovenski lUtjThtš first und the oldest Slo-▼ Ameriki.	venian newspaper in America.
Uitanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izba i a usak dan razon nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkoT in dnevov po praznikih.	day, and the day after holiday*.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.	'Phone: Canal 0098.
Naročnina:	Subscription«:
Za celo leto_______________________$5.00 >or one year ------'--------------?5.00
iti pol leta ___________________2.50 '"or half a year-------------2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto___________6.00 For one year------------6.00
Za pol leta_____________________3.00 Kor half a year-----------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	______
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Dokažite svojo iskrenost!
AMERIKANSKI SLOVENEC"
1
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley
BEDA POLJANSKE DOLINE
S Trate v Poljanski dolini pi-J šejo: Dne 6. in 7. m. m. se je mudil v Poljanski dolini posla-: nec Brodar, da si ogleda obseg katastrofalne povodnji. Na vprašanje, zakaj ga ni bilo že prej, je pojasnil, da je takoj drugi dan po povodnji bil že v Škofji Loki in okolici, .a ker so mu rekli, da ni mogoče priti v Poljansko dolino, je hitel v, Belgrad, da takoj obvesti odločilne kroge o nesreči, in krene vse potrebne korake. V j ta> namen je obiskal ministr-, skega predsednika Uzunoviča,| finančnega ministra Perica, da- j lje ministra za javna dela, za socijalno politiko* in ministra za kmetijstvo. Ko je prišel iz Belgrada, se je takoj podal v Pol jansko dolino. V občini Trata je bil v Hotavljah, kjer je voda vzela ravno letos narejeni most in poplavila njive in travnike. Dalje se je mudil v Se-stranski in Gorenji vasi, kjer je vzela voda most med šolo in j trgovino Mrak, dalje Fortunov > mlin in Kalarjevo žago. Ka- j larjev jez je voda pustila, zato j pa si je naredila ob levi strani j jez.a proti Gorenji vasi popol- j noma novo strugo, tako da je Kalarjev mlin na suhem brez vode, hiša trgovca Mraka pa je v nevarnosti ob vsaki večji poplavi, in sedaj zabijajo pilote, da bi jo obvarovali. Kalar-1 jevega Franceta (Stanonik) je sedaj že tretjič zadela nesreča v največjem obsegu in grda krivica bi bila, če bi se mu podpora ne dala v primeri z nesrečo. Polje, ki ga meji Sora in | cesta na Dolenjo Dobravo je bilo poplavljeno, in še celo na, cesti je voda stala do 15 cm1 visoko. Ker je g. poslanec zve-1 del, da je mala voda Brebrovni- < ca, ki prihaja iz Lučin, in se pri j Dolenji Dobravi izliva v Soro, napravila razmeroma še veliko hujšo škodo kot Sora, je obiskal tudi vse vasi ob vodi Bre-brovnici, to je Dolenjo in Go-renjo Dobravo, Todraž in zelo raztreseno vas Brebrovnico. Na tem potu se je prepričal, da je vsa dolina, kjer teče Bre-brovnica, po vsej dolžini in širini na debelo zasuta s peskom in skalovjem, da je cesta na mnogih krajih popolnoma uni-j čena, tako da je nemogbče z vozom iz Trate Lučina. Še celo j peš se težko pride. Kdor ni sam videl razdejanja v tej dolini, res ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Iz doline Brebrovnice je šel g. Brodar v i Lučine, kjer so lokalni faktorji J v velikih skrbeh radi razdeja-| nih občinskih in vaških potov, in odtod šel v občino Soro in 1 dolino,Ločnice. Poslanec stori j svojo dolžnost, če si ogleda po-
nesrečene kraje in informira merodajne kroge o obsegu katastrofe in predlaga ter prosi pomoči: Dolžnost vlade pa je v takih slučajih hitro in obilno pomagati. Gorje poslancu, ki bi podpiral vlado, katera bi ne imela srca za ponesrečene državljane ! Podpora pa se mora deliti le po meri nesreče in potrebe. Kdor jo deli drugače, postopa zločinsko, pa naj je kdorkoli. Izkazujte nam bratstvo v dejanjih, ne pa v praznih besedah!
-o--
SAMOUMOR SLOVENCA V ZAGREBU.
Na Akademskem trgu v Zagrebu so našli na neki klopi nezavestnega 28 letnega trgovskega pomočnika Ivana Lin-dla. Zdravnik, ki so ga poklicali, je ugotovil, da se je Lindl zastrupil z lizolom. Lindla so odpeljali v bolnišnico, a je na poti izdihnil. Pri njem so našli pismo, v katerem se pritožuje nad svojo nesrečno usodo. Bil je nezakonski sin, brez doma. Sedaj je bil že več časa brez posla. Obolel je, a v zagrebški bolnišnici ga niso hoteli sprejeti, češ da naj gre v Slovenijo. Ne vidi druge rešitve nego \ smrti. — Lindl je bil doma iz Begunj pri Radovljici.
