Mediji za drþavljane Media For Citizens MEDIA FOR CITIZENS brankica petkoviæ sandra b. hrvatin lenart j. kuèiæ iztok juranèiè marko prpiè roman kuhar MEDIJI ZA DRÞAVLJANE brankica petkoviæ sandra b. hrvatin lenart j. kuèiæ iztok juranèiè marko prpiè roman kuhar 9 789616 455411 isbn 961-6455-41-9 9 789616 455411 isbn 961-6455-41-9 2.900,00 sit 2.900,00 sit ovitek.indd 1 ovitek.indd 1 20. 9. 2006 16:31:57 20. 9. 2006 16:31:57 roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Medijsko lastništvo jernej rovšek Zasebno in javno v medijih mitja velikonja Evroza roman kuhar Media Representations of Homosexuality sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Media Ownership jernej rovšek The Private and the Public in the Media mitja velikonja Eurosis doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media ovitek.indd 2 ovitek.indd 2 20. 9. 2006 16:32:02 20. 9. 2006 16:32:02 roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Medijsko lastništvo jernej rovšek Zasebno in javno v medijih mitja velikonja Evroza roman kuhar Media Representations of Homosexuality sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Media Ownership jernej rovšek The Private and the Public in the Media mitja velikonja Eurosis doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media ovitek.indd 2 ovitek.indd 2 20. 9. 2006 16:32:02 20. 9. 2006 16:32:02 . slo.indd 1 slo.indd 1 20. 9. 2006 16:25:50 20. 9. 2006 16:25:50 . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ mediji za drþavljane avtorji: brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, marko prpiè, roman kuhar design: id studio tipografija: goudy & goudy sans, itc papir: notranje strani munken print 90g vol. 1.5, ovitek tocata mat 200g tisk: tiskarna hren © 2006 mirovni inštitut Izid knjige sta omogoèila Evropska komisija in Open Society Institute. Za vsebino publikacije odgovarja izkljuèno izdajatelj, Mirovni inštitut, in se je v nobenem primeru ne sme razlagati kot odraz stališè Evropske unije. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 316.774 mediji za drþavljane / Brankica Petkoviæ ... [et al.]. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2006. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media for citizens / [translation Olga Vukoviæ] isbn–10 961-6455-41-9 isbn–13 978-961-6455-41-1 1. Petkoviæ, Brankica 2. Media for citizens 228532992 slo.indd 2 slo.indd 2 20. 9. 2006 16:25:50 20. 9. 2006 16:25:50 . MEDIJI ZA DRÞAVLJANE brankica petkoviæ, Mirovni inštitut, Ljubljana e: brankica.petkovic @ mirovni-institut.si sandra b. hrvatin, Fakulteta za druþbene vede, Ljubljana e: sandra.hrvatin @ guest.arnes.si lenart j. kuèiæ, novinar e: lenart.kucic @ guest.arnes.si iztok juranèiè, novinar e: sns @ siol.net marko prpiè e: marko @ prpic.net roman kuhar, Mirovni inštitut, Ljubljana e: roman.kuhar @ mirovni-institut.si slo.indd 3 slo.indd 3 20. 9. 2006 16:25:50 20. 9. 2006 16:25:50 . VSEBINA Brankica Petkoviæ mediji za drþavljane 7 projektni tim 9 ugotovitve spremljanja 9 priporoèila 12 1. medijsko lastništvo in njegov vpliv na neodvisnost medijev 13 2. osrednja televizijska poroèila 15 3. poroèanje o manjšinah 16 Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ, Iztok Juranèiè medijski imperij – novodobni gospodarji informacij 19 politika v medijih in mediji v politiki 22 delo: kako se je zaèelo? 24 kdo so lastniki slovenskih medijev? 30 donosnost slovenskih splošnoinformativnih dnevnikov 37 razrešitev, imenovanje, razrešitev, imenovanje … 41 kadrovske menjave kot sredstvo boja za oglaševalce 45 (ne)pluralnost slovenskega medijskega prostora 50 veè razliènega = manj enakega 72 sklep: politika in novinarstvo 74 slo.indd 4 slo.indd 4 20. 9. 2006 16:25:50 20. 9. 2006 16:25:50 . Marko Prpiè poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih 77 komercialna in javna televizija 77 raziskava 81 rezultati raziskave 87 o èem so poroèali v analiziranih odda- jah 90 analiza po tematskih sklopih 95 slovenija – ljubljana in regije 99 analiza po drþavah 102 analiza akterjev 104 sklep 107 priloga 112 Roman Kuhar manjšine v medijih 119 vzorec in raziskovalna vprašanja 120 statistièna analiza vzorca 125 muslimani 128 generalizacija 131 »mi : oni« ali huntingtonov spopad civili- zacij 136 odsotnost konteksta 140 grafièna oprema 141 slo.indd 5 slo.indd 5 20. 9. 2006 16:25:50 20. 9. 2006 16:25:50 . romi 143 diskurzivna kriminalizacija romov 144 mi : oni / civilizirano : necivilizirano 146 romi kot problem 148 geji in lezbijke 152 homoseksualnost je skrivnost. homoseksu- alnost je normalna. 156 diskurz »mi:oni« ali jaz nisem lezbijka! 157 komercialne radijske postaje 159 sklep 162 literatura 164 slo.indd 6 slo.indd 6 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 . MEDIJI ZA DRÞAVLJANE brankica petkoviæ slo.indd 7 slo.indd 7 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 8 Mediji za drþavljane Študije, ki jih objavljamo v tej knjigi so nastale v okviru projekta Mediji za drþavljane (Media for Citizens). Projekt obravnava probleme medijskega pluralizma in komunika- cijskih pravic drþavljanov ter si prizadeva krepiti zmoþnost drþavljanov, zlasti manjšinskih skupin, za aktivno udeleþbo v medijski druþbi. Komunikacijske pravice drþavljanov ogroþata medij- ska koncentracija in nezadostnost medijev v javni lasti in javni sluþbi. Hkrati se zlasti manjšinske skupine sooèajo s teþavnim dostopom do medijev in neustreznim prikazova- njem v medijih. Na ravni drþave in tudi na evropski ravni pa ni uèinkovitih regulacijskih in samoregulacijskih meha- nizmov, ki bi zagotovili medijski pluralizem – raznolikost medijskih vsebin in razpršenost medijskega lastništva – ter odgovorno delovanje medijev. Naše dejavnosti v okviru omenjenega projekta se osredotoèajo na spremljanje (monitoring) in raziskovanje medijske politike in medijskih praks, zagovorništvo, uspo- sabljanje in zaloþniške dejavnosti z namenom prispevati k ozavešèanju javnosti in spremembi medijske politike in me- dijskih praks. Prizadevamo si za spremembe, ki bi prinesle veèjo raznolikost medijskih vsebin, veèjo razpršenost me- dijskega lastništva, bolj verodostojno in odgovorno delova- nje medijev, boljši dostop do medijev za manjšine in veèjo odzivnost medijev na predloge in pripombe drþavljanov. Razvijamo tudi dejavnosti, ki krepijo zmoþnost drþavljanov, zlasti manjšinskih skupnosti in mladine, za kritièen in akti- ven odnos do medijske dejavnosti. Projekt sestavljajo štirje sklopi. Prvi vkljuèuje monito- ring medijskega lastništva in uèinkov, ki jih ima lastništvo na neodvisnost medijev v Sloveniji. Drugi se osredotoèa na spremljanje in primerjanje tem, akterjev in govorcev v osrednjih televizijskih poroèilih javne televizije in najveèje komercialne televizije v Sloveniji. Tretji spremlja prikazo- vanje manjšin, zlasti Romov, muslimanov, gejev in lezbijk v izbranih lokalnih in nacionalnih medijih v Sloveniji. Èetrti sklop pa vse tri zdruþuje pod eno streho tako, da v publikacijah objavlja njihove ugotovitve, uvaja javno raz- pravo o njih in jih uporablja pri usposabljanju za aktivno drþavljanstvo na medijskem podroèju. Zlasti spletna stran Mediji za drþavljane (Media for Citizens) – http://mediawat- ch.mirovni-institut.si/media4citizens/ – je namenjena pred- stavljanju ugotovitev treh sklopov monitoringa tj. spremlja- nja medijev, preglednem aþuriranju pridobljenih podatkov o medijih, uvajanju razprave o delovanju medijev in spod- slo.indd 8 slo.indd 8 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 9 Uvod bujanju drþavljanov za medijski aktivizem oziroma aktivno vkljuèevanje v medijsko druþbo. projektni tim Pri projektu Mediji za drþavljanje, ki ga izvajamo s pod- poro Evropske komisije, sodelujemo Brankica Petkoviæ, vod- ja projekta; Sandra Bašiæ Hrvatin, raziskovalka, poroèevalka o spremljanju medijskega lastništva; Lenart J. Kuèiæ, novi- nar, sodelavec pri poroèilu o spremljanju medijskega lastni- štva in programski urednik spletne strani Media for Citizens; Iztok Juranèiè, novinar, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije in sodelavec pri poroèilu o spremljanju medij- skega lastništva; Roman Kuhar, raziskovalec, poroèevalec o spremljanju medijskega upodabljanja manjšin; Marko Prpiè, raziskovalec in poroèevalec o spremljanju osrednjih televizijskih poroèil; Tomaþ Trplan, izvršni urednik spletne strani; Lana Zdravkoviæ, pomoènica vodje projekta; Olga Vukoviæ, prevajalka besedil v angleški jezik in Grega Fras, oblikovalec spletne strani. Posvetovalni odbor projekta sestavljata tudi predstav- nika partnerskih organizacij iz tujine, in sicer Ed Klute, direktor nevladne organizacije Mira Media, Utrecht, Ni- zozemska, in Granville Williams, urednik biltena pri Cam- paign for Press and Broadcasting Freedom, London, Veli- ka Britanija. ugotovitve spremljanja Pri monitoringu medijskega lastništva in uèinkov, ki jih ima lastništvo na neodvisnost medijev v Sloveniji, so avtorji Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ in Iztok Juranèiè obrav- navali zlasti vlogo drþavnih lastniških deleþev v medijih, ki so posledica specifiène oblike privatizacije v zaèetku 90. let prejšnjega stoletja. Hkrati so poudarili, da pri analizah medijskega lastništva v Sloveniji izpiski iz delniških knjig ne razkrivajo prave slike, da navajanje podjetij s formalnim lastništvom ne pove vsega, veliko veè pa povedo povezave med èlani uprav ali nadzornih svetov druþb, ki so formalno medijske lastnice, in druþbami, ki niso neposredno lastnice deleþev v medijskih podjetjih, ampak imajo moþnost upra- vljati interese. Izpostavili so primer lastniške strukture in njenega vpliva na avtonomijo novinarjev in medija v osre- dnjem splošnoinformativnem èasniku Delo. Ko obravnava- jo povezanost politike, medijskega lastništva in medijskih slo.indd 9 slo.indd 9 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 10 Mediji za drþavljane vsebin, ugotavljajo tudi problem politiènih pritiskov na me- dije z usmerjanjem oglasov. Drþava ima namreè pomemb- ne lastniške deleþe tudi v nekaterih najveèjih oglaševalcih, kot so telekomunikacijska in zavarovalniška podjetja ipd. Ko obravanavajo probleme medijske politike, ugotavljajo sporne zakonske rešitve, zlasti tiste, sprejete v zadnjih dveh letih. V tej luèi so analizirali drþavno sofinanciranje medijev. Pregledali so podatke o poslovanju izdajateljev radijskih in televizijskih programov, tudi tistih, ki imajo status progra- mov posebnega pomena za Republiko Slovenijo. Ugotovili so, na primer, da imajo izdajatelji programov, ki so bili med letoma 2002 in 2005 prejemniki drþavne pomoèi, manjši kapitalski donos vendar tudi niþje stroške dela, kakor velja za povpreèje v dejavnosti. Zanimiv je podatek glede radij- skih programov v Sloveniji: sedemnajst jih nima nobenega zaposlenega, petnajst pa le enega. Pri monitoringu osrednjih televizijskih poroèil javne televizije in najveèje komercialne televizije v Sloveniji – oddaj Dnevnik TV Slovenija in 24ur POP TV – je Marko Prpiè primerjal, katere teme in v kakšnem obsegu obrava- navata ter kdo so akterji in govorci v njiju. Za vzorec je vzel marec 2006 in s kvantitativno analizo prišel do zanimivih ugotovitev. Oddaji sta si namreè po strukturi zelo podobni, razlikujeta se po nekaterih segmentih. Pomembnejša razli- ka je še pri oglasih, ki jih je v oddaji komercialne televizije precej veè. Tudi obravnava po tematskih sklopih pokaþe, da v oddajah ni velikih razlik, vseeno pa sklopoma notra- nja politika, vojne/konflikti/kriminal/varnost in kultura/ zabava/šport/prosti èas veè èasa namenja komercialna te- levizija. V osrednjih poroèilih komercialne televizije izsto- pa poroèanje o kriminalnih dejanjih, v osrednjih poroèilih javne televizije pa je veèji poudarek na mednarodnih spo- padih. Obe televiziji poroèata preteþno o dogodkih, veza- nih na glavno mesto Ljubljano, odsotnost regij in manjših krajev je najbolj opazna v tematskem sklopu gospodarstvo. Najmanj pa je v obravnavanem obdobju tem o manjšinah in šibkih druþbenih skupinah, o nekaterih ves mesec ni bil objavljen niti eden prispevek. Tudi nevladne organizacije oziroma civilna druþba niso deleþni posebne pozornosti. Ko pa pogledamo, kdo so akterji, ki nastopajo v analiziranih oddajah, ugotovimo, da prevladujejo politiki, þenske pred- stavljajo manj kot petino akterjev, nastopajo pa veèinoma v tematskih sklopih javni servis/socialna drþava/humanitar- no delo in druþba/religija ali pa med anonimnimi akterji. Pri zunanji politiki je pogled obeh osrednjih televizijskih slo.indd 10 slo.indd 10 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 11 Uvod poroèil izrazito evropocentrièen, v marcu na primer v njih ni bilo niti enega prispevka o Juþni Ameriki ali Avstraliji. Avtor ugotavlja, da je zlasti skrb zbujajoèe dejstvo, da vse negativne trende – dominacija politike, odsotnost ali v najboljšem primeru skromna zastopanost manjšin in civil- ne druþbe, prevladujoèa osredotoèenost na Ljubljano v no- tranji in evropocentriènost v zunanji politiki, neprimerno manj þensk, ki govorijo v oddajah – opaþamo tudi pri javni televiziji. Hkrati je zanimivo dejstvo, da skupna gledanost osrednjih televizijskih poroèil obeh obravnavanih televi- zij ni na ravni gledanosti osrednjih poroèil javne televizije (Dnevnika) na zaèetku 90. let prejšnjega stoletja. Pri monitoringu prikazovanja manjšin, zlasti Romov, muslimanov, gejev in lezbijk v izbranih lokalnih in nacio- nalnih medijih v Sloveniji je Roman Kuhar vzel za vzorec fe- bruar 2006. S kvantitativno in diskurzivno analizo medijskih tekstov o omenjenih manjšinskih skupinah je ugotavljal, kdo govori, kaj in kako govori, èigavi pogledi in interpre- tacije se reproducirajo, kakšne so implicitne predpostavke v medijskih tekstih o manjšinskih skupinah in katere dis- kriminatorne prakse medijski teksti legitimirajo. Analiziral je 249 medijskih tekstov, ki so bili povezani z muslimani, Romi, geji in lezbijkami. Najveè – 78 odstotkov – jih je bilo v obravnavanem obdobju povezanih z muslimani, in sicer zato, ker je prevladovala tema o karikaturah preroka Moha- meda. Medijske tekste so veèinoma napisali moški, tudi med sogovorniki medijskih ustvarjalcev so prevladovali moški. Med 390 sogovorniki in sogovornicami – med njimi je bilo najveè politikov oziroma politièark – je bilo celo 89 odstot- kov moških. Izmed 194 tekstov o muslimanih sta jih najveè objavila Delo in Veèer. Epizodo o karikaturah in protestih je avtor oznaèil za obliko medijske moralne panike, hkrati z njo pa je bila na delu stereotipizacija, s katero se je ustva- ril vtis, da je nasilje splošna znaèilnost vseh muslimanov. Uèinek generalizacije je bil doseþen tudi tako, da so zahodni govorniki navajani z imeni, priimki in funkcijami, na drugo stran pa je postavljen »glas muslimanskega sveta«, poeno- ten v eno mnenje in pogosto izenaèen z glasom, ki je naj- bolj radikalen. Med govorniki in govornicami v medijskih tekstih o muslimanih je bilo 290 moških in le 26 þenskih, kar 13 odstotkov pa jih je predstavnikov rimskokatoliške verske skupnosti. Avtor med diskurzivnimi mehanizmi pre- poznava tudi odsotnost konteksta, to pa omogoèa, da je mu- sliman izenaèen z neciviliziranim radikalcem. O temah, ki so povezane z muslimani in islamom, so v obravnavanem slo.indd 11 slo.indd 11 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 12 Mediji za drþavljane obdobju v izbranih medijih najveè razpravljali evropski in ameriški politiki, razmerje med zastopanostjo predstavnikov iz »islamskega sveta« in predstavnikov »zahodnega sveta« pa je skoraj dva proti osem. Skoraj dvajset odstotkov vseh medijskih tekstov o Ro- mih je objavljenih v kontekstu èrne kronike in poroèil o kriminalnih dejanjih. V obravnavanem obdobju so Romi najpogosteje obravnavani v tematskih okvirih kriminala in razprave o osnutku krovnega zakona o Romih. V medij- skih tekstih o njih je nastopilo 45 sogovornikov in 15 sogo- vornic, preteþno so bili to glasovi tistih, ki niso del romske skupnosti. Romi so v veèini èlankov pasivni objekt, ki po- meni problem. Najpogostejša fraza je »romska problemati- ka«, medijska reprezentacija Romov kot problema pa se je osredotoèala na dvoje – izobrazbo in zaposlitev. Romi so opi- sani kot neizobraþeni in nedelavni, tudi sicer je vanje proji- cirano tisto, kar je negativno, drugaèno, necivilizirano. Ko pa se v èlanku opisuje prevajalec Rom, ga medij predstavi kot posebneþa in izjemo med nekulturnimi Romi. Število medijskih tekstov – 14 – o gejih in lezbijkah v obravnavanem obdobju potrjuje tezo, da je to marginalna novinarska tema. V medijskih tekstih je homoseksualnost še vedno razumljena kot eksces ali eksotika. V zadnjem ob- dobju je tema gejev in lezbijk najpogosteje postavljena v kontekst politiène razprave o registraciji istospolnih par- tnerskih zvez. Mediji pri obravnavanju homoseksualnosti te teme ne medikalizirajo veè, vendar v medijske reprezen- tacije še vedno uhajajo diskurzi, ki reproducirajo stereoti- pne podobe. Med tipiènimi medijskimi reprezentacijami homoseksualnosti v obravnavanem obdobju je tudi prika- zovanje homoseksualnosti kot skrivnosti. Drugaèe kakor pri medijskih tekstih o muslimanih in Romih, so v tekstih o gejih in lezbijkah sogovorniki in sogovornice medijskih ustvarjalcev preteþno lezbijke in geji sami, predvsem akti- vistke in aktivisti gibanja glbt. priporoèila V prizadevanju za veèjo raznolikost medijskih vsebin, veèjo razpršenost medijskega lastništva, bolj verodostojno in odgovorno delovanje medijev, boljši dostop do medijev za manjšine in veèjo odzivnost medijev na predloge in pri- pombe drþavljanov smo sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta, zlasti projekta in publikacij Media Watch, ki de- luje od leta 1998, v zadnjih letih opravili številne raziskave slo.indd 12 slo.indd 12 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 13 Uvod in objavili sklepe in priporoèila. V javni razpravi o novem zakonu o rtv Slovenija v letu 2005 in o spremembah in do- polnitvah zakona o medijih v letu 2006 smo poleg pripomb na rešitve, ki jih je predlagalo ministrstvo za kulturo, sestavili in zagovarjali tudi amandmaje na številne – po našem mne- nju slabe – zakonske rešitve. Te alternativne predloge smo vedno v pisni obliki tudi obrazloþili, ustno pa jih poskušali zagovarjati na javnih predstavitvah in v parlamentu. Tako rekoè nobeden od naših predlogov, ki niso le popravljali po- sameznih doloèil, ampak so poskušali ponuditi celovito in konceptualno alternativo spornim rešitvam v obeh zakonih, ni bil sprejet. Sprejeta zakona pa sta doloèila smer medijske politike v Sloveniji po meri vladajoèe koalicije. Glede na ugotovitve monitoringa na treh zgoraj opisanih podroèjih lahko na podroèju medijske politike in medijskih praks v Sloveniji poudarimo nekaj kljuènih priporoèil, ki hkrati odsevajo in utrjujejo naše dosedanje prizadevanje: 1 . Medijsko lastništvo in njegov vpliv na neodvisnost medijev Pri sprejemanju in uresnièevanju medijske zakonodaje naj se za èlene, ki doloèajo omejevanje koncentracije me- dijskega lastništva, zagotovijo uèinkoviti mehanizmi nadzo- ra in sankcioniranja, pri tem pa naj se zagotovi sodelovanje pristojnih drþavnih organov. Poleg doloèil o omejevanju koncentracije naj drþava z aktivno politiko predpiše in razvije pregledne, neodvisne in uèinkovite mehanizme spodbujanja medijskega pluralizma z drþavnimi subvencijami. Zlasti naj dobijo drþavno pod- poro tiste vsebine, ki ne morejo »preþiveti« na medijskem trgu. To pomoè je treba dajati na temelju jasno doloèenih in transparentnih kriterijev, o njih pa mora odloèati neod- visno telo. Predvsem je treba onemogoèiti, da bi drþavna oblast subvencije medijem zlorabljala za pritisk na medije, ki so kritiène do nje, ali spodbujala njihovo usmjerjanje v medije, ki so ji naklonjeni. Podeljevanje posebnih statusov in ugodnosti neprido- bitnim, skupnostnim, manjšinskim in sorodnim medijem za produkcijo in razširjanje programskih vsebin, ki so v inte- resu javnosti – takšen je v Sloveniji status radijskih in tele- vizijskih programov posebnega pomena – mora potekati s sprotnim izpopolnjevanjem kriterijev in ukrepov ter ostrim nadzorom uresnièevanja prevzetih programskih obveznosti in spoštovanja poklicnih in socialnih standardov. slo.indd 13 slo.indd 13 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 14 Mediji za drþavljane Pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje bi morala drþava zagotoviti udeleþbo predstavnikov zaintere- sirane javnosti þe v pripravah zakonskih rešitev, omogoèiti javno razpravo in sooèenje razliènih pogledov in rešitev ter zagotoviti dovolj èasa za doseganje konsenza o kljuènih vpra- šanjih medijske politike. Do predlogov in pripomb predstav- nikov gospodarstva, stanovskih, strokovnih in drugih nevla- dnih organizacij bi se morali pripravljavci zakonodaje opre- deliti in obrazloþiti njihovo morebitno neupoštevanje. Drþava bi se morala umakniti iz lastništva medijskih podjetij, ker se je pokazalo, da se lastniški deleþi drþavnih skladov in podjetij zlorabljajo za politièni vpliv na medi- je, poslovne in uredniške odloèitve in imenovanje vodil- nih kadrov. Novinarji in njihova zdruþenja bi si lahko prizadevala, da bi napako iz preteklosti, ko so odprodali s privatizacijo prido- bljene lastniške deleþe, odpravili s strateškim zdruþevanjem sredstev za pridobivanje lastniških deleþev v medijih ali za ustanavljanje lastnih medijev. Podatki o tem, kdo so medijski lastniki, in tudi, kdo so lastniki medijskih lastnikov, omogoèajo drþavljanom, da sami ugotavljajo, ali nastaja konflikt interesov. Zato morajo biti ti podatki javno dostopni, drþava pa mora predpisati, da so podatki v ustreznih javno in brezplaèno dostopnih bazah podatkov resnièni in redno aþurirani, in to tudi nadzorova- ti. T ransparentnost podatkov tudi onemogoèa, da bi nosilci politiène in ekonomske moèi v druþbi zlorabljali medije za promocijo lastnih interesov. V veèini drþav so javni rtv-servisi v krizi, ki je rezul- tat nezadostnega financiranja, nenehnih posegov drþave v njihovo delovanje ali pa pomanjkanja resne politiène vo- lje, da bi se drþavni mediji dejansko preoblikovali v javne. T udi v Sloveniji je treba zakonske rešitve in dejanski razvoj javneg rtv-servisa usmeriti v èim veèjo udeleþbo javnosti pri upravljanju in nadziranju javnega rtv-servisa, hkrati pa na podroèju financiranja in vodenja zagotoviti njego- vo institucionalno neodvisnost in uredniško avtonomijo. Predvsem je treba krepiti funkcije javnega rtv-servisa, ki bodo programsko krepile njegovo vlogo pri zagotavljanju druþbene kohezije in vkljuèevanja vseh skupin in skupno- sti, zlasti manjšinskih. Z zakonodajo, v internih aktih in kodeksih poklicne etike je treba sprejeti naèela in mehanizme prepreèevanja in sankcioniranja poskusov, da bi medije instrumentalizira- li za politiène in ekonomske cilje izdajateljev ali lastnikov. slo.indd 14 slo.indd 14 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 15 Uvod Kodeksi novinarskih organizacij za to ne zadošèajo v celoti; v te dogovore bi bilo treba vkljuèiti in zavezati k spoštova- nju tudi izdajatelje oz. lastnike. Tudi mehanizme vlaganja pritoþb in razsojanja o pritoþbah glede novinarske etike bi bilo treba razširiti tako, da bi v njih sodelovali novinarji, izdajatelji in javnost. Socialne razmere, v katerih delajo zaposleni v medijski industriji, vplivajo na kakovost in odgovornost profesio- nalnega delovanja novinarjev in drugih medijskih delav- cev. Gre za ranljivost poklica, ki ima v vsaki druþbi moèno in za uresnièevanje èlovekove pravice do svobode izraþanja mnenj, pridobivanja in razširjanja mnenj in informacij po- membno vlogo. Zato je urejenost socialnih razmer, v katerih medijski ustvarjalci opravljajo svoj poklic, v interesu celotne druþbe. Preglednost in stabilnost socialnih razmer je treba doseèi s kolektivnimi pogodbami, h katerim bi delodajalce in delojemalce morala zavezovati zakonodaja. Organizacijsko, materialno in kadrovsko je treba krepiti nevladne organizacije na podroèju medijev, strokovna, in- teresna in stanovska zdruþenja z jasnimi podroèji delovanja, ki med sabo sodelujejo, sklepajo dogovore, razpravljajo in se pogajajo o zagotavljanju interesov, ki jih zastopajo. Skupni cilj bi morala biti razvita, pregledna, uspešna in javnemu interesu namenjena medijska dejavnost. Za boljšo vkljuèenost drþavljanov v medijsko dejav- nost bi morale interesne skupine drþavljanov in nevladne organizacije bolj dejavno in ustvarjalno uporabiti nove tehnologije in razviti nove, avtonomne oblike medijskega ustvarjanja in razširjanja programskih vsebin, ter se pri tem poèetju povezovati z drugimi sorodnimi drþavljanskimi po- budami po svetu. 2. Osrednja televizijska poroèila Televizijske hiše, predvsem javna televizija, bi ugoto- vitve o prevladovanju politikov med akterji v osrednjih poroèilih morali vzeti resno in si prizadevati, da v svojih osrednjih poroèilih obravnavajo veè tem in akterjev zu- naj politiène arene, zlasti iz civilne druþbe in manjšinskih skupnosti. Hkrati bi si morali prizadevati, da vkljuèujejo veè tem in prispevkov iz drugih regij in krajev, ne le iz Ljubljane. Tudi zastopanost þensk med sogovorniki in akterji v poroèilih bi morale televizijske hiše, še posebno javna televizija, skrbno in sistematièno poveèevati. slo.indd 15 slo.indd 15 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 16 Mediji za drþavljane Pri poroèanju o mednarodnih temah bi morali veè po- zornosti nameniti dogodkom in razmeram zunaj Evrope in naèrtno skrbeti za vkljuèevanje tem z vseh celin. Te in druge ukrepe, ki bi odpravili negativne trende v strukturi in vsebini osrednjih televizijskih poroèil, bi mora- li razvijati sistematièno, na podlagi rednih internih moni- toringov, uredniških analiz in sestankov in s sprejemanjem zavezujoèih internih smernic, mehanizmov in odloèitev. 