-o-
Read ADS. in "Amerikanski Slovenec!"
njeno je!", tedaj so mislili, da njegov nauk utihnil za vedno.! Ra so se goljufali. Vstal je od mrtvih, njegov nauk je vstal znova. Prišel je binkoštni praznik, na apostole je prišel sv. Duh. Judje so branili apostolom, oznanjevati Gospodov nauk, jih tepli in bičali, vrgli jih v ječo, pa vse zastonj: "Boga je treba bolj poslušati ko ljudi," so rekli apostoli in Gospodov nauk dalje oznanjali. Pogani so si prizadevali, da bi u-ničili Kristusov evangelij, tristo let so rimski cesarji na krvav in grozovit način preganjali vse, kar je bilo krščanskega, pa zastonj so* bili vsi njihovi napori. "Moje besede ne bodo prešle." Vse preganjanje cerkve, tudi sedanje preganjanje v Mehiki, ne bo ugonobilo Kristusovega nauka, Kristus Gospod has zagotavlja: "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle."'
Kristusov nauk ostal bo vedno isti, to je druga resnica.
Človeška beseda se da prelomiti, ona se da premenjati. Božja beseda bo vedno ista ostala.
Kolikokrat so si že prizadevali, da bi pomen Gospodovega nauka prikrojili svojim nazorom, svojemu mišljenju. Že v naj starših dobah so vstajali krivi oznanjevalci vere, vstajajo še dandanes, ne samo med verniki, ampak tudi med duhovniki .Vstali so Arij, Donat, Macedonij, Pelagij, Evtih, Ne-storij, Luter, Kalvin, IIus, jih je nebrojna četa, ki so hoteli resnice Kristusovega nauka premeniti, nisi pustili na miru Kristusovega božanstva, božanstva sv. Duha, Presv. Reš-njega Telesa, sv. maše, Matere Božje! Zapeljali so k krivi veri žalibog le premnoge, odpadli so tudi duhovniki! Zdelo se je skoro, da bo Gospodov nauk zrušen, uničen. Toda Gospod je rekel: "Moje besede ne bode prešle," njegov nauk ne bo u-ničen. Proti krivim prerokom proti rušiteljem Kristusovega nauka so vstajali neobičajni od Boga razsvetljeni možje kakor Atanazij, Hijerpnim Ambrož, Avguštin itd., ki so 5 apostolsko gorečnostjo, raz-svitljeni od sv. Duha branili či sto resnico proti krivovercem dvignili so svoj glas papeži ir branili Kristov evangelij. Ii tako se bo godilo do konca sve ta: Kristusov nauk bo osta čist in vedno isti. Ugovarjal b< morda kdo: Vsaj cerkev pogo sto proglašuje nove verske na uke, kakor je proglasila Brez madežno Spočetje BI.'Devic Marije, ali pa papeževo nez motljivost. Ostane li torej Kri stusov nauk vedno isti? Sevc da ostane. Nikar na mislit« prijatelji, da cerkev uči ka novega, da dodaja svojim nai ■ kom kak nov nauk, če proglas
krivi preroki," je rekel Go- ( spod in svaril: "Če vam kdo , poreče: Glejte tu je Kristus ali j tam, ne verujte." Ali se vam ne zdi, prijatelji, da dandanes vstaja mnogo takih krivih prerokov : Bojujejo se proti cerkvi, proti papežu, škofom, duhovnom in vpijejo: "Mi smo pravi kristjani, mi vam Kristusov evangelij prav oznanjamo?" Duhoven naj ostane v cerkvi in zakristiji, tako vpijejo, za drugo pa se naj ne briga! Ali naj duhoven res ostane v cerkvi? Imajo li ti ljudje prav? Je li Kristus tako učil? Ravno narobe. Rekel je: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega je vzela žena in zame-sila med tri merice moke, da bi se vse skvasilo."	1
Kristusov nauk je kvas, in ta ne sme ostati samo v cerkvi, ta mora prodirati v družine, ta ne sme ostati samo v* družinah, prodirati mora v celo občino, ne sme ostati samo v občini, župniji, prevevati mora celi narod, ne sme ostati samo v enem narodu, pronikati mora celi -svet. Tako je učil Kristus. Pa prihajajo ti krivi preroki v ovčjih oblačilih, pa pravijo o sebi: "Glejte, tu je Kristus, nas poslušajte, mi vam pravilno o-' znanjamo in razlagamo Kristusov nauk !" Najlepši zgled o tem nam kaže zgodovina katoliške cerkvc zadnih let na Češkem. Vstajali so i med duhov-ništvom tam krivi preroki in begali narod. Kristus Gospod je rekel: "Kdor bere, naj razume!" In te besede vam kličem tudi jaz v spomin: "Razumevajte našo dobo, razumevajte Kristusov nauk, in ne dajte se brezvercem zapeljevati!"
Gospodov nauk ne bo minul, ne bo prešel, vedno se bo oznanjal, cerkev bo vedno čistega ohranila, ostal bo vedno resničen. Prešlo bo solnce, prešla luna in zvezde, prešlo vse, prešla nebo in zemlja. A Gospodov nauk bo ostal!
Daj nam Bog svojo milost, da se bomo po tem nauku ravnali do konca sveta. Amen.
kak verski nauk. Cerkev samo javno proglaša, kar se je v cerkvi že davno, davno verovalo.
Da vam pojasnim to z zgle-J dom, omenim papeževo nez- ( motljivost. Ko je bila na cerkvenem zboru 1. 1870 proglašena ,so mnogi trdili, da uči , cerkev nekaj popolnoma novega ; sovražniki cerkve so se in se še vedno norčujejo iz papeževe nezmotljivosti: češ ko bi ' papež rekel, da je dvakrat dve I pet a ne štiri, mora biti to res-' (niča! Na take smešne ugovore i ne bomo odgovarjali; vsaj ve-j mo vsi, da se papež razun v i veri lahko moti, v vsem, kakor se lahko moti vsak drug človek, le kadar govori kot vrhoven poglavar cerkve, ko proglaša kak nauk, ki se tiče Vere in nravov, tedaj se papež moti-! ti ne more. Ta nauk ni nič kaj j novega. Kristus sam je to tako ustanovil. Petru je rekel: "Kar I zvežeš na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih." Kaj napačnega papež ne more zvezati. Kristus je rekel: "Utrjuj v veri svoje brate," če jih mora utrjevati, se sam' motiti ne more in ne sme. Cerkvi je oddal Kristus ključe neboškega kraljestva. Ko biNbil papež zmotljiv, bi bilo cerkve že davno konec, toda Gospod je obljubil: "Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." Obljubil je sv. Duha: "Drugega Tolažnika vam bom dal, da ostane pri vas vse dni, Duha resnice." Na veke bo Kristus pri cerkve, na veke jo bo vladal sv. Duh, vladal jo po i posredništvu škofov združenih j z vrhovnim poglavarjem, rim-| skim papežem, in tak se bo o-| hranil Kristus evangelij vedno i isti in čist.
j Kristusov nauk ostane na ve-I ke resničen, to je tretja resni-I ca.
Tudi to nasprotniki taje in bi radi utajili. Tajili so, da bo ke-daj Jeruzalem, to krasno, ve-j likansko mesto, uničen; a Je-| ruzalem je bil porušen do tal. I Tajili so in taje, da bo poslednja sodba, pa tudi to prerokovanje se spolnjuje. Treba imeti samo oči odprte. "Vstali bodo
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
Ze več let razpošiljamo
bakrene kotličke po vsej Ameriki, ip sicer s kapo in cevjo, izdelane čisto po sta-rokrajskem načinu, kakor pokazuje zgornja slika.
Mi jih dobro zapakiramo v zaboje, da je kupec popolnoma varen, da ne bi imel kakih sitnosti. Ti kotli se uporabljajo za prekuhovanje vode, pa tudi so pripravni za marsikaj drugega.
Razpošiljamo zraven tudi peči na petrolej na dva ali tri cilindre "burner." Ogenj je tako močan, da vam v 15 minutah zavre 25 galon vode.
Razpošiljamo tudi na vse kraje garantirane "Vulkan" starokr&jske kose, klepce, literne steklenice, ročno kovane plankače. Pišite po cenik za kotle in peči na naslov:
Sfep'hen Stoiilcli
CH1SHOLM, MINN.


PIŠCETA na PRODAJ
|HHna FKUDAj [
"Barron" vrsta velike, čistokrvne! "White Leghorn" piščeta, $10.5(1 za ,sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo mraz nesžj toploto.
"Everlay" vrsta "Brown Leghorns,"
$11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Single Comb
Anconas", $14.00 za sto kom. "Owens" in "Donaldson" vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom.
"Thompsons" Vrsta 'Barred Rocks',
$14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom. Jamčimo, da so zdrave, močne in čistokrvne. Mi plačamo poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žive.
Kokoši kakršnekoli zgodaj označene vrste po $1.50. Precej veliki petelini po $3.00. Knjiga poučna o kokošjereji velja s poštnino $3.00. THE FULGHUM HATCHERY, Freeburg, 111.
PRODA ALI ZAMENJA 2 zid.'~hiši", nasproti 2 cest, 2 trgovine, dobri dohodki, nizka cena. Lastnik v 2.
_nadstr. 2727 O gden Ave.__06 - p, s, t
MODERNA" H ISA 2 stan. zid." vel. 5 sob, sun parlor in porč za spati. 2 furnaces, lota 30x125, alley tlakovana in cesta, samo $12,850 takoj $3000, pridite 5942 Cortland St. —
Columbus 5521.___13-
ROOMING HOUSE 14 sob rent $125.00, lease 5 let, ht. w„ elektrika, voda. Vse skupaj $750. — 1637 N.
La Salle.____________________87-t
ROOMING FLAT 6 sob. par. top., prosta piano, 200-stekl. i. dr. odda radi bolezni. 3919 North Ave, — Ph.
__Spauldinp 4763.___8(i-t,sr,č
VOGAL ZA TRGOVINO 2603 do 2609 Lincoln ave. Mrs. G. L. Rei-chert, 6522 Greenwood. 1 Rogers
__ Park 2800.____ 84-i,s:\č
4"FLAT ZID. $17,000.00. — Substantial zid 11a odplačila $3500 takoj, o-stalo $150 mesečno. — 5-6 sob, par. t., ulica tlakovana, poglejte na 6822-24 St. Lawrence. (Melvin) Takken, 6948 Stony Island, Fairfox 8200.