3. Poroèanje o manjšinah Pri poroèanju o manjšinah bi morali mediji skrbno upo- števati zakonska doloèila in poklicne standarde, zapisane v novinarskem kodeksu, hkrati bi lahko posamezni mediji razvili lastne interne etiène in programske smernice na tem koèljivem podroèju. Prikazovanje manjšin v medijih in napake, ki jih razi- skovalci ugotavljamo in predstavljamo javnosti þe vrsto let, bi morale pritegniti veè pozornosti medijskih ustvarjalcev, še posebno urednikov. Medijske hiše bi morale z internimi pravili in mehaniz- mi nadzora, skrbno uredniško politiko in sprotnimi analiza- mi uredniških odloèitev doseèi, da se pripadniki etniènih, druþbenih in drugih manjšin ne stereotipizirajo in ne obrav- navajo na diskriminatoren naèin. Ko mediji obravnavajo manjšine, morajo v prispe- vek nujno vkljuèiti predstavnike teh skupnosti in njihova stališèa, in sicer ne le kot anonimne pasivne objekte. Novi- narji in medijske hiše morajo za to gojiti stike z manjšinskimi skupnostmi. T o lahko doseþejo tudi tako, da imajo v vsakem uredništvu novinarja ali novinarko, ki spremlja to podroèje, ga pozna in ima stike v obravnavanih skupnostih. Mediji bi morali dogodke, o katerih poroèajo, vedno postavljati v kontekst, ker trenja in spori med veèinsko in manjšinsko skupnostjo ali znotraj manjšinske skupno- sti ne nastanejo sami od sebe in imajo obièajno dolgo zgo- dovino. Ni razloga, da bi v medijskih tekstih o manjšinah kot go- vorniki prevladovali politiki. Mediji bi morali poiskati teme in sogovornike na terenu in z rednim, in ne le ekscesnim, obravnavanjem þivljenja in tem, povezanih z manjšinami, prispevati k njihovem poznavanju in razumevanju njihove- ga poloþaja med bralci, poslušalci in gledalci. Mediji lahko ustvarijo mehanizme, s katerimi bi ka- kovost in ustreznost obravnavanja manjšin preverjali na slo.indd 16 slo.indd 16 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 . sreèanjih s predstavniki manjšinskih skupnosti. Pripadni- ki manjšinskih skupnosti in njihova zdruþenja pa bi morali redno obvešèati medije o svojih dejavnostih in prizadeva- nju, hkrati pa bi se lahko v pismih uredništvom oglašali z odzivi na pisanje o njihovi skupnosti, svojimi pozitivnimi in negativnimi ocenami. Vsako uredništvo bi moralo imeti pregleden pritoþbeni mehanizem, ki bi omogoèal hitro in sprotno objavljanje popravkov. Mediji, tako osrednji kot lokalni, bi morali pri politiki zaposlovanja naèrtno skrbeti za ustrezno zastopanost pri- padnikov manjšinskih skupnosti med novinarji in drugimi medijski ustvarjalci, tudi na vodilnih in uredniških mestih. Da bi to dosegli, bi lahko – tako je v zglednih tujih medij- skih hišah – s štipendijami, usposabljanjem in zagotavlja- njem moþnosti opravljanja prakse prispevali, da se poveèa število usposobljenih novinarjev in medijskih ustvarjalcev iz manjšinskih skupnosti. Z naèrtnimi prizadevanji za bolj- šo zastopanost manjšin v strukturi zaposlenih mediji hkrati doseþejo navzoènost pripadnikov manjšin v uredništvih, to pa prispeva k boljši obvešèenosti in obèutljivosti uredništev in medijev za teme, povezane z manjšinami. slo.indd 17 slo.indd 17 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 . slo.indd 18 slo.indd 18 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 . MEDIJSKI IMPERIJ – NOVODOBNI GOSPODARJI INFORMACIJ sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè slo.indd 19 slo.indd 19 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 20 Mediji za drþavljane Strah preganja multinacionalni kapitalizem – strah svobodne informa- cije. Vse sile »globalizma« so se povezale v nesveto alianso, da bi pre- gnale ta strah: Microsoft in Disney, Svetovna trgovinska organizacija, kongres zda in evropska komisija. Eben Moglen, Pikakomunistièni manifest 1 Brass Check najdete v svoji plaèilni kuverti vsak teden – vi, ki pišete in tiskate ter širite naše èasopise in revije. Brass Check je cena vaše sra- mote – vi, ki jemljete èudovito telo resnice in ga prodajate na trþnici, ki izdajate deviške upe èloveštva v studnih bordelih Velikega biznisa. Upton Sinclair, The Brass Check: A Study of American Journalism. 2 Lawrence Lessig, ameriški profesor ustavnega prava, pripoveduje v svoji knjigi Svobodna kultura o zgodovin- skem premiku, ki se je zgodil na podroèju pravnega varstva avtorskih pravic in njegovih posledicah za naravo in pri- hodnost ustvarjalnosti ter svobodo izraþanja. V poglavju o (medijski) lastnini in njenih vplivih na svobodo ustvar- janja se dotakne tudi vprašanja medijske koncentracije. »Menil sem, da konentracija ne bo pomembna. Preprièan sem bil, da gre pri koncentraciji lastništva v medijih pred- vsem za uèinkovitejšo finanèno strukturo. Zdaj, ko sem o omejevanju ustvarjalcev bral in slišal vse mogoèe, kar me je skušalo preprièati o nasprotnem, pa zaèenjam razmišljati drugaèe. (...) Èe pešèica druþb nadzoruje dostop do medijev in èe ta pešèica odloèa, katera politièna stališèa bo dovo- lila oglaševati v svojih programih, potem je koncentracija oèitno in bistveno pomembna. Morda so vam stališèa, ki jih izbere ta pešèica druþb, všeè. Vendar pa vam ne bi smel biti všeè svet, v katerem zgolj pešèica odloèa o tem, kaj naj izvemo drugi.« 3 Medijska lastnina je pomembna. Prav tako je pomemb- na koncentracija na medijskem podroèju. Tisti, ki imajo v svojih rokah medije, imajo tudi moþnosti vplivati na to, kaj bomo (ali pa ne) brali, poslušali in gledali, pa tudi, kako bodo nekateri dogodki, posamezniki ali pojavi predstavlje- ni. Tudi slovenski medijski prostor je – kljub svojim »lo- kalnim« specifikam – del svetovnega medijskega imperija in je podvrþen trendom, ki so zanj znaèilni. Koncentracija 1 Eben Moglen, The dotCommunist Manifesto, http://emoglen.law.columbia.edu/publi- cations/dcm.html (15. 6. 2006) 2 Cit. po Walter Lippmann, Javno mnenje. 1999. Ljubljana: fdv, Zbirka Javnost (str.213). Bras Check je bil kovinski þeton, ki ga je obiskovalec bordela kupil pri vhodu in ga izroèil prostitutki za opravljeno storitev. 3 Lawrence Lessig. 2005. Svobodna kultura. Narava in prihodnost ustvarjalnosti. Ljub- ljana: Krtina. (str. 183, 187-8). slo.indd 20 slo.indd 20 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 21 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij medijskega kapitala v rokah maloštevilnih lastnikov nima posledic le na medijsko ponudbo, ampak tudi na delovne razmere znotraj same medijske industrije. Poloþaj novinar- jev, spremenjene delovne razmere, aktivni posegi lastnikov v produkcijo medijskih vsebin in nadzor nad delovanjem medijskih podjetij ne vplivajo le na raznolikost medijske ponudbe, ampak tudi na pravico drþavljanov in drþavljank do svobodnega izraþanja. Brez svobodnih, odprtih in profe- sionalnih medijev pa ni demokracije. V nadaljevanju bomo predstavili temeljne znaèilnosti stanja na podroèju medijev v Sloveniji in opozorili na neka- tere trende, ki vplivajo na zmanjševanje novinarske (medij- ske) avtonomije. Zgodba o slovenskih medijih je zgodba o nenehnem vplivu lastnikov in politike (ki je obenem eden od pomembnejših medijskih lastnikov) na delovanje me- dijev. Ta zgodba pa ima svojo zgodovino, ki seþe v zaèetek 90. let prejšnjega stoletja, ko se je Slovenija odloèila za specifièno obliko privatizacije na medijskem podroèju. Da- našnje posege v imenovanje in razreševanje nadzornih sve- tov, uprav, odgovornih urednikov in urednikov je treba po- gledati znotraj širših »tranzicijskih premikov« v slovenski druþbi. Privatizacija slovenskih medijev je namesto do manj pripeljala do veè vpliva politike na medijskem podroèju. slo.indd 21 slo.indd 21 20. 9. 2006 16:25:51 20. 9. 2006 16:25:51 22 Mediji za drþavljane POLITIKA V MEDIJIH IN MEDIJI V POLITIKI Sprememba zakona o javni rtv Slovenija, sprememba zakona o medijih, zahteva po uvajanju tretjega nacionalne- ga programa kot dela javnega servisa, ki bi brez uredniških posegov prenašal seje drþavnega zbora in njegovih delovnih teles, in zahteve po pluralnosti in uravnoteþenosti medij- skega prostora so postale ene najpomembnejših tem javnih razprav po drþavnozborskih volitvah leta 2004. Ko je mar- ca 2006 ameriško zunanje ministrstvo objavilo redno letno poroèilo o stanju èlovekovih pravic v svetu, je postal tisti del poroèila, ki se nanaša na svobodo izraþanja in svobodo medijev v Sloveniji, predmet polemiènih javnih razprav in v njih so sodelovali številni politiki in mediji. Ti politiki pa so iz 14 vrstic tega poroèila 4 izbirali tiste dele, s katerimi so dokazovali dvoje: da medijskega pluralizma v Sloveniji ni, so pa primeri neposrednega vladnega vpliva na medi- je. Pri tem je vsaka politièna stran dokazovala tisto, kar ji je ustrezalo – vlada je trdila, da je to problematièno stanje podedovala od predhodnikov, zato mora razmere v medijih urediti, opozicija pa, da poroèilo opisuje razmere, ki jih je s spremembami medijske zakonodaje in kadrovskimi menja- vami v medijskih hišah povzroèila sedanja vlada. Kaj dejansko piše v poroèilu? Poroèilo navaja, »da so mediji v Sloveniji aktivni in neodvisni, ampak ne izraþajo širokega spektra politiènih pogledov«. Najveèji tiskani me- diji se financirajo iz privatnih vlaganj in oglaševanja, hkrati pa ima vlada »v svoji lasti obèutni lastniški deleþ v številnih podjetjih, ki imajo deleþe v medijih«. Poroèilo tudi pravi, da so primeri, ko delno vladno lastništvo v medijih vpliva na njihovo samocenzuro. Poslanci dz so na koncu sprejeli odloèitev, da se poroèilo prevede v celoti in se kot tako tudi obravnava v nadaljnjih razpravah. T o je eden temeljnih problemov slovenske poli- tike in politikov – njihova nenehna potreba, da se o medijih in njihovem poroèanju razpravlja. Ali je slovenski medij- ski prostor nepluralen in ali so »dokazi« o tem, da drþava s svojo lastniško navzoènostjo vpliva na uredniško politiko medijev, sta zato vprašanji, ki najlepše opisujeta temeljna »naèela« slovenske medijske politike zadnjih 15 let. Za slo- vensko politiko je bila medijska politika vseskozi (predvsem) politièni problem. 4 Country Reports on Human Rights Practices, 8. marec 2005. Dostopno na http://www. state.gov/g/drl/rls/hrrpt/2005/61675.htm (10. 6. 2006). slo.indd 22 slo.indd 22 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 23 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij Predstavniki drþave so v javnih nastopih doslej veèkrat trdili, da drþava ni pomemben medijski lastnik (pri tem so naštevali le neposredne drþavne lastniške deleþe). Pri tem so namenoma prezrli, da so neposredni lastniški deleþi le manjši del zgodbe o slovenskih medijskih lastnikih in nji- hovi lastnini ter naèinih, kako to lastnino upravljajo. T ezo, da drþava zaradi lastništva nima posebnega vpliva na medi- je, so ovrgli dogodki, ki so se v medijskih podjetjih zaèeli þe nekaj mesecev po parlamentarnih volitvah novembra 2004, ko se je zamenjala oblast. Po hitrem postopku so zaèeli pri- pravljati novi zakon o javnem servisu in zakon o medijih, zavrteli so se »kadrovski vrtiljaki« v medijskih hišah, sledi- li so netransparentni prodaje in nakupi lastniških deleþev v medijih. Poldrugo leto po volitvah veèino najveèjih slo- venskih medijev (med drugim javno radiotelevizijo in tri èasopisne dnevnike) vodijo novi ljudje, ki svojih predho- dnikov niso nasledili zato, ker bi bili tem potekli uredniški in direktorski mandati. To brez moènega vpliva drþave ne bi bilo mogoèe. Da bi razumeli, kaj (formalni) lastniki medijev prièa- ku jejo od svoje lastnine, moramo pojasniti, kako so do te (medijske) lastnine prišli in kdo so njihovi lastniki. La- stniki medijskih lastnikov so v Sloveniji podjetja, katerih veèinski lastnik je – posredno ali neposredno – drþava. Po skoraj petnajstih letih privatizacije so tako najvplivnejši slovenski dnevni èasopisi »prehodili« dolgo pot: namesto druþbenih lastnikov so dobili drþavne. T o nenavadno stanje je posledica privatizacije druþbene lastnine, ki se je zaèela v devetdesetih letih, in debat, s katerimi so hoteli pristojni odgovoriti na vprašanje, kako privatizirati medije in hkra- ti prepreèiti njihovo podrþavljenje. Vendar pa privatizacija medijev nikoli ni bila (samo) ekonomsko vprašanje. Me- dijska lastnina namreè ni bila katera koli lastnina. Politika je imela medijsko lastnino vseskozi za lastnino, ki omogoèa vpliv na potencialne volivce in nadzor nad prostorom jav- ne razprave. Zato so postale zgodbe o lastninjenju najveèjih sloven- skih èasopisnih dnevnikov – Dela, Dnevnika in Veèera – le ene izmed številnih slovenskih nedokonèanih in nerazi- skanih privatizacijskih zgodb. Natanèneje bomo opisali, kako je potekala privatizacija in reprivatizacija najveèjega slovenskega dnevnoinformativnega èasopisa Delo, ker na- zorno opisuje »incestuozno razmerje« med politiko, mediji in novinarji. slo.indd 23 slo.indd 23 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 24 Mediji za drþavljane DELO: KAKO SE JE ZAÈELO? Za ponazoritev zgodovine medijske privatizacije v Slo- veniji bomo najprej opisali, kako je potekalo preoblikova- nje Dela, najveèjega slovenskega splošnoinformativnega èasopisnega dnevnika. Nekdanja drþavna in potem druþbena lastnina je v 15 letih postala 20 milijard tolarjev vredno pod- jetje, v katerem ima drþava po lastniško povezanih podjetjih v svoji lasti še zmeraj prevladujoèi poloþaj. Naèrt, ki ga je konec leta 1989 javnosti sporoèil odbor za reorganizacijo ègp Delo, je na podlagi tedaj veljavne- ga podjetniškega zakona predlagal, naj ègp Delo postane matièno podjetje s petimi kapitalsko povezanimi sestrami. Matièni druþbi naj bi pripojili takratne temeljne organiza- cije zdruþenega dela (tozde) Delo in Naši razgledi, Revije in prodajo pa še delovno skupnost Stik in del delovne skupno- sti skupnih sluþb. Sestre pa naj bi bile Grafika, Novi tednik, Globus, Gospodarski vestnik in Studio marketing (Interno Delo, november 1989, »Referendumu na pot«, december 1989). S sklepom zbora delavcev tozd Delo, je junija 1990 ustanovitelj dnevnika Delo postal tozd Delo. T a sklep je po- trdil tudi delavski svet tozd Delo skupaj z zunanjimi èlani. Kot je bilo zapisano: »S tem postaja dnevnik Delo tudi po formalni plati samostojen zunajstrankarski èasopis, ki izraþa interese najširše slovenske javnosti« (Delo, 18. 6. 1990). V anketi, ki jo je opravil èasopis Delo (23. 6. 1990), je 51,5 odstotka anketirancev odgovorilo, da ravna Delo prav, ker mora biti èasnik v veèstrankarskem sistemu neodvisen; 15,9 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da je sicer prav, da je Delo neodvisno, vendar pa bi morali sedaj nad njim bedeti predstavniki neodvisne javnosti; 24,5 odstotka sodelujoèih v anketi pa je menilo, da politika in èasnikarstvo ne smeta imeti nobene zveze, ampak mora biti èasopis odvisen pred- vsem od bralcev in prodaje na trgu. Aprila 1991 je bilo na temeljnem sodišèu v Ljubljani, enota Ljubljana, registrirano podjetje Delo d. o. o. S tem je bilo konèano preoblikovanje nekdanjega tozda Delo v sa- mostojno podjetje Delo v druþbeni lasti. Ta postopek pa je v javnosti povzroèil številne polemike. T ednik Demokracija (24. 7. 1990) je objavil dopis predstavnikov nekdanje szdl (sicer ustanoviteljice ègp Delo), v katerem soglašajo s pre- nosom ustanoviteljskih pravic. V dopisu je bilo poudarjeno, da ta prenos ne zadeva lastninskih vprašanj v zvezi z ègp Delo, kar pomeni, »da podpisani predstavniki ne odstopa- jo od svojih lastninskih upravièenj do èasopisa Delo in ègp slo.indd 24 slo.indd 24 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 25 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij Delo«. Takratni minister za informiranje Stane Staniè je istega dne na straneh Dela objavil svoj odgovor in v njem poudaril, da je »Delo v minulih letih dobivalo veè kot tri èetrtine vseh sredstev republiškega proraèuna, namenjenih za dnevnike« (Delo, 24. 7. 1990). Z drugim soglasjem agencije za privatizacijo (novembra 1995) je podjetje postalo delniška druþba. Osnovni kapital je znašal okrog 670 milijonov tolarjev in za to vrednost je podjetje izdalo 667.000 zaèasnic, ki jih je bilo po vpisu las- tninjenja treba nadomestiti z delnicami. V anketi, ki jo je vodstvo èasopisa Delo takrat izvedlo med zaposlenimi, se je 93 odstotkov zaposlenih opredelilo za lastninsko preobli- kovanje z veèinskim deleþem zaposlenih. Namen privatiza- cije, kakor so ga predstavili prihodnjim delnièarjem, je bil ohraniti samostojnost in neodvisnost podjetja, poveèevati poslovno uspešnost in zaposlenim zagotoviti maksimalno kakovost dela in þivljenjski standard, ki bo temeljil tudi na dohodkih iz vloþenega kapitala. Podjetje se je tako odloèilo za takšno obliko privatizacije: 40 odstotkov druþbenega ka- pitala je bilo razdeljenih med Kapitalski sklad pokojninske- ga in invalidskega zavarovanja (sedanji kad, 10 odstotkov), Slovenski odškodninski sklad (sedanji sod, 10 odstotkov) in Sklad rs za razvoj d. d. (20 odstotkov), 60 odstotkov las- tnine pa naj bi odkupili zaposleni. Lastnina podjetja v t. i. notranjem odkupu pa naj bi bila razdeljena takole: lastninski certifikati zaposlenih in njihovih oþjih druþinskih èlanov, nekdanjih zaposlenih in upokojencev (20 odstotkov), no- tranji odkup (22 odstotkov) in 18 odstotkov vrednosti, ki bi jo prodali svojim bralcem. Januarja 1999 je zaèelo Delo kot prva medijska hiša v Sloveniji kotirati v borzni kotaciji. Do vstopa na borzo so se delnice prodajale na sivem trgu znotraj hiše. Na tem trgu je proti koncu leta 1998 delnica þe dosegla vrednost veè kakor 7000 tolarjev. 5 Ko je Delo prišlo na borzo, je delnica sko- kovito zrasla in v tednu dni dosegla celo vrednost 19.000 tolarjev (Slovenski delnièar, 6. 3. 1999). Konec decembra 2000 je vrednost delnice Dela znašala nekaj veè kot 15.000 tolarjev, konec decembra 2001 13.600 tolarjev, konec de- cembra 2002 pa se je njena vrednost skoraj podvojila. De- cembra 2002 je bila delnica Dela vredna 29.000 tolarjev, avgusta 2004 veè kakor 30.000, leto pozneje (avgusta 2005) pa 30.700 tolarjev. Leta 1995 je bilo Delo ocenjeno na 670 5 Knjigovodska vrednost delnic Dela je bila leta 1997 2000 sit, konec leta 1997 2500 sit in konec leta 1998 3600 sit. slo.indd 25 slo.indd 25 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 26 Mediji za drþavljane milijonov tolarjev, danes je njegova vrednost veè kakor 20 milijard tolarjev. Od prvotne ideje, da bi Delo ostalo v rokah zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, njihovih druþinskih èlanov in bral- cev, ni ostalo skorajda niè. Deleþe, ki so jih zaposleni pri- dobili, so veèinoma prodali. Od zaposlenih (in nekdanjih zaposlenih) ima najveèji lastniški deleþ Tit Doberšek, nek- danji glavni in odgovorni urednik Dela. Novinarji, zaposle- ni in nekdanji zaposleni, ki so dejansko imeli moþnost biti lastniki Dela, so to moþnost kratko malo prodali najboljše- mu ponudniku. Deleþ notranjih lastnikov je s 60 odstotkov padel na manj kakor deset, poveèal pa se je deleþ zunanjih lastnikov – predvsem zaradi koncentracije kapitala pri enem lastniku. (glej Tabelo 1) Prodajanje in nakupovanje lastniških deleþev v Delu ni bila nikoli zgolj poslovna odloèitev, ne glede na to, kaj so javno govorili vpleteni. Štirinajst dni pred svojo razrešitvi- jo julija 2000 (v èasu zamenjave vlade) je takratni direktor paradrþavnega sklada kad prodal 5,5-odstotni deleþ Kapi- talske druþbe v Delu. Za okrog 700 milijonov tolarjev so delnice Dela kupili borzna hiša Cobito, Gorenje 6 in Emo- na Maximarket. To je bil odstotek, ki ga je lahko direktor prodal brez soglasja skupšèine kad (glede na politiène spre- membe v vladi tega soglasja verjetno ne bi bil dobil). S to prodajo se je pokazalo, da je medijska lastnina (vsaj v oèeh drþave) predvsem politièna lastnina. Ko je leta 2003 Pivovarna Laško odkupila èetrtinski deleþ Dela od Krekove druþbe, je drugi zainteresirani kupec dzs trdil, da so Lašèani svojo naloþbo v Delo preplaèali. Na vprašanje èasopisa Finance »Zakaj pivovarna Laško kupu- je Delo?« je predsednik uprave dzs Bojan Petan odgovoril: »Verjamem, da so Lašèani kupili Delo zase (…). Mislim, da so za delnico plaèali okoli 36.000 tolarjev, kar je po mo- jem mnenju ekonomsko preveè. Za èetrtino Dela je to šest milijard tolarjev« (Finance, 5. 2. 2003). Vrednost delnice Dela je 5. 2. 2003 znašala 26.407 tolarjev. 7 Vodstvo Pivo- varne Laško je oèitno presodilo, da se investicija v nakup lastniškega deleþa Dela tako zelo splaèa, da jo je treba tudi preplaèati. Je vodstvo Pivovarne Laško pri nakupu deleþa Dela ravnalo v skladu s interesi svojih delnièarjev? Je bil nakup Dela dobra ekonomska ali politièna naloþba? 6 Po poþaru v Gorenju je vlada Andreja Bajuka zahtevala od Gorenja, da proda svoj deleþ v Delu, èe hoèe dobiti pomoè od drþave. 7 http://dd.delo.si/datoteke/podatki2003.xls slo.indd 26 slo.indd 26 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 27 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij tabela 1: spremembe lastniških deleþev v delu 2000–2006 % september 2002 % december 2003 % september 2004 % januar 2005 % junij 2006 25,000 zvon i pid 24,989 pivovarna laško 24,989 pivovarna laško 24,989 pivovarna laško 24,990 pivovarna laško 11 ,720 sod 11,720 sod 11,720 sod 12,105 infond holding 20,000 kd holding 7,630 maksima 1 11,096 id maksima 11,096 id maksima 11,720 sod 11,720 sod 6,180 kapitalska druþba 7,465 kapitalska druþba 9,166 infond id 9,166 infond id 9,170 infond id 5,130 nfd 1 investicijski sklad 6,803 infond id 7,761 infond holding 6,719 kapitalska druþba 7,800 Maksima 4,650 infond id 5,129 nfd 1 investicijski sklad 6,717 kapitalska druþba 2,878 modra linija 6,170 kad 2,040 poteza naloþbe 2,878 modra linija 3,129 kbm infond dzu 1,049 apih jurij 2,490 modra linija 2,020 gorenje 2,160 banka koper 2,878 modra linija 0,962 zlata moneta 1,470 abanka 1,798 apih jurij 2,023 gorenje 1,453 apih jurij 0,950 petrol 1,510 zavarovalnica triglav 1,498 apih jurij 0,830 tit dobršek 1,495 modra linija 1,113 kbm infond dzu Decembra 2000 je deleþ manjših delnièarjev, predvsem notranjih lastnikov, znašal 36,85 odstotka, þe septembra 2002 je bil ta deleþ bistveno manjši. De- cembra 2003 je postala najveèja posamièna lastnica Dela Pivovarna Laško (24,99 odstotka), veèje deleþe pa so imeli še sod, id Maksima, kad in Infond id, zadnja veèja sprememba je bil vstop druþbe kd Group, ki je konec leta 2005 pridobila 20-odstotni lastniški deleþ. slo.indd 27 slo.indd 27 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 28 Mediji za drþavljane Pregled »prerazporejanja« lastniških deleþev v Delu nam pokaþe, da je bil temeljni namen nakupovanja in prodaje delnic prepreèiti, da bi »desni« lastnik pridobil veè kakor polovièni deleþ, saj bi mu to omogoèilo vplivati na uredniško politiko. T rditvi, da je Laško kupil deleþ v Delu (predvsem) zato, da zavaruje prevlado »leve« politiène opcije in ne za- radi (domnevnega) ekonomskega interesa, lahko postavi- mo nasproti drugo trditev – Krekova druþba je z odprodajo èetrtinskega deleþa v Delu za šest milijard tolarjev opravila enega redkih (èe ne celo edinega) ekonomsko utemeljenih poslov na medijskem trgu. Stvar seveda ni tako preprosta. Krekova druþba je namreè ugotovila, da ji zaradi razpršeno- sti lastništva in medsebojne povezave lastnikov Dela ne bo uspelo pridobiti veèinskega deleþa (ki bi ji omogoèil vpliv na uredniško politiko), zato se je odloèila iztrþiti èim veè iz tistega, kar ima v rokah. Kupci lastniških deleþev v Delu (to so bila na prvi pogled nepovezana podjetja, ki pa so bila de- jansko povezana z drþavo) so z nakupom dobili moþnost (in pozneje so jo izkoristili), da vplivajo na uredniško politiko. Tisti, ki ima veèino v nadzornem svetu, imenuje upravo. T a imenuje odgovornega urednika, ta pa imenuje urednike. Navidezno »zaprta vrata« med politiko in medijem so bila zato dejansko vseskozi »odprta«. Lastniška struktura dveh dnevnih èasopisov z najvišjo naklado – Dela in Slovenskih novic – se zdi iz današnje per- spektive marsikomu »samoumevna«. Kakor številne dru- ge privatizacijske zgodbe iz èasa tranzicije pa ima tudi svo- jo zgodovino. Kako so Slovenske novice postale »lastnina« Dela? Leta 1993 je podjetje Hit na vodstvo èasopisa Delo javno naslovilo vprašanje o domnevnih nepravilnostih pri privatizaciji Dela. Delo da je ustanovilo by-pass podjetje za lastninski nadzor nad Slovenskimi novicami, v katerem so nekateri vodilni ljudje Dela s svojimi dokapitalizacijskimi vloþki bistveno odstopali od dokapitalizacijskih vloþkov drugih zaposlenih. V sodnem registru je bilo pri ustanovi- tvi podjetja Slovenske novice zapisanih 148 ustanoviteljev, med njimi je bila veèina novinarjev Dela in Slovenskih novic. V intervjuju za Fokus (9/10, julij/avgust 1993) je nekdanji namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela Danilo Slivnik (konec leta 2005 je postal predsednik uprave Dela) na novinarjevo trditev, da so Novice klasièna by-pass firma odgovoril: »To ni res. Pri Slovenskih novicah gre za jasno kapitalsko razmerje 51 odstotkov zasebnega in 49 odstot- kov druþbenega kapitala, ki je s poznejšo dokapitalizacijo prešlo v razmerje 60 : 40 v korist prvega. Druþbeni del pa slo.indd 28 slo.indd 28 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 29 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij bo zdaj predmet lastninjenja, podobno kot Delo. Delo je Slovenskim novicam dalo tudi kredit z osemodstotno obres- tno mero. Pri lastninjenju smo zelo previdni, saj vemo, da bi nam mnogi skušali zelo hitro naprtiti kakšne nepravilno- sti.