_______80-t,sr,č
60x160 LOTA 6 stan. hiša, blizu Broadway in Wilson, dolgi lease; drugih stroškov ni ko davki in zavarovalnina, rent $5100; vknjižba $14.000; cena $45,000, vredno $55,000, takoj treba $15,000. W. A. Kober,
6426 Wayne Ave.____794
HIŠA 2 STAN. 6-7 sob, garaža, flat nanovo dekorirana, zelo pripravno. 3418 W, Chicago Ave. _ 78-t,sr,č "FARM E "N A PRO D A J 160 AKR. La Porte Co". Vel. dobra poslopja, $125 za aker. C. M. Miller,
192 N. Clark St.__________________49-g,t,sr
PRODA 100 AKR. 80 milj od" Chicago na M. 11 route, vse obdelano, 26 akr. grozdja, le nekaj takoj, ostalo ha lahka odpl. Geo. McDonald. -*•
_Three Oaks, Mich.	65-p,s,t
TI CHI G AN LAKE VI KAV...... RESORT; fino za kopati, picnic grove, 20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wiscliman R. 1, Box 163. Waterford, Wis. Tichigan Lake. _ 61-p do p
i ...ii.M..ii..ii.tH,iMt,iiiiHiii,iiii.i,iim,lm'imH,i.i,HtMii.i.iPii,imt]»^^
Pogled na sliko pokazuje zakaj VORTEX pere hitreje,
ne da bi perilo pri tem kaj trpelo.
i
Liti aluminum "Vortex" je nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko se vrti sem in tja, povzroči v milnici nekako pretresovanje, kateremu se umazanost ne more zoperstavljati in se od perila loči polovico "preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — perilu ne škoduj«*prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno silo pove-oajo popularnost
THE HAAG VORTEX.
Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko je že enkrat opral vaše perilo. Prav nič vas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z VORTEX, koliko truda si prihranite in pri tem imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli, koliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za prdnje. Dobite lahko na male obroke.
KAKO SE JE IZNE-i BIH REYIAT1ZMA.
j Vedoč po Svojih lastnih izkušnjah, I koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 20-. Davis Ave., E-101, Bloomington, 111. ' tako hvaležna, da si prizadeva, kjer K j more, še drugim trpečim povedati, ka ko se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. llurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna I navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, I da ne pozabite.
SLOVEČI UMETNIŠKI FQTOGRAFIST
Nen^ceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJSF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S
30-LETNO IZKUŠNJO!
LOUIS STRITAR
•e pripor«*«. rojakom x« nuro čil« premoga, katerega prip« fjara na dom. PrefraSam pohi ; Itvc ob ča*u »elit«* in vse 5s*> tpada v to stroko.
Pokličite ni«! po telefona! 2018 W. 21»t PW CHICAGO, ILL. 11 Phone : Roosevelt 8221.
Josepii Haul©! Hardware
ELY, MINN.
BHfipiiHifripi	mmiimiiini7inimiiMi»m~ilf^
nTniiuHiiiiiiuiumiiuiiiuinuiiiuuuuuuimik,
VSNKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chtcagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neve-1 ste in vsa v to stroko spadajoča dela j izvršujem točno po naročilu. Dostav liaun na dom.
Cene zmerne.
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood,
Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste
Izšel je
KOLEDAR
"A¥@ Maria"
ZA LETO 1927.
Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz »lovenakih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. Rojakom ga pr&v toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino vred samo 50c. Naroča se od:
AVE MARIA, Box 443. Lemont, 111.
17 AKR. 45 MIL f severno v Lake o-kraju, dobra zemlja obdelana. $250 za aker, pogoji lahki. Albert E. Jack care of American Slovenec Daily. 117 N. Dearborn St.	77-t do t
212'AKR. DE KALB~Ca," koruzna polja, dobra poslopja, ob tlakovani cesti 3 milje do De Kaib, cena $42,500, farma in vsa oprema, tudi stroji, kojili, krave in prašiči. Dobri pogoji. Proda radi bolezni. R. F. McCorjnick, De Kalin 111._ 73-t.sr.č 60x125 SAMO $15 čevelj na Kenneth blizu 55th Blvd. $500 takoj, ostalo $400 tla vknjižbo. G. O. Leopold, 1140 Columbia Ave. Sheldrake 6075.
_______________________________ ; _ 81-t do t
UGODNA PRI I.IK A
MEAT MARKET in stojnica za sadje; zlata jama; proda ali zamenja, pa tudi renta, dobri stranki; leži ob glavni cesti. 1008 — ISth Ave., Orchard 7667, Milwaukee, Wis.
___________ _ 63-p do t>
•RODA URARSkO DELAVNICO, dobra kupčija, vso zalogo in orodje, oprava. Proda mesečno za $700. Proda radi bolezni. 544 N. State St.
'■'■■■■ ....._______________________ 34-p.s.t
BARBER SHOP 3 stoli, dobrizaslu-Žek pred leti ustanovljeno. 4621 N.
Racine.__________8S-t do;t
J~VOGALA ZA TRGOVINO"; nizka cena. S. W. vogal 83rd in Burnham. 125x90, $160 čevelj, eno tretjino takoj. N. E. voxal 71 st in Dorchester 60x70 2 bloka od Stony Island I. C. postaja. $60 za £eveli. A. Reiss, 9 S. Clinton St.	74-t
POHIŠTVO NA PRODAJ.
pohištvo" za" parlor "in "jed. sobo. Nizka cena. 2009 S. Laflin St.