« 8 Vprašamo se lahko, kateri zasebni in kateri druþbeni kapital je bil vloþen v ustanovitev Slovenskih novic, kako se je druþbeni kapital olastninil, kdo in pod kakšnimi pogoji je dobil in odplaèeval kredit in kako so se na koncu odpro- dali lastniški deleþi. Ko je leta 1990 podjetje Delo zaèelo svojo (pred) pri va- tizacijo, je ustanovilo matièno podjetje in sestrska podjetja. Kaj se je zgodilo z njimi in kdo so njihovi lastniki danes? T e- dnik Naši razgledi je prenehal izhajati, ker je delniški druþbi Delo d. d. prinašal izgubo ne glede na visoke subvencije mi- nistrstva za kulturo. Delo Revije je v lasti Dela tèr, Alpressa in Dela prodaje (med veèjimi posamiènimi lastniki sta Voj- ko Pehtravec in Igor Saviè), najveèji lastniki Dela prodaje so Iskra commerce d. o. o., dzs, Zvon ena holding in sod. Od sestrskih podjetij je Novi tednik (nt&rc, Novi tednik in Radio Celje) v tretjinski lasti podjetja Atka Prima d. o. o. (direktor podjetja je Boško Šrot, sicer direktor Pivovar- ne Laško, najveèje lastnice Dela), Anice Šrot Auþner, sod in Dela tèr, Gospodarski vestnik je bil privatiziran z no- tranjim odkupom vodstva in je po 54 letih izhajanja uga- snil, Studio Marketing pa je postala ena najveèjih sloven- skih oglaševalskih agencij (del svetovno znane oglaševalske korporacije jwt). 8 Sandra B. Hrvatin in Marko Milosavljeviæ, 2001. Medijska politika v Sloveniji v devet- desetih, str. 20. Ljubljana: Mirovni inštitut. slo.indd 29 slo.indd 29 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 30 Mediji za drþavljane KDO SO LASTNIKI SLOVENSKIH MEDIJEV? Odgovor na vprašanje, kdo so lastniki Dela, Slovenskih novic, Dnevnika, Veèera in Primorskih novic, ni tako preprost, kakor se zdi na prvi pogled, saj izpiski lastnikov iz delniške knjige ne razkrivajo celotne slike. tabela 2: lastniška struktura dela % junij 2006 24,990 pivovarna laško 20,000 kd holding 11,720 sod 9,170 infond id 7,800 maksima 6,170 kad 2,490 modra linija 1,470 abanka 0,950 petrol 0,830 tit doberšek Vir: kdd. tabela 3: lastniška struktura veèera % junij 2006 36,530 infond holding 20,000 delo 14,990 infond id 10,001 sod 7,150 leykam 6,940 delo prodaja Vir: kdd. Splošnoinformativni dnevnik Delo ima identièno lastniško strukturo kakor Slovenske novice – med najveèjimi lastniki sta Pivovarna Laško z 24,99 odstotka in kd Holding d. d. z 19,99 odstotka. kd Holding je v Delo stopila 18. 11. 2005, ko je Infond holdingu v zameno za delni- ce Dela »odstopila« triodstotni deleþ v podjetju Mercator. 9 Hkrati ima Delo tudi 20-odstotni lastniški deleþ v Veèeru, za katerega so plaèali 665 milijonov tolarjev. Veèer d. d. ima 6,5-odstotni deleþ v Dnevniku d. d. izdajatelju èasopisa Dnevnik. 9 Cena za delnico Dela je bila za èetrtino višja od trþne cene na borzi (borzni enotni teèaj Dela na dan 18. 11. 2005 je bil 30.030,82 tolarja, kd Holding pa je za delni- co plaèal 37.910 tolarjev). Nakup so pri kd Holdingu utemeljevali z dolgoroènostjo naloþbe, od katere prièakujejo primerne donose. Dne 10. 5. 2006 je bila cena delnice Dela 24.611,11; 31. 5. 2006 pa 25.819,20 tolarja. slo.indd 30 slo.indd 30 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 31 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij tabela 4: lastniška struktura dnevnika % junij 2006 51,050 dzs 25,740 styria medien ag 10,110 kad 6,520 èzp veèer 2,710 mobitel Vir: kdd. Dnevnik d. d. pa je 12-odstotni lastnik Primorskih novic. 10 Èasopis Dnevnik je v 51-odstotni lasti dzs, ki pa je 19-odstotna lastnica Dela Prodaje. Delo Prodaja pa ima skoraj sedemodsotni deleþ v Veèeru in 21,5-odstotni v dzs. dzs je obenem veèinska lastnica èasopisa Direkt. Èe »prvim« lastnikom splošnoinformativnih èasopisov dodamo lastniške deleþe obeh paradrþavnih skladov sod in kad, vidimo, da ima kad 6-odstotni deleþ v Delu in deset- odstotnega v Dnevniku, sod pa 11-odstotnega v Delu in 10-odstotnega v Veèeru. T ako je drþava po svojih dveh skla- dih kad in sod drugi najveèji delnièar Dela. In vendar je to šele zaèetek. Èe si podrobneje ogledamo najveèje lastnike èasopisa Delo (Pivovarna Laško, kd Holding d. d. in Infond id), vidimo, da imajo v Pivovarni Laško veè kakor 30-odsto- tni deleþ kad, Infond holding in Infond id. Drugi deleþi so v rokah investicijskih druþb, ki so jih ustanovile banke in za- varovalnice, v katerih imata kad in sod še vedno pomemb- ne deleþe in katerih lastnica je – posredno ali neposredno – še vedno drþava. Pomembni lastnici obeh Infonodov sta druþba Radenska, ki je v veèinski lasti Pivovarne Laško, in matièna druþba, banka Nova kbm, ki je tudi v veèinski lasti kad in sod in zavarovalnice T riglav, ta pa je spet v pribliþno 80-odstotni lasti skladov kad in sod. Infond holding in id imata skupaj še 63-odstotni deleþ druþbe, ki izdaja dnevnik Veèer. Èe lastniški strukturi splošnoinformativnih dnevni- kov dodamo še lastnike tednikov, je slika takšna: Mag je v lasti Dela d. d., Demokracija pa je v lasti Socialdemokratske stranke Slovenije (predsednik stranke Janez Janša je tudi predsednik vlade) in Dušana S. Lajovica. Tednik Mladina pa ima med pomembnejšimi lastniki Delo tèr, v katerem ima Delo Revije d. d. 10-odstotni deleþ. 10 Med pomembnejšimi lastniki Primorskih novic so poleg Dnevnika d. d. še Banka Koper d. d., Primorje d. d., Forma Inn Koper, Luka Koper in Hit d. d. slo.indd 31 slo.indd 31 20. 9. 2006 16:25:52 20. 9. 2006 16:25:52 32 Mediji za drþavljane slika 1: lastniške povezave v slovenskih tiskanih medijih slo.indd 32 slo.indd 32 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 33 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij Vira: kdd (junij 2006) in medijski razvid. slo.indd 33 slo.indd 33 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 34 Mediji za drþavljane Navajanje podjetij s formalnim lastništvom ne pove vsega. Veliko veè nam povedo povezave med èlani uprav ali nadzornih svetov druþb, ki so formalno medijske lastni- ce, in druþbami, ki niso neposredno lastnice deleþev v me- dijskih podjetjih, ampak imajo moþnost upravljati interese, ki jih zastopajo (in hkrati nadzirajo). T ako je medijska moè tesno povezana z ekonomsko moèjo in seveda s skoraj ne- vidno politièno moèjo. Imenovanje predsednika ali èlana uprave slovenskega dnevnika nikakor ni (samo) ekonomska zadeva, ampak je predvsem politièna zadeva. »Politièna« razseþnost medijske lastnine se najlepše vidi prav v odnosu med nadzornim svetom, upravo, odgovornim urednikom in zaposlenimi. V nasprotju z lastniki tujih medijskih korporacij, ki od- krito prièakujejo, da bodo mediji delali v skladu z njihovi- mi interesi, slovenski medijski lastniki javnosti nenehno zagotavljajo, da so mediji »samo dobra poslovna naloþba, ki prinaša denar«. Pri tem poudarjajo, da ne èutijo nikakršne potrebe po vplivu na uredniško politiko. Ko je na zaèetku leta 2003 Pivovarna Laško postala èetrtinska lastnica Dela d. d., je njen tedanji predsednik uprave Tone Turnšek v in- tervjuju za »svoj« èasopis izjavil: »Zavedamo se, da gre za osrednji nacionalni èasnik, ki v veliki meri oblikuje sloven- sko javno mnenje. Èe bi nas (pri nakupu) vodili politièni interesi, bi se naloþba v Delo prej obrnila v našo škodo kot v našo korist. Ni naš namen, da bi vplivali na uredniško po- litiko, prièakujemo pa, da nas bo Delo obravnavalo kritièno, vendar tudi korektno in pošteno« (Delo, 22. 2. 2003). Kak- šne poslovne interese je z nakupom zadovoljila Pivovarna Laško, teþko reèemo, ugotavljamo pa, da je novembra 2005 zamenjala svoj èetrtinski lastniški deleþ v Delu za triodsto- tnega v Mercatorju 11 . Netransparentno preprodajanje lastniških deleþev v me- dijih se je stopnjevalo po letu 2000. Predvsem je zanimivo vprašanje, kdaj in zakaj sta svoje lastniške hranila oziroma 11 Druþba kd Holding je 18. novembra 2005 kupila 19,99 odstotka delnic Dela. Delnice so kupili od mariborskega Infond Holdinga, ki je za isti znesek (5,06 milijarde tolar- jev ali 21.125.055 evrov) od kd Holdinga pridobil 4,16 odstotka delnic Mercatorja. Najveèji lastnik Infond Holdinga je (skupaj s hèerinsko druþbo Radenska) Pivovarna Laško. Ko je kasneje Laško pridobilo še dobre tri odstotke delnic Mercatorja, je ko- nec leta 2005 (neuradno) obvladovalo þe dobro petino najveèjega slovenskega trgov- ca. Dne 12. septembra je Mladina objavila prispevek »Dogovor na vrhu«, v katerem je zapisala, da so se 12. avgusta v pisarni predsednika vlade Janeza Janše oglasili štirje vplivni ljudje: drþavna sekretarka Andrijana Kosem Starina, direktor Istrabenza Igor Bavèar, direktor Laškega Tone Turnšek (oziroma njegov tednaji namestnik Boško Šrot) in direktor kd Group Matjaþ Gantar. Po pisanju Mladine so se udeleþenci dogo- vorili, da kad, sod in kd Group prodajo Istrabenzu in Pivovarni Laško svoje deleþe v Mercatorju, kd Group pa od Laškega odkupi Delo in tako pridobi vpliv v èasopisu. slo.indd 34 slo.indd 34 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 35 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij slika 2: lastniške povezave dzs in dnevnika *isti naslov kot Fond Invest Vira: kdd (junij 2006) in medijski razvid. terme èateþ iskra commerce veèer marina portoroþ 73,45 9,76 10,40 delo prodaja zvon 1 holding m 1 dzs tzs fond invest dnevnik mercata bpd fida direkt adria kapital primorske novice 59,29 81,56* 15,13 20,26 9,76 6,94 21,74 14,28 13,51 24,43 18,32 45,43 48,26 32,00 51,05 7,87 12,10 100,00 slo.indd 35 slo.indd 35 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 36 Mediji za drþavljane prodajala paradrþavna sklada kad in sod? Zakaj sta oba skla- da obdrþala svoje deleþe v èasopisu Delo, prodala pa sta jih v Dnevniku (sod) in Veèeru (kad)? Ali sta sklada ocenila, da je Delo kot najpomembnejši nacionalni dnevni èasopis treba obdrþati pod svojim vplivom, Dnevnik in Veèer pa ne? Poglejmo samo primer Dnevnika. sod je svoj deleþ v Dnev- niku prodal dzs aprila 2002 brez javnega razpisa in brez preverjanja, ali je kdo od potencialnih kupcev pripravljen plaèati veè denarja. Bil pa je vsaj še en kupec, kd Holding, ki je imel v Dnevniku 25,57-odstotni deleþ (za 0,9 odstot- ka manjšega kot dzs). Z nakupom lastniškega deleþa sod je dzs zaèel poveèevati svoj lastniški deleþ v Dnevniku in je v petih mesecih (septembra 2002) obvladoval þe 43 odstot- kov, leta 2003 pa je þe postal veèinski lastnik. Èe so leta 2002 sod pri odloèitvi za prodajo deleþa v Dnevniku vodili izkljuèno poslovni rezultati, potem je zanimivo pogledati, koliko bi za isti deleþ dobili danes. Leta 2002 je dzs za na- kup osemodstotnega deleþa v Dnevniku plaèal 372 milijo- na tolarjev, leta 2006 pa je njegova vrednost 1,1 milijarde tolarjev. Razlika v ceni ne gre na raèun drþave, temveè na raèun dzs. Lastniška struktura dzs nam pokaþe, da je to druþba, ki je v lasti podjetij, katerih najpomembnejša la- stnica je sama dzs. Maja 2006 je na slovenski medijski pro- stor posredno stopila nemška zaloþniška korporacija waz z nakupom èetrtinskega deleþa v Dnevniku preko skupnega podjetja dzs-waz Mediji. slo.indd 36 slo.indd 36 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 37 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij DONOSNOST SLOVENSKIH SPLOŠNOINFORMATIVNIH DNEVNIKOV Visok donos na kapital v treh splošnoinformativnih dnevnikih je eden od dveh poglavitnih razlogov za neneh- no prizadevanje lastnikov, da se poveèa njihov lastniški deleþ. Drugi razlog je vpliv, ki ga prinese medijska lastnina. Kakšni so poslovni rezultati najveèjih slovenskih splošno- informativnih èasopisov? Èisti donos na povpreèni kapital je bil leta 2004 pri Delu 12,3 odstotka, pri Veèeru 14,7 od- stotka, pri Dnevniku pa 27,8 odstotka. (12) Èisti dobièek je pri Delu leta 2004 znašal 729.216.000 tolarjev, pri Veèeru 166.992.000 tolarjev (in je bil za 10,8 odstotka manjši kakor leta 2003) in pri Dnevniku 486.069.000 tolarjev (dobièek je bil za 10,49 odstotka veèji kakor leta 2003). Nekoliko drugaèna je slika, ki jo dobimo iz medsebojne primerjave prihodkov na zaposlenega. Dnevnik je povpreèje þe presegel za èetrtino, Delo za pet odstotnih toèk, na Veèeru pa je bil kazalnik kar dobre tri desetine pod povpreèjem. Kapitalski donos na Dnevniku je razmeroma zelo visok tudi zaradi niþjih stroškov dela, glede na njegove poslovne izide, na Delu pa je kapitalski donos zaradi zmanjševanja prihodkov niþji. V prihodnje lahko prièakujemo, da se bo uprava ukvarjala z zmanjševanjem stroškov dela (zniþevanje plaè in zmanjše- vanje števila zaposlenih). Veèer pa þe ima razmeroma nizke plaèe v primerjavi z Dnevnikom in Delom, vendar je tudi njegov prihodek razmeroma niþji. 12 12 Tabelo 5 in analizo podatkov je pripravil Iztok Juranèiè, predsednik Sindikata novi- narjev Slovenije. slo.indd 37 slo.indd 37 20. 9. 2006 16:25:53 20. 9. 2006 16:25:53 38 Mediji za drþavljane tabela 5: rezultati poslovanja splošno bilanèni podatki podatki v tisoèih tolarjev naziv izdajatelja število zaposlenih skupni prihodki prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) kapital èisti dobièek skupni odhodki plaèe stroški dela delo d.d. 454 14.001.300 13.890.800 8.289.591 5.982.080 729.216 13.066.169 3.174.527 4.469.922 dnevnik d.d. 207 7.526.344 7.257.123 3.101.601 1.882.217 486.069 6.909.924 1.248.550 1.732.892 èzp veèer d.d. 221 4.326.450 4.261.555 1.550.095 1.132.444 166.992 4.109.105 1.134.729 1.571.947 skupaj 882 25.854.094 25.409.478 12.941.287 8.996.741 1.382.277 24.085.198 5.557.806 7.774.761 Vir: bilanèni podatki ajpes (ibon, september 2005). Oèitno je, da se medijski lastniki odloèajo za nakup ali prodajo (oz. zamenjavo) lastniških deleþev predvsem gle- de na to, kakšen »dobièek« jim prinaša lastnina na dokaj skrbno politièno nadzorovanem »trgu idej«. Poleg avstrij- ske druþbe Styria Medien ag, ki ima v svoji lasti èetrtinski deleþ Dnevnika in je stoodstotna lastnica tednika Þurnal, in švedske korporacije Bonnier, ki ima v lasti Finance, se drugi slovenski medijski lastniki vedejo do svoje lastnine v skladu s potencialnimi politiènimi interesi. Kakšen je vpliv politike na slovenske medije, je jasno povedal Horst Pirker, predsednik uprave Styria Medien ag. »Menim, da je vpliv politike v Sloveniji tradicionalen in je bil moèan þe prej. Slovenske medije je politika þe tradi- cionalno obvadovala. (....) Vlada namreè slovenske medi- je vedno moèneje nadzoruje. Delo kot najveèja slovenska èasopisna hiša je izrazito nadzorovano. Zdi se mi, da tudi v drþavni televiziji ni dosti drugaèe. Celo dzs, glavni lastnik Dnevnika, vlada verjetno nadzoruje. To pomeni, da so vsi pomembni mediji, razen Financ in Þurnala, pod vladnim nadzorom. (...) Takšnega vpliva politike si slovenski medi- ji ne zasluþijo. Politika je v Sloveniji do medijev nesprejem- ljiva in neznosna.« 13 Drþava þe veè kot desetletje skrbno varuje svojo medijsko lastnino in s tem ohranja svoj politièni vpliv. Svoje deleþe je prodajala samo takrat, ko je bilo treba uresnièiti (politiène) interese. Navidezno »tihi« in »neproblematièni« lastnik, ki 13 Finance, 23. 5. 2006 (str. 4–5), »Vpliv politike je v Sloveniji neznosen«, intervju s predsednikom uprave Styrie Medien ag Horstom Pirkerjem. slo.indd 38 slo.indd 38 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 39 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij informativnih dnevnikov delo, dnevnik in veèer trþni deleþi izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih od: v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa 54,16 54,67 64,06 12,19 8,80 30.840 9.846 6.992 79,4 82,4 105,2 111,7 111,0 29,11 28,56 23,97 25,82 15,67 36.359 8.371 6.032 168,1 146,7 124,0 95,0 95,7 16,73 16,77 11,98 14,75 10,77 19.577 7.113 5.135 96,0 100,9 66,8 80,7 81,5 100,00 100,00 100,00 15,36 10,68 29.313 8.815 6.301 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 nikoli ni preveè skrbel za ekonomsko donosnost svoje la- stnine, je zelo pazljivo varoval njeno politièno/mnenjsko »dodano vrednost«. Da pa ima politika vseskozi potrebo po nadzorovanju medijev in þeljo, da s svojo moèjo vpliva tudi na uredniško politiko, kaþe izjava ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla. T a je v svojem prispevku, objavljenjem po- zno spomladi 2005 v tedniku Mag, kritièno ocenil poroèanje slovenskih medijev. Po njegovem mnenju se je v Sloveniji »sproþila nova faza revolucionarnega obraèunavanja zoper vlado Janeza Janše in za koristi opušèenega socialistiènega programa. Pri tem imajo posebne naloge in vloge mediji, ki so kapitalsko in personalno povezani z nekdanjim reþimom.« V nadaljevanju minister »sprašuje« medije in njihove lastni- ke, »ali se jim splaèa vojna s politièno opcijo, ki je doþivela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni rav- ni«. 14 Mesec dni pozneje, julija 2005, je Rupel v intervju- ju za Sobotno prilogo Dela 15 , dodatno pojasnil svoj odnos do medijev. Na vprašanje novinarke, ali lahko razloþi svo- jo izjavo, da bi morali lastniki nekaterih medijev razmisli- ti o tem, da se »gredo vojno z opcijo, ki je zmagala na vo- litvah«, je odgovoril: »Stvar je zelo preprosta in vi dobro razumete, kaj sem hotel reèi«. Na komentar novinarke, da v druþbah, ki naj bi bile Sloveniji za zgled, zmagovita op- cija ne vlada medijem, je minister odgovoril: »Veste, tako je: pri nas je bilo premalo èasa in premalo moþnosti, da bi 14 Dimitrij Rupel, »Prihajajo slabi èasi?«, Mag, 22. 6. 2005. 15 »Sem liberalec. Sem vedno to, kar sem.« Intervju ministra Rupla v Sobotni prilogi Dela, 7. 6. 2005. Besedila vseh intervjujev in prispevkov ministra Dimitrija Rupla je mogoèe dobiti na spletnih straneh ministrstva za zunanje zadeve pod rubriko »Inter- vjuji in mnenja« . slo.indd 39 slo.indd 39 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 40 Mediji za drþavljane prišlo do prave diferenciacije med mediji. Imamo samo ene sorte medijev.« Naivno preprièanje, da drþava ni aktivno posegala v ure- dniško politiko zaradi nekakšnega (politièno motiviranega) »pakta o nenapadanju«, je najlaþe ponazoriti na nedavnem primeru razrešitve in imenovanja odgovornega urednika èasopisa Delo. Prav zgodba o razrešitvah in imenovanjih odgovornih urednikov je namreè zgodba o aktivnem pose- ganju lastnikov v uredniško politiko medija. slo.indd 40 slo.indd 40 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 41 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij RAZREŠITEV, IMENOVANJE, RAZREŠITEV, IMENOVANJE … Sredi julija 2005 je nadzorni svet upravi Dela d. d. pred- lagal, naj za novega odgovornega urednika èasopisa Delo imenuje Janija Virka, da bi zamenjal dotedanjega ured- nika Darijana Koširja. V sporoèilu je bilo zapisano tole: »Odloèitev glede zamenjave je posledica razliènih pogle- dov na uredniško politiko èasopisa. Osnovna vsebinska usmeritev Dela kot resnega, relevantnega, kakovostnega in kredibilnega dnevnika pa ostaja še naprej nespremenjena. Darijan Košir ostaja v Delu d. d., kjer bo aktivno sodeloval pri najpomembnejših projektih druþbe.« 16 Uprava Dela d. d. pa je na svoji seji 18. 7. 2005 sprejela sklep, da se v skla- du s toèko 9. 2. statuta Druþbe Delo d. d. zaène postopek za razrešitev odgovornega urednika èasopisa Delo Darija- na Koširja, in za imenovanje odgovornega urednika Janija Virka. Sredi septembra je uprava sprejela sklep o razrešitvi Darijana Koširja. V sporoèilu je bilo zapisano, da bo Koširju »mandat potekel, ko bo nadzorni svet dal soglasje k imeno- vanju novega odgovornega urednika«. Nadzorni svet je na svoji seji 30. 9. 2005 soglašal s predlogom uprave in ime- noval Janija Virka za odgovornega urednika èasopisa Delo za obdobje petih let. Sedmega oktobra 2005 pa je uprava objavila sporoèilo o odstopu Janija Virka. »Predvideni odgovorni urednik Dela Jani Virk je upravi sporoèil, da ne bo nastopil dela kot odgo- vorni urednik èasopisa Delo. Darijan Košir tako do imenova- nja novega odgovornega urednika ostaja odgovorni urednik Dela z vsemi pooblastili,« je bilo zapisano v sporoèilu. T eden pozneje (12. 10. 2005) je odgovorni urednik Dela Darijan Košir z uredniškim kolegijem èasopisa v sporoèilu bralcem, objavljenem na drugi strani èasopisa, zapisal: »Uredništvo dnevnika Delo je upravi Dela d. d., predlagalo potrditev sta- tusa odgovornega urednika Darijana Koširja z dne 17. juli- ja 2005, torej dnem pred sproþitvijo postopka za razrešitev. Glede na to, da se je postopek imenovanja novega odgovor- nega urednika konèal s kandidatovim odstopom, je uredniš- tvo predlagalo, v skladu s zakonom o medijih in statutom Dela d. d., da uprava razrešitev Darijana Koširja, za katero je dobila soglasje nadzornega sveta, ni je pa pravnoformal- no potrdila in doloèila datuma razrešitve, razglasi za nièno.« Nadzorni svet pa je na svoji seji 13. oktobra 2005 razvelja- 16 Vsa sporoèila nadzornega sveta in uprave Dela d. d., ki jih navajamo v prispevku, so dostopna na http://dd.delo.si/invest-cenovno.php. slo.indd 41 slo.indd 41 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 42 Mediji za drþavljane vil sklep o imenovanju Janija Virka. »Do nadaljnjega osta- ja na mestu odgovornega urednika èasopisa Delo s polnimi pooblastili Darijan Košir.« V zaèetku februarja 2006 je predsednik uprave Dani- lo Slivnik predlagal imenovanje Petra Janèièa (novinarja in urednika èasopisa Veèer) za odgovornega urednika. Ak- tiv novinarjev Dela je 17. 2. 2006 zavrnil predlog imeno- vanja (od 170 zaposlenih novinarjev je kandidaturo Petra Janèièa podprlo le 17 novinarjev). Kljub temu je nadzorni svet Dela 28. 2. 2006 dal soglasje k imenovanju odgovorne- ga urednika, 2. 3. 2006 pa je Peter Janèiè prevzel funkcijo. Po imenovanju je izvršni odbor aktiva novinarjev Dela med drugim zapisal: »Nova uprava in novi nadzorni svet tako nadaljujeta serijo nespoštovanja mnenj novinarskega ko- lektiva, v tem primeru sta nastopila celo proti plebiscitarni volji uredništva.« 17 Novi odgovorni urednik Dela je kmalu napovedal kadrovske spremembe tudi znotraj uredništva, med njimi tudi urednika Sobotne priloge. Zadnja številka, ki bi bila morala nastati pod uredništvom dotedanjega ure- dnika Ervina Hladnika Milharèièa je izšla 29. 4. 2006. Na drugi strani je bil umaknjen komentar urednika 18 , priloga pa je izšla tudi brez napovedanega intervjuja z nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankoviæem. 19 Nasprotovanje med odgovornim urednikom in novinarji je pred oèmi bralcev in bralk Dela trajalo skoraj ves april. V redni sobotni kolumni je odgovorni urednik utemelje- val svoje programske in uredniške odloèitve. Tako je 15. aprila 2006 zapisal, da se odprto pismo izvršilnega odbora aktiva novinarjev Dela, v katerem nasprotujejo njegovim odloèitvam, lahko objavi samo kot plaèano oglasno obve- stilo, odstavitev urednika Sobotne priloge pa je upravièeval 17 Zakon o medijih v 18. èlenu doloèa, da: »...pred imenovanjem ali razrešitvijo od- govornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, èe ni v temeljnem pravnem aktu doloèen moènejši vpliv uredništva.« 18 Po Statutu delniške druþbe Delo d. d. »odgovorni urednik medija skupaj z ostalimi uredniki oblikuje uredniško politiko medija. Odgovorni urednik je v okviru sprejete programske zasnove pristojen in odgovoren za izvajanje z upravo usklajenega poslov- nega in programskega naèrta« (èlen 10.4). Statut v èlenu 10.7 tudi navaja, da »ure- dnik lahko na podlagi utemeljene obrazloþitve zavrne objavo kateregakoli novinar- skega prispevka. Odgovorni urednik medija lahko na podlagi utemeljene obrazloþitve razveljavi katerokoli uredniško odloèitev podrejenega urednika.« 19 Zaplete okrog priprave zadnje številke Sobotne priloge pod urednikovanjem Ervi- na Hladnika Milharèièa je popisala Neva Nahtigal. Glej »Novinarska avtonomija utop ljena v kozarcu piva, temnega«, Medijska preþa, maj, 2006, št. 25–26 (str.30–31). Eden od novinarjev, ki je opravil intervju z Jankoviæem, je v pismu predsednici sin- dikata novinarjev Dela opozoril, da je bil zaradi pritiskov uprave hiše prisiljen, da þe opravljenega intervjuja ne napiše in ne odda namestnici odgovornega urednika So- botne priloge. slo.indd 42 slo.indd 42 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 43 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij z njegovo pomanjkljivo izobrazbo. 20 »Kar se najvišjih šefov uredništva Dela tièe, pa bodo morali imeti konèan vsaj kak faks. Pa èe se novinarske organizacije, sindikalisti in akti- visti postavijo na glavo.« 21 Predsednik IO aktiva Dela Joþe Poglajen je v javnem pismu zapisal: »Delo je najoèitejša þrtev politiène èistke med tiskanimi mediji v drþavi. Novi predsednik uprave in ‘njegov’ novi urednik sta, kljub nasprotnem zatrjevanju, oèitno le izvrševalca politiène volje, ki nima zveze ne z vsebinsko posodobitvijo èasnika ne z izboljšanjem poslov- ne uspešnosti podjetja. Namen lastniških in vodstvenih sprememb je jasen: popolna podreditev èasopisa aktualni politièni oblasti.« 22 Od leta 2000 so se v slovenskih dnevnoinformativnih dnevnikih vrstile pogoste kadrovske spremembe. V èasopisih Delo in Veèer sta bila v tem obdobju trikrat zamenjana pred- sednik uprave in odgovorni urednik. Odgovorni urednik Dnevnika je bil imenovan 2001, aprila 2006 pa sta se v èasopisu Finance zdruþili funkciji direktorja in odgovornega urednika. Zadnje kadrovske spremembe so bile v Primorskih novicah, kjer je nadzorni svet zamenjal direktorico, iz osebnih razlogov pa je odstopil tudi odgovorni urednik. 23 Èe v èasopisih odstavljajo odgovornege urednike, èe so poslovni rezultati slabi, èe naklada pada in se cena oglasne- ga prostora zniþuje, je prva naloga lastnika, ki dobro skrbi za svojo lastnino, zavarovati svojo naloþbo. Èasopis prodajata njegova novinarska vsebina in njena verodostojnost. Èe pa postanejo èasopis oziroma notranja razmerja med zaposle- nimi in upravo tema poroèanja drugih medijev, potem je 20 Ervin Hladnik Milharèiè je bil pred funkcijo urednika Sobotne priloge dopisnik Dela iz zda in Bliþnjega vzhoda. Pred prihodom na Delo je bil novinar tednika Mladine. 21 Peter Janèiè, »Hoja po robu stolpnice«, Delo, 15. 4. 2006 (str. 5). 22 Pismo predsednika io aktiva Dela »Poziv k uporni drþi«, je bilo objavljeno na straneh pisem bralcev v rubriki »Prejeli smo«. 23 Natanèni pregled kadrovskih sprememb v slovenskih medijih je pripravila Neva Nahtigal, Medijska preþa, maj 2006, št.25–26 (str. 27–29). Ko je bila 20.6. 