2nd.	........... 68-p,s,t
STAR E" VIO LI N e7 "viola, od $15.00 naprei. Celo $25.00. — 6843 Green
St. Englewood 2942.__________83-t do t
pohištvo proda za 6 sob, "cena nizka, 1st floor, 2715 Jackson Blvd.
82-t do t
RGlCK-1925 Master coach; v dobrem stanju, dobri gtuniji. vse potrebščine, zelo nizka cena. 7647 S. Halsted
_ St. Triansfc_7S 11.__76:t,si\č
PLAYER PIANO, peč kombinacija, cena nizka, 1837 S. 48th C t., Cicero,
Jll.__________75-tsr.č
DELO IN SLUŽBE
DELO DOBI gospodinja in kuharica, nič malih otrok v hiši. 4061 Mi'wau-kee Ave.	70-p,s,t
TEDENSKI KOLEDAR. j i
26. po bink. — O razd. Je- i ruz. in sodbi. Mat. 24.	1
21	Nedelja — Marijino Da- i roVanje.	;
22	Pondeljek — Cecilija, i dev.
23	Torek — Element I., pap. 1 in muč.	i
24	Sreda — Ivan od Križa, 1 spoz. J
25	Četrtek — Katar, d. muč. <
26	Petek — Silvester, op. < Zahval, dan.	1
27	Sobota — Virgilij.	i
' —o—	1
POSLEDNJA NEDELJA PO i BINKOŠTIH. Nebo in zemlja bota pre- ] šla, moje besede pa ne bo- 1 do prešle.	'
Mat. 24, 35.	1
Kristus Gospod prerokuje v ] današnjem evangelju dve stv.a- i ri: Konec mesta Jeruzalema in . poslednjo sodbo. In da bi si njegove srce globoko vtisnili v i srce, je dodjal: "Nebo in zem- i lja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle."
Gospodove besede ne bodo prešle! To je za nas jako važ- ' na resnica. Mi vidimo, kako si ' brezverci prizadevajo, da bi ■ uničili Kristusovo vero — toda Kristus nas zagotavlja: "Moje . besede ne bodo prešle." Nje-! gov nauk se bo oznanjal do konca sveta. Mi vidimo, kako . se ljudje trudijo, da bi Kristusov nauk prikrojili svojim nazorom, a Kristus pravi: "Mo- ! je besede ne bodo prešle," njegov nauk ostane do konca sve-ta vedno isti in resničen.
To je prerokovanje, katero nam je Kristus zapustil, in mi hočemo danes o tem prerokovanju premišljevati. Pokazati vam hočem, da se bo njegov nauk vedno učil in oznanjal, * uu bo ta nauk vedno isti, ua bo
vedno resničen.
* * *
Kristus nauk se bo oznanj.al do konca sveta.
Prišel je Gospod na svet, da je nam razodel resnico, ne samo za danes, ali morda za jutrišnji dan, ampak za vse čase. Iz tega sledi, d,a se bo ta nauk oznanjal vse čase do konca sveta. V ta'namen je ustanovil svojo cerkev, kateri je izročil svoj nauk, kateri je ukazal, da oznanja njegov evangelij: "Pojdite in učite vse narode." O tej cerkvi je prerokoval, da je ne bodo mogli sovražniki uničiti: "Peklenska vrata je ne bodo premagala," >e rekel. Do konca sveta bo trajala cerkev, in do konca sveta se bo oznanjal tudi Gospodov nauk: "Jaz ostanem pri v^as do konca sveta," je prerokoval Gospod.
Zastonj je vsak upor proti temu. Kolikokrat so že poskušali, da bi nauk Gospodov udu-šili, da bi se več ne oznanjal, Prizadevali so si to Judje. Ko so Kristusa pribili na križ, ko je Gospod vzkliknil: "Dopol-
— Berlin, Nemčija. — Hugo Ferdinand Simon, je bil imenovan generalnim konzulom za Nemčijo v Chicagi, katero mesto je doslej zastopal Rudolf Steinbach, ki pa je premeščen v Colombia, kjer bo zastopal ] mesto poslanika.
I	MALI OGLASI.
H IŽ E IN LOTE.
, PRODA ALI RENTA hišo 5 sob, j sun parlor, zajutrkovalnica, kopel, kelastone; vse moderno; cesta tlakovana; lota 50x140; cena $8750; rent $60.00 mesečno; 3 bloke do A. E. postaje. Ph. Elmhurst 93. R. X. Nichols, 580 S. Arlington. 62-p,s,t PRODA 2 STAN. hišo" 5-5" sob, "porč
I_za spat. 7631 Bennett Ave. 72-p,s,t
ASHLAND AVENUE " $8000 takoj, ostalo v 2 letih, 50x108 med 81. in I 82. cesto, zapadno. Reininga and I Company ,1056 W. 79th St. Vin-cennes 2120. — 95th & Halsted St.
Ste\vart_8768,_______69-p,s,t
PRODA A 1.1 -ZAMENJA 2 nadstr. hišo ua vogalu. Soft drink parlor, vsa oprema, plesna dvorana, tri stan. 2658 W. 21st Pl._67-p,s,t
BARVE - MIZARSTVO - ZF.LEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vas dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEtEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111-
EICHHOLZER & CO.