2006 v Delu objavljena novica o odstopu urednika Primorskih novic Bojana Gluhka, je od veèerne do jutranje izdaje Dela »izginil« okvirèek, ki je v okviru èlanka o odsto- pu urednika Primorskih novice govoril tudi o tem, koliko ljudi je moralo v letu 2006 predèasno zapustiti svoje poloþaje v medijih. Zaradi sprejemanja novega zakona o rtv Slovenija je bil predèasno konèan mandat dveh kolektivnih organov rtv slo (Sveta rtvs in Nadzornega sveta rtvs), v ostalih medijih pa so odstopili ali bili za- menjani naslednji posamezniki in posameznice: Tomaþ Peroviè, predsednik uprave Dela, Nataša Velkavrh Šuklje, èlanica uprave Dela, Mitja Vojsk, èlan uprave Dela, štirje èlani nadzornega sveta druþbe Delo (Tone Turnšek, Tomaþ Kuntariè, Tomaþ Ko- šir in Robert Šega), direktor Veèera Marko Tišma, odgovorna urednica Veèera Dar- ja Verbiè, direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik in urednik Primorskih novic Bojan Gluhak. Polemika o tem, zakaj je s strani èasopisa Delo »izginil« okvirèek, pa poteka na straneh tednika Mladine v rubriki pisma bralcev (glej odgovore Mateje Babiè, novinarke Dela, in Grege Repovþa, novinarja Dela in predsednika Društva no- vinarjev Slovenije v Mladina, 8. 7. 2006, str. 6). slo.indd 43 slo.indd 43 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 44 Mediji za drþavljane vrednost naloþbe iz dneva v dan manjša. In prav to se do- gaja v slovenskem prostoru. tabela 6: prodane naklade tiskanih medijev Delo Veèer Dnevnik Slovenske Finance novice VII–IX 2004 78.125 50.878 46.839 89.758 8.078 X–XII 2004 76.574 50.363 46.406 88.322 9.033 I–III 2005 75.231 50.304 48.075 90.421 11.167 IV–VI 2005 73.329 48.902 47.076 89.403 11.326 VII–IX 2005 72.680 48.981 46.811 91.405 11.266 X–XII 2005 71.685 48.272 48.922 89.501 11.491 I–III 2006 69.810 47.425 49.248 91.370 12.019 slika 3: prodane naklade tiskanih medijev ( delo, veèer, dnevnik, slovenske novice, finance) Po podatkih raziskave rpn (revidirane prodane naklade tiskanih medijev) se je med julijem in septembrom 2004 ter januarjem in marcem 2006 prodana naklada èasopisa Delo zniþala za veè kakor 8300 izvodov, èasopisa Veèer pa za veè kakor 3400 izvodov. V istem obdobju je prodana naklada Dnevnika narasla za 2400, èasopisa Finance pa za 3900 izvodov (skoraj za èetrtino). slo.indd 44 slo.indd 44 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 45 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij KADROVSKE MENJAVE KOT SREDSTVO BOJA ZA OGLAŠEVALCE Po podatkih Marketing magazina o oglaševalskem pro- metu leta 2005 je imel med dnevnimi èasopisi najveè ogla- ševalskih prihodkov èasnik Delo (veè kakor 3,8 milijarde tolarjev). Veèer in Dnevnik sta imela oba skupaj manj ogla- ševalskih prihodkov od Dela (Veèer 1,8 milijarde in Dnev- nik 1,7 milijarde tolarjev). Po podatkih Mediane je bila skupna bruto vrednost oglaševanja v Sloveniji leta 2005 83,5 milijarde tolarjev. Od celotne vsote je bilo 11 odstot- kov porabljenih za oglaševanje v dnevnih èasopisih, deset odstotkov pa v revijah. tabela 7: najveèji oglaševalci v sloveniji 1 p&g 2 reckitt benckiser 3 l'oreal slovenija 4 henkel slovenija 5 mobitel 6 simobil 7 danone 8 beiersdorf 9 wrigley 10 pejo trading 11 mercator 12 delo 13 porsche slovenija 14 master foods 15 renault nissan slovenija 16 unilever 17 dnevnik 18 johnson wax 19 ferrerro 20 spar slovenija 21 bolton trading 22 loterija slovenije 23 citroen slovenija 24 opel 25 zavarovalnica triglav 26 engrotuš 27 colgate palmolive 28 delo revije 29 glaxosmithkline 30 vzajemna 31 petrol 32 merkur 33 toyota adria 34 studio moderna 35 banex 36 johnson&johnson 37 peugeot slovenija 38 siol 39 hervis 40 telekom slovenije Vir: Marketing magazin, januar 2006. Leta 2005 je tednik Demokracija ustvaril z oglasi 70 mi- lijonov tolarjev, kar je dvakrat veè kakor leto pred tem, Mladina pa je leto 2005 konèala štiri odstotke pod letnim naèrtom oglasnih prihodkov. Podatek je zanimiv, ker naka- zuje še eno obliko politiènega vpliva na delovanje medijev, ki je pogosto spregledana. Demokracija je politièni tednik, ki slo.indd 45 slo.indd 45 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 46 Mediji za drþavljane ga je ustanovila politièna stranka sds, in ki jo je prejšnja leta pogosto pestilo pomankanje oglasov. Mladina, nasprotno, velja za »levi« politièni tednik, ki je blizu sedaj opozicijske stranke lds. Med najveèjimi oglaševalci sta bila leta 2005 v Sloveniji èasopisa Delo (12. mesto) in Dnevnik (17. mesto), na seznamu pa najdemo tudi številne druþbe, v katerih ima drþava pomemben vpliv: mobilnega operaterja Mobitel (5. mesto), druga podjetja drþavnega Telekoma (Telekom Slo- venije in Siol), Mercator, Loterijo Slovenije, Zavarovalni- co T riglav in druge. Predstavniki teh podjetij, ki niso hoteli biti imenovani, so nam v pogovorih veèkrat zatrdili, da se za oglaševanje v medijih pogosto odloèajo po neposrednem nareku drþave – v katerem mediju morajo zaèeti oglaševati in kje morajo »priviti oglaševalsko pipico«. T ako »strateško oglaševanje« pa velja tudi za tuja podjetja, ki morajo vèasih poskrbeti za dobre odnose s pomembnimi poslovnimi par- tnerji in lokalnimi oblastmi. Zgodba diskontnega trgovca Hoferja, ki je v zaèetku februarja 2006 nenadoma razdrl 100 milijonov tolarjev vredno oglaševalsko pogodbo s èasopisno hišo Dnevnik, nikoli ni bila povsem pojasnjena. Kot razlog za razdrtje pogodbe so pri Hoferju navajali podraþitev ogla- snega prostora, a so v Dnevniku to zanikali. Oglaševanje firme Hofer je nato prevzelo Delo, ki je v intervjuju takoj gostilo njihovega podroènega direktorja, odgovornega za slovensko podruþnico Hoferja. Boj za oglaševalce in bralce je v konkurenènih sloven- skih dnevnih èasopisih pripeljal do (zlo)rabe èasopisnega prostora za napade na nasprotno stran. Predsednik uprave Styria Medien ag (èetrtinske lastnice Dnevnika) je v in- tervjuju za Finance opisal tednik Mag kot »medijsko poseb- nost«. »Kot piše Mag, ni moþno pisati nikjer drugje. Zapo- sleni na Magu mi se smilijo« (Finance, 23. 5. 2006). T ednik Mag pa je na svojih straneh zapisal, da je avstrijska Styria s svojim brezplaènikom Þurnal, »na slovenskem trgu doþivela finanèni polom« (Mag, št. 20, 2006) in veèkrat pisal o po- slovnih (in moralnih) teþavah tabloida Direkt, ob katerega se v komentarjih veèkrat obregne tudi odgovorni urednik Dela Peter Janèiè. Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik je v svoji redni kolumni v tedniku Mag zapisal: »Izdajatelj, ki þeli na slovenskem trgu poveèati dobièek, se mora namreè tako ali drugaèe pomakniti k popularnim vsebinam. Samo tam je dovolj prostora za veèanje naklade in samo tam praviloma nima politiènih teþav. Da je to res, potrjujejo dosedanje iz- kušnje s tujimi medijskimi vlagatelji. Ameriški lastniki pop tv so ustvarili precej skomerciaizirano televizijsko postajo, slo.indd 46 slo.indd 46 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 47 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij avstrijska Styria je z brezplaènikom Þurnal postavila temelje za razprodajo nekaterih novinarskih vsebin, švedski lastniki Financ pa so dovolili spremembo resnega finanènega èasopisa v tabloid dokaj dvomljivo zloþenih številk.« 24 Tednik De- mokracija je aprila 2006 25 objavil seznam plaè zaposlenih v druþbi Delo d. d., in sicer natanène zneske izplaèanih plaè 86 zaposlenih (èlanov vodstva in novinarjev). Zgodba o lastnikih medijev je hkrati zgodba o novinar- stvu in novinarjih. Kot pravi Serge Halimi v svoji knjigi Novi psi èuvaji 26 , »novinar je pogosteje plen kot lovec«. Èe so novinarji pogosto »plen« interesov svojih lastnikov, je njihov poloþaj znotraj slovenskega medijskega prostora še bolj koèljiv. Pokazali smo, da so lastniki splošnoinformativ- nih dnevnih èasopisov zaradi specifiène lastniške strukture zavezani veèinoma interesom politike, ki »svoje« medij- ske lastnine ne upravlja v interesu bralcev in tudi ne zara- di dobièka. Politièna lastnina namreè išèe samo politièni interes in se sklicuje na delovanje svobodnega (medijske- ga) trga samo takrat, ko bi ga morala regulirati v interesu drþavljanov. Po podatkih Statistiènega urada rs je bilo v slovenskih medijih leta 2005 zaposlenih 1635 novinarjev. V razvid sa- mostojnih novinarjev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je bilo junija 2006 vpisanih 331 novinarjev, okrog 400 pa jih dela brez urejenega statusa. Po podatkih Zavoda za zapo- slovanje rs je bilo marca 2006 na zavodu prijavljenih 43 brezposlenih novinarjev. 27 Od oktobra 2004, ko so novinarji organizirali splošno stavko za urejanje svojih socialnih pra- vic, še zmeraj ni podpisana splošna kolektivna pogodba, ki bi enotno urejala to podroèje. Kot ugotavlja Neva Nahtigal, ki se þe leta ukvarja z analizo poloþaja samostojnih in svobo- dnih novinarjev, þe tretjina novinarjev opravlja svoj poklic brez pogodbe o redni zaposlitvi in brez osnovnih zagotovil pravne in socialne varnosti. 28 Veliko novinarjev ima status samostojnega podjetnika, ali pa svoj poloþaj ureja s fiktivno zaposlitvijo v kateri od gospodarskih druþb z omejeno odgo- vornostjo. Takšen naèin zaposlovanja vidimo tudi v podje- tju Pro Plus (lastniku dveh najveèjih komercialnih televi- zij pop tv in Kanal a). Veèina vodilnih ljudi v podjetju ni 24 Danilo Slivnik, »Persil sive barve«, Mag, 20.2006 (str. 19). 25 Milijonarji na Delu, Demokracija, 13. 4. 2006 (str. 18–20). Na zaèetku junija 2006 je informacijska pooblašèenka tedniku Demokracija zaradi objave seznama plaè zaposle- nih na Delu izrekla globo zaradi kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov. 26 Serge Halimi, Novi psi èuvaji. 2004. Ljubljana, Maska, zbirka Mediakcije. 27 Podatke je zbrala Lana Zdravkoviæ. 28 Neva Nahtigal, »Kolektivna pogodba za vse novinarje«, Medijska preþa (maj, 2006), dostopno na http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/26/polozaj. slo.indd 47 slo.indd 47 20. 9. 2006 16:25:54 20. 9. 2006 16:25:54 48 Mediji za drþavljane zaposlenih, ampak za svoje storitve izdaja raèune. Generalni direktor Pro Plus je samostojni podjetnik, njegov namestnik ima svoje podjetje za trþenje in marketing, programski direk- tor je samostojni podjetnik, direktor informativnega in špor- tnega programa pa ima komanditno druþbo. 29 Drugaèe kakor vodilni ljudje Pro Plusa veèina svobodnih in samostojnih novinarjev za svoje delo sprejema zelo nizko plaèilo (v naj- slabšem poloþaju so svobodni novinarji v lokalnih medijih) po pogodbah, ki so veèinoma škodljive. 30 Neurejeni pravni in socialni poloþaj novinarjev slabo vpliva na neodvisno, verodostojno in profesionalno opravljanje poklica. Zaradi socialne negotovosti (nizka izplaèila, zamude pri plaèevanju, škodljive pogodbe) so novinarji pod pritiskom uprav, lastni- kov in oglaševalcev, da objavljajo »plaèane« prispevke oz. pr novinarska besedila, ki so v interesu lastnikov in oglaševal- cev in proti interesom javnosti. T ako se nekoè jasna loènica med oglaševanjem (pr) in novinarstvom poèasi briše, ne da bi o tem vodstva medijskih hiš in novinarji sami opozarjali svoje bralce, poslušalce in gledalce. 31 Ukvarjanje s potencialnimi vplivi medijskih lastnikov na (ne)objavljanje nekaterih zgodb in vplivom na uredni- ško in novinarsko avtonomijo je zato treba usmeriti na ugo- tavljanje konkretnega pritiska na novinarje. V eni prvih raziskav, je avtorica 32 s preprostim vprašalnikom na sicer nereprezentativnem vzorcu 33 poskušala ugotoviti, kdo in 29 Silvester Šurla, »Operacija pop tv«, Mag, št. 27, 5. 7. 2006 (str. 49). 30 Jasmina Potokar Rant je opravila analizo 66 avtorskih pogodb samostojnih in svo- bodnih novinarjev s podroèja tiskanih medijev (25 pogodb), televizije (20 pogodb), radia (16 pogodb) in internetnega portala (1 pogodba), ki so jih novinarji podpiso- vali med leti 2003 in 2006. Pri opazovanju niènih èlenov v pogodbah se je pokazalo, da je le sedem pogodb takih, ki nimajo niti enega niènega doloèila, sicer pa se poja- vlja kar v 59 pogdbah. To verjetno kaþe, da mediji ne poznajo avtorske zakonodaje ali pa upajo, da novinar ne pozna zakonodaje in bo zato podpisal vse, kar mu bodo ponudili. Pri èlenih o materialnih avtorskih pravicah se je pokazalo, da si mediji de- jansko prilašèajo oz. þelijo prilastiti veè, kot zakon dovoljuje. Štirideset avtorskih po- godb nima naštetih materialnih avtorskih pravic, ki jih novinar prenaša na medij. Glede konkurenène prepovedi se je pokazalo, da jih ima 21 pogodb (to doloèilo je neprimerno, saj je oz. bi morala biti avtorska pogodba podpisana za doloèeno delo). V veliki veèini pogodb (54) pa ni natanèno doloèen obseg dela, kar pomeni, da se za fiksno ceno plaèila lahko od novinarja zahteva poljubna kolièina opravljenega dela. Glej, Jasmina Potokar Rant. 2006. Urejanje statusa samostojnih in svobodnih novi- narjev v Sloveniji. Analiza pogodbenih razmerij. Ljubljana: fdv (diplomsko delo). 