FOREST CITY, PA.
527 MAIN STREET,
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000.
Ima 170 krajevnih društev širom države.
Glede pojasnila za prfatdp vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaža $20.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
tfii.t 1.1'
"AMERIKANSKI SLOVENEC"

ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B.
mmiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiuiiui	.....iiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiuiiiipiiin^i]
— Chicago, 111. — Včeraj i in ustreljena 15 letna Victoria je bilo poročano, da so našli Dorothy Delamata.
truplo neke visokošolke v Chi-j	-o-
cago Heights; sedaj pa spet( Advertise in "Amerikanski poročajo, da je bila napadena'Slovenec!"
Ko sem se zbudil, je stalo okrog mene kakih deset zdravnikov. Eden izmed njih, ki so ga imenovali "gospoda barona," mi je vzel povezo z rane, asistent ob znožju je držal skledo s toplo vodo. Višji štabni zdravnik je preiskal rano, drugi pa so se nagibali naprej, da bi slišali, kaj bo rekel. Nekaj časa jim je govoril, jaz pa sem razumel samo to, da je šla krogla od spodaj gori, zdrobila kost ter šla zadaj zopet ven. Iz tega sem izprevidel, da se je spoznal pri stvari, kajti Prusi so od spodaj streljali čez vrtni zid, krogla je torej morala prodreti na viš. Sam mi je izpral rano ter kot bi mignil zopet napravil obvezo, tako da nisem mogel več ganiti rame in je bilo vse v redu.
Počutil sem se dosti boljšega. Deset minut pozneje mi je strežnik oblekel srajco, kar pa me, ker je bil spreten, ni kar nič bolelo.
Višji štabni zdravnik se je bil medtem u-stavil pri naslednji postelji in zaklical: "Hej! ali si že zopet tu, prijatelj!" "Da, gospod baron, že zopet," je odgopo-ril topničar, ves ponosen, da ga je zdravnik spoznal. "Prvikrat je bilo pri Austerlitzu zaradi krogle iz karteče, potem pri Jeni in nazadnje pri Smolensku zanadi dveh ubodov s sulico."
"Je že res," je rekel nato zdravnik nekako ginjen. "Kaj pa imaš zdaj?"
"Tri rane od sablje na levi roki, ki sem jih dobil, ko sem branil svoj top pred pruskimi hu zarji."
Zdravnik je stopil bliže ter vzel proč obvezo. Slišal sem, kako je vprašal topničarja: "Ali imaš križec?" "Ne, gospod baron." "Kako se pišeš?"
"Kristijan Zimmer, podčastnik pri drugem polku artiljerije na konjih.' , "Dobro! Dobro!"
Zdaj je obvezal rane in rekel, ko se je bil zopet vzravnal:
"Bomo že vse naredili." Potem se je obrnil ter se porazgovoril z drugimi. Ko je bil končal svoj obhod ter strežnikom nekaj ukazal, je odšel.
Stari topničar je bil videti prav vesel. Ker sem izpr.evidel iz njegovega imena, da mora biti iz Alzacije, sem se pričel z njim pomenkovati, v domače"m jeziku, kar ga je še bolj razveselilo. Bil je kakih šest čevljev visok, širokopleč, ploščnatega čela, debelega nosu in rusih brk, trd kakor skala, a vendar dober človek. Namežiknil je in napel ušesa, ako sem govoril z njim v alzaškem narečju. Po alzaško bi bil dobil od njega, kar bi bil hotel, ako bi bil kaj imel. A ni imel drugega, kot stisk z roko, da so človeku kar kosti pokale.
"Jože," mi je rekel, "le varuj se in ne jem-Iji zdravil, ki ti jih dajo. . . Požiraj le to, kar poznaš. . . Kar slabo diši, ni nič prida. Ko bi nam vsak dan dali steklenico dobrega vina, bi bili kmalu z dna vi. Seveda je boljše zanje, da nam s periščem ničvrednega, na vodi kuhanega zelja kvarijo želodec, namesto da bi nam dali vina."
Ko sem mu rekel, da se bojim vročice in vsega, kar vidim, je napravil nevoljen obraz, me gledal z velikimi, sivimi očmi ter rekel:
"Jože, ali se ti meša, da se bojiš? Ali je
DR. J. F. KONOPA
ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK.
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.
326
mogoče, da bi dva taka korenjaka, kakor sva midva, umrla v bolnišnici? Kaj še. . . to si kar iz glave izbij!"
Pa je govoril prazne besede — zdravniki so vsako jutro, ko so hodili okrog, našli po sedem do osem mrtvih. Ta je dobil vročinsko bolezen, drugi se je prehladil, konec pa so bila vedno nosila, s katerimi so prihajali mimo bolniški strežniki. Človek nikoli ni vedel, ali naj ga zebe, ali naj mu bo vroče, da bo prav zanj.
Zimmer je rekel:
"Vsega so kriva slaba zdravila, Jože, ki jih sestavljajo zdravniki. Ali vidiš tam-le tistega dolgina? Ta se lahko pobaha, da je pomoril več ljudi kot top. Skoro bi rekel, da je nabit s kartečami in mu zažigalnica vedno gori. In tisti mali rusolasec tam-le? Jaz, če bi bil cesar, bi ga poslal k Prusom in Rusom: več ljudi bi pobil, kot cel armadni zbor."
Gotovo bi me bil s takimi šalami spravil v smeh, ko bi ne bil vedno videl nosilce.
Čez tri tedne se je moja kost v pleču zopet pričela celiti, rani sta se počasi manjšali iTi skoro nobenih bolečin nisem čulfil več. Rane od sablje, ki jih je imel Zimmer na roki in rami, so se tudi dobro celile. Vsako jutro so nam dajali dobro juho, ki nama je vnemala pogum, zvečer pa malo govedine in pol kupi-« ce vina. Če sva ga le videla, vsa bila že vesela ter gledala prihodnjost v jasni luči.
V tem. času so nama dovolili, da sva se smela izprehajati po velikem vrtu za bolnišnico, v katerem je stalo dosti starih brestov. Pod drevjem so stale klopi, midva pa sva se v širokih, sivih plaščih in čepicah izprehajala po drevoredih kot dva bogataša.
Vreme je bilo krasno. Razgled sva imela na Parto, obro-bljeno od topolov. Ta potok se na levi strani, izliva v Plajso in pri tem dela velike višnjave ovinke. Na tej strani je tudi velik bukov gozd, pred njim pa so tri bele velike ceste, vodeče čez širne poljane, na katerih raste ječmen, oves, pšenica in rž, sploh vse, kar nudi bogat, prijeten pogled, posebno kadar veter pihlja čez ter klasje valovi v solnčnih žarkih.
Junijska vročina je obetala dobro letino. Ko sem' gledal to lepo okolico, sem se večkrat spomnil Pfalzburga ter pričel, jok-ati. Zimmer pa je govoril:
"To bi pa res rad vedel, zakaj jokaš, Jože! Namesto, da bi bila dobila vročico ali novo roko in nogo, kakor sto drugih, lepo posedava v senci na klopi, dobivava juho, meso in vino in smeva delo p u siti, >ako imava kaj — ti pa še nisi zadovoljen? Kaj pa ti je?"
Zdaj sem mu pripovedoval o svoji ljubezni do Katarine, o izprehodih v Vier-Winden, o najinih lepih nadah, zakonskih obljubah, skratka o tistih lepih časih, ki so bili samo še sanje. On je pušil pipo in me poslušal.
"Vidiš," je rekel nazadnje, "to je prav taka žalostna povest kot moja. Pred naborom 1798. leta bi se bil tudi jaz moral ženiti z dekletom iz naše Vasi. Marjetica ji je bilo ime in jaz sem jo ljubil kot punčico v očesu. Bila sva zaročena in med vso curiško vojno ni minil dan, da bi ne bil mislil najo.

1804 West 22nd St.,
Phone: Canal 0490.
SWWWWWWWWWWWWWW'W

TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
Francosko-italijanski spor. -S1
■J T S<
Dogodki na trancosko - itali- / janski meji zadnjih dni, ki so/p privedli do napetih odnošajev t med Francijo in Italijo, niso j novi. Tudi ni ničesar novega, ako evropski zarotniki proti, svoji lastni vladi kujejo zarote v sosednjih državah. Italija ni ^ upravičena, da dolži Francijo ^ radi zarot skovanih zoper Mus-| r) solinija in fašiste sploh, za me-, ^ jo Francije.	I j
A nekaj vse bolj resnega pa ' je obdolžitev Francije, ki ima . v rokah dokaze, da je Italija ^ — fašistovska Italija, poslala , zarotnike v Francijo z nalogo,' ^ delovati na to, da se ljudsko/ mnenje v Italiji napoti do tega, da bo sovražilo Francijo. To ' pa je višek podlosti, katere je j zmožna le Italija, ki se ponaša . s svojo dvatisočletno kultui'O. j Živ dokaz ima v rokah Fran-\ cija, da je vse to resnica. Ric-\ ciotto Garibaldi, ki je sedaj v \ pariški ječi, je izpovedal, da l je bil orodje Mussolinija in X spletkaril v deželi, katera mu | je dala zavetja kot beguncu, I da jo pred svetom diskreditira. i Garibaldi je svoje ime —ime i nekdanjega osvoboditelja Ita-K lije, s svojim1 zlobnim politič-t nim dejanjem omadeževal. — \ Igrah je vlogo vohuna; namera-
6	val je spraviti skupaj lepo ar-| mado proti-fašistov, s katerimi | bi vkorakal v Italijo, da pro-| glasi republiko — v resnici jih | je pa le hotel izdati in pripeli Ijati pred — krvnika.
| Garibaldi ima pa tudi na veji sti to, da je nameraval privesti g Španijo do tega, da bi sovražila | Francijo. Spletkaril je med | Španci v Franciji, med kateri-| mi so bili tudi politični begunih ci, da so se pripravili, da uda-<$ rijo v Katalonijo in jo proprla-$ sijo kot neodvisno od Španije. J Ko pa je prišel dan, določen,
7	da prekoračijo revolucijonarji ' mejo, jih je francoska policija
ustavila. Vse to je Garibaldi in-I sceniral radi tega, da bi odda-I ljil Španijo od Francije in jo | bolj tesno zbližal z Italijo. . f Mussolinijeva imperialistič-I na ambicija je svetu znana. — [' Znano je tudi, da ima namen [ polastiti se tm-škega teritorija. I Nekateri fašistovski listi zahte-(j vajo precejšen del južne Fran-r cije, kot bi bila njih last. Vse 1 to je sosedom znano, ki pa so tj tudi na vse pripravljeni. Tisti, f ki sovraži Italijane, si le mora želeti, da bi Italija izzvala voj no. Kajti, ko bo Italija prijela za orožje, bo imela nad seboj toliko sovražnikov, da bo joj!
Danes je Mussolini panan. Njegova glavna skrb je, kako utrditi svoje šanse proti notranjim sovražnikom, ki so na tihem pripravljeni na napad. Mussolini si lasti vedno več in več vladajoče oblasti — diktator je v pravem pomenu besede. Po novi postavi bo vsakdo, ki bi se pregrešil zoper kralja ali Mussolinija, zapadel smrtni kazni.
Mussolini je absoluten vladar Italije. Sovražniki njegovi in sploh nasprotniki fašizma, so se poskrili. Niso pa izginili s površja. O ne. Črni oblaki se zbirajo nad glavo Mussolinija — predaleč je zašel s svojo diktaturo.
* * *
Posvečenje kitajskih škofov.
Koncem februarja je izdal sv. oče posebno okrožnico, v [kateri govori o potrebi domačih duhovnikov in škofov v po-iganskih deželah. Pred kratkim
kongresa. Poleg gospodarskih in političnih točk je na dnevnem redu tudi pobijanje opozicije in bo podal Stalin o vsem obširen ekspoze. Nobenega dvoma ni, da bo kongres v celoti odobril vse sklepe osrednjega izvršilnega odbora. S tem je poraz opozicije zapečaten. S tem pa se najbrže tudi prične navzdolžna pot ruske komunistične stranke, ker je več ko dvomljivo, da bi mogla komunistična stranka prenesti brez škode izločitev tako odličnih svojih voditeljev. Zlasti še, ker je tu ne samo osebna, temveč globoko načelna razlika, ko se komunistična stranka pretvarja polagoma iz stranke fabričnega delavstva v stranko kmetskega prebivalstva. Zato je verjetno, da se bo komunistična stranka vedno bolj po-buržujila, kakor stopa sploh kapitalizem, oziroma osebna lastnina v Rusiji vedno bolj v ospredje.
so bili že imenovani trije kitajski duhovniki za škofe. Eden izmed njih je redovnik-laza-rist. Da vidi svet, kako Rim želi domačih duhovnikov, se je odločil sv. oče, da bo sam posvetil imenovane škofe 24. oktobra v cerkvi sv. Petra. Povabljen je bil celi diplomatski jzbor, vsi kardinali, rimsko Iplemstvo in premnogi škofje
Roža sveta5"
je ime našemu prihodnjemu romanu,' ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto.
Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "Roža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajntfjše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana.
Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce), kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanji, naj sedaj pridno agitirajo za nove naročnike, da bodo -isti 2e deležni tega zanimivega romana.
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
I-PISANO POLJEj'
sveta. Sv. oče želi pokazati ve-soljnost Kristusove Cerkve, in da so v sv. Cerkvi vsi narodi enaki. Zato je preložil celo za ta dan določeno beatifikacijo
Pinota na 4. novembra.
* * * ,
Žalostne številke.
Število slabih časnikov in knjižic, ki zastrupljajo nemški
•	narod, cenijo na tri milijarde, i To se pravi: na vsakega Nem-j ca pride okrog petdeset takih
izvodov. Med zadnjimi filmi za kino-predstave v.Berlinu jih je bilo 97 o ubojih, 69 o pre-šeštvu, 49 o zapeljevanju itd. / Neki velikomestni sodnik je dokazal, da 85% sodnijskih razprav pri nemški mladini iz-| vira iz slabih knjig, časnikov , in kino-predstav. Ali razume-t te, zakaj Cerkev svari pred ta-
i kimi stvarmi ?
| * * *
Komunisti se lasa jo— nasprot-j nike mečejo iz stranke.
*	Na plenarni seji Osrednjega 1 izvršilnega odbora komunistič-
I	ne stranke je bila po daljši de-> bati sklenjena resolucija, s ka-■• jtero se obsoja delovanje vodi-e jtel^jev opozicije Trockega, Zi-
aiovjeva, Kamenjeva, Pjatako-'" iva, Evdokinova, Sokolnikova in ~ (Nikolajeva ter se konstatira, L" 'da so imenovani kršili stranki-no disciplino. Vsled tega se
II	.predlaga izključitev Zinovjeva iz komunistične stranke in iz
^ tretje internacionale, ker je iz-Zgubil Zinovjev s svojim delovanjem popolnoma zaupanje ko-munistov v Franciji, Angliji, 'Ameriki in Nemčiji. Nadalje j( 'sklenil osrednji izvrševalni od . box-, da se odstranita Trocki ir 'L~ Kamenjev iz političnega odbo [1" ra. — Nato je dosedanji izvr a" čilni odbor določil dnevni rec
%akaj se mučite >
s POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da da-; lje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje po-; laganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko za-
! logo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam
; postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, \ $1.50 in $2.00.	..^JlS