31 Igor Drakuliè našteva še druge probleme, ki tarejo svobodne novinarje: konkurenèna prepoved, prisilno »freelancerstvo«, ekonomska odvisnost oz. sodelovanje samo z enim naroènikom, delo v enakem ali veèjem obsegu kot redno zaposleni, slabi hono- rarji, odvisni od dobre volje urednika/lastnika/delodajalca/naroènika, siljenje novi- narjev k pr in marketinškem delu, delo brez pogodbe. Drakuliè, Igor. 2005. »Svobo- dni novinarji podpisali škodljive pogodbe«, Medijska preþa (november). Dostopno na http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/24/polozaj. 32 Gre za magistrsko nalogo Irene Ferluga-Jedlonènik, novinarke Veèera, z naslovom Vpliv lastnikov kapitala na uredniško politiko. Ljubljana: fdv. 2006. 33 Avtorica je na novinarskih izobraþevalnih dnevih novembra 2005 opravila osebne intervjuje s strukturiranim vprašalnikom med 29 novinarji (od tega 12 z Dela, 6 iz slo.indd 48 slo.indd 48 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 49 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij kako vpliva na novinarje pri opravljanju njihovega dela. Na vprašanje, kdo je poskušal vplivati na njihovo delo, so respondenti odgovarjali takole: predstavniki prizadete or- ganizacije (30 odstotkov), politiki (24 odstotkov), uprava (11 odstotkov) in oglaševalci (10 odstotkov). Na vpraša- nje, kako pogosti so bili ti vplivi, je ena tretjina odgovori- la pogosto, 38 odstotkov redko in 23 odstotkov zelo redko. Vpliv se je najpogosteje izvajal s preprièevanjem (30 odstot- kov), svetovanjem (31 odstotkov), zahtevo (14 odstotkov) in groþnjo s toþbo (12 odstotkov). Še bolj pa bi moral novinarje in njihove lastnike skr- beti, kako medije dojemajo slovenski gledalci in bralci. Ko so se maja 2006 v pogovorni oddaji Trenja na komercialni televiziji POP TV gosti prerekali o vprašanju, ali je svobo- da medijev v Sloveniji res ogroþena in so zaradi kadrovskih menjav þe naèeti temelji demokracije, so gledalcem posta- vili tole vprašanje: Ali menite, da je pod novo vlado veè, manj ali enako medijske svobode. Telefonskega glasovanja se je udeleþilo 9.492 klicateljev; 50 odstotkov jih je zatrdilo, da je pod novo vlado veè medijske svobode, 49 odstotkov jih je trdilo, da je medijske svobode manj, le en odstotek gledalcev je menil, da se stanje po menjavi oblasti ni spre- menilo. Preprièanje, da ima vlada – ne glede na politièno pripadnost – odloèilno moþnost vplivati na medijsko svo- bodo, je oèitno postalo samoumevno. Dnevnika in 11 iz Veèera), med njimi so bili 10 urednikov, 3 uredniki novinarji in 16 novinarjev (vsi so bili redno zaposleni). slo.indd 49 slo.indd 49 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 50 Mediji za drþavljane (NE)PLURALNOST SLOVENSKEGA MEDIJSKEGA PROSTORA Po veèmeseènih razpravah je drþavni zbor Republike Slo- venije 26. maja 2006 sprejel zakon o spremembah in dopol- nitvah zakona o medijih (v nadaljevanju Zmed-a) 34 , v kate- rem je ena pomembnih novosti uvajanje novega financiranja programskih vsebin medijev. V 4.a èlenu (Zmed-a) je tako zapisano: »rs za zagotavljanje pluralnosti in demokratiènosti medijev zaradi svobode izraþanja v rs pri ministrstvu, pristoj- nem za kulturo, zagotavlja proraèunska sredstva za medije z namenom izvajanja drþavne podpore pri uresnièevanju jav- nega interesa v medijih.« Iz proraèunskih sredstev naj bi se tako financirali splošnoinformativni tiskani mediji, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije in radijski in televizijski programi posebnega pomena (lokalni, regionalni, študentski in nepridobitni radijski in televizijski programi). Eno temeljnih vodil zakonodajalca pri uvajanju sprememb je bila ugotovitev, da so mediji v Sloveniji nepluralni in da je treba za programske vsebine »javnega interesa« oz. veèjo pluralizacijo medijskega prostora zagotoviti drþavna sredstva. Pri tem pa se praksa pomanjkljivega in enoznaènega defini- ranja pojma pluralnosti/pluralizma nadaljuje. 35 Doslej veljavni zakon o medijih (sprejet 2001, v nadalje- vanju Zmed) je pluralnost medijskega prostora urejal na veè naèinov. V 4. èlenu Zmed je bil definiran »javni interes na podroèju medijev« kot oblika drþavne podpore širjenju ne- katerih programskih vsebin (v javnem interesu) in skrbi za razvoj tehniène infrastrukture medijev. V 9. oddelku prvega poglavja Zmed pa so bili pod naslovom Zašèita pluralnosti in raznovrstnosti medijev vsebovani èleni, ki varujejo pluralnost in raznovrstnost medijev z omejevanjem koncentracije in reguliranjem lastniških deleþev v njih. Treba pa je dodati, da pojmi, navedeni v naslovu tega oddelka, v zakonu nikjer niso bili definirani, prav tako ni bila nikjer jasno doloèena razlika med pluralnostjo in razliènostjo. Domnevamo, da je hotel zakonodajalec z izrecnim omenjanjem obeh pojmov poudariti, da sta to dva smotra medijske politike in da je treba imeti za njuno zagotavljanje razne mehanizme. Tega pa v Zmed ni bilo. T ej pojmovni »zmedi« je treba dodati še tretji oddelek drugega poglavja Zmed, ki je na medijskem 34 Uradni list RS, 60/06, 9. 6. 2006 str. 6.537. 35 O razlikah med pojmi pluralnost, razliènost in raznoliènost na medijskem podroèju in njihovih implikacijah na doloèanje medijske politike glej Sandra B. Hrvatin, »Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, razliènost in raznolikost medijev?«, Medijska preþa, maj 2006, št. 25–26 (str: 4–11). slo.indd 50 slo.indd 50 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 51 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij podroèju uvedel novo kategorijo – radijske in televizijske programe posebnega pomena. Ti programi (mednje so uvršèeni tudi nacionalni progra- mi, ki jih ustvarja javni zavod rtv Slovenija) naj bi zago- tavljali raznovrstne programske vsebine, namenjene pred- vsem prebivalcem na lokalni in regionalni ravni. Omenje- nim ukrepom in mehanizmom za zagotavljanje pluralizma in razliènosti je treba dodati še enega, saj je Zmed vseboval dodatni mehanizem programske podpore. Po 110. èlenu naj bi drþava ustanovila proraèunski sklad za avdiovizualne medije kot evidenèni raèun v okviru proraèuna za loèeno vodenje prejemkov in izdatkov. Tako bi drþava podpirala razvoj avdiovizualne produkcije na podroèju medijev. Èe povzamemo na kratko: Zmed je vseboval tako ukrepe za zagotavljanje pluralizma (omejevanje koncentracije) kakor ukrepe za zagotavljanje razliènosti (4. èlen, 82. èlen in 110. èlen). Poglejmo, kako so se delila sredstva drþavne pomoèi v medijih med letoma 2002 in 2005 v skladu s prej omenje- nemi zakonskimi doloèbami. tabela 8: sofinanciranje medijev po zmed (4. èlen, 110. èlen in 82. èlen) v obdobju med 2002–2005 Programske vsebine (4.èlen) Tehnièna in- frastruktura (4.èlen) Avdiovizual- ni projekti (110.èlen) Programi posebnega pomena (82. èlen) Skupaj 2002 126.462.100 96.902.500 223.364.600 2003 59.167.966 9.999.999 54.690.742 235.360.937 359.219.644 2004 160.619.847 66.958.462 79.999.925 522.976.588 830.554.822 2005 116.865.322 70.717.478 127.480.000 315.062.800 Skupaj 1.756.817.066 Vir: Ministrstvo za kulturo. Med letoma 2002 in 2005 je drþava za zagotavljanje razliènosti na podroèju medijev namenila veè kakor 1,7 mi- lijarde tolarjev. Sredstva iz 4. èlena Zmed naj bi bila podelje- na medijem za izbrane programske vsebine javnega interesa, sredstva iz 82. èlena Zmed izdajateljem programov posebnega pomena za izbrane programske vsebine javnega interesa in sredstva iz 110. èlena Zmed projektom, ki omogoèajo razvoj avdiovizualne produkcije na podroèju medijev. Samo iz na- slova 4. èlena Zmed naj bi bila drþava podelila 900 milijo- nov tolarjev proraèunskih sredstev, a jih ni nikoli dejansko slo.indd 51 slo.indd 51 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 52 Mediji za drþavljane zagotovila – kljub izrecni doloèbi 149. èlena istega zakona. Sredstva so podeljevale posebne komisije, ki jih je imeno- valo ministrstvo za kulturo in v katerih so bili tudi èlani, neposredno povezani z izdajatelji, ki so konkurirali na jav- nih razpisih. Èe pustimo ob strani konflikt interesov, izbiro projek- tov in nespoštovanje zagotavljanja z zakonom doloèene vi- šine drþavne pomoèi, je najbolj problematièno vprašanje, kako (in ali sploh) ugotavljati uèinkovitost uporabe teh sredstev. Namen drþavne pomoèi je bil zagotavljanje me- dijske razliènosti z nekaterimi ukrepi (javni razpisi), ki bi to razliènost poveèevali. V petih letih izvajanja zakona in podeljevanja drþavnih pomoèi ni drþava nikoli naredila raz- iskave o smiselnosti in uèinkovitosti podeljevanja sredstev oz. ni nikoli poskusila ugotoviti, ali je obstojeèi model podpo- re razliènosti dejansko prinesel rezultate. Ali je 1,7 milijarde tolarjev drþavne pomoèi kakor koli omogoèilo veè razliènosti na medijskem podroèju? T em analizam bi bilo treba še doda- ti analizo uèinkovitosti ukrepov za zagotavljanje pluralizma oz. omejevanje koncentracije in seveda analizo uporabe oz. analizo izpostavljenosti (koliko so posamezniki »uporablja- li« te programske vsebine). Teh analiz pa ni. Èe je bil pri spremembah zakona o medijih eden izmed temeljnih argumentov za uvajanje posebnega proraèunskega sklada za zagotavljanje medijske pluralnosti pomanjkanje pluralizma v slovenskem medijskem prostoru, je namen naše analize dokaj omejene narave. Pokazali smo þe, da pomanj- kanje lastniškega pluralizma in obèutna navzoènost drþave v medijih vplivata tudi na uredniško politiko in novinarsko neodvisnost. Po podatkih iz razvida medijev, ki ga vodi mi- nistrstvo za kulturo, je na prvi pogled mogoèe sklepati, da je v Sloveniji veliko medijev. Ugotavljanje pluralnosti pa se s tem ne konèa. T reba bi bilo tudi ugotoviti, ali to veliko števi- lo medijev dejansko zagotavlja drþavljanom in drþavljankam razliène vsebine in ali je tudi izpostavljenost (medijska po- raba) tem programskim vsebinam raznolièna. Poglejmo najprej primer dnevnih èaspisov, za katere – po ugotovitvah predlagatelja sprememb zakona o medijih – ve- lja ugotovitev, da niso pluralni. V Sloveniji dnevno izhajajo štirje splošnoinformativni èasopisi (Delo, Dnevnik, Primorske novice in Veèer), en poslovnoinformativni èasopis (Finance) in dva tabloida (Direkt in Slovenske novice) s skupno dnevno prodano naklado okrog 300.000 izvodov. Glede na strukturo prodaje dnevnih èasopisov, v kateri prevaduje naroèniško raz- merje, lahko domnevamo, da so med bralci in njihovo izbiro slo.indd 52 slo.indd 52 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 53 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij èasopisa razlike. Èe se pluralnosti dnevnih èasopisov lotimo na ravni lastništva, vidimo, da je šest od sedmih bralcem do- stopnih dnevnih èasopisov posredno ali pa neposredno lastni- ško povezanih. Za bralca pa je bolj pomembno, ali v tistem èasopisu, ki ga bere, dobi vse potrebne informacije. Veèina bralcev namreè bere samo en èasopis, zato so pri pridobivanju informacij odvisni od virov in razlag, ki jih po- nuja konkretni/izbrani èasopis. Za raziskovanje pluralizma vsebin ni toliko pomembno, koliko se objavljene vsebine dnevnih èasopisov razlikujejo med seboj, ampak katere so tiste vsebine, ki jih ne ponuja noben èasopis. Pluralnost bi morali analizirati predvsem na podlagi tega, kar ni ob- javljeno, ne pa tega, kar je bilo objavljeno oz. kar je bilo v èasopisih objavljeno razlièno. V skladu s tem je namen me- dijske politike na podroèju zagotavljanja pluralnosti subven- cioniranje (drþavna podpora) tistim programskim vsebinam, ki jih mediji ne objavljajo, ne pa podpora þe objavljenim programskih vsebinam, ki bi morale biti (Po èigavem mne- nju?) predstavljene razlièno. Drugaèe povedano, raziskova- nje pluralnosti medijev mora ugotavljati, èesa v medijih ni, ne pa med seboj primerjati tisto, kar je. Raziskava Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji, 36 ki jo je za potrebe spreminjanja zakona o medijih naroèilo mini- strstvo za kulturo, izhaja iz predpostavke, da imamo v Slove- niji »opravka s šibko mnenjsko (nazorsko) diferenciranimi mediji – tako v smislu interenega kot eksternega pluraliz- ma«. To dokazuje z analizo prispevkov, objavljenih v štirih sploš noinformativnih dnevnikih (Delo, Dnevnik, Finance, Veèer), ki so omenjali predsednika vlade RS ali vladni naèrt reform (v obdobju februar–december 2005) in z analizo ko- lumen v èasopisu Dnevnik (za leto 2005). Tako so avtorji v analizo vkljuèili 582 enot (tj. prispevkov), ki obravnavajo predsednika vlade ali predlagane reforme, in prišli do teh ugotovitev (navajamo samo nekatere): da je za sklicevanje na opozicijo kot vir najbolj odprt Veèer, manj pa trije drugi dnevniki; posebnost so Finance, ki da se izrazito osredotoèajo na opozicijsko stranko lds; da se pribliþno 40 odstotkov analiziranih prispevkov, ki obravnavajo vlado, njenega predsednika in/ali njen predlog reform, pri tem sklicuje (tudi) na vladne vire, 15 odstotkov se jih sklicuje (tudi na opozicijo), pribliþno deset odsotkov pa na koalicijske stranke; 36 Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji (Preliminarno raziskovalno poroèilo) 2006. Inštitut za razvojne in strateške analize (Adam Frane, Makaroviè Matej, Tomšiè Matevþ in Lah Peter). Dostopno na http://www.kultura.gov.si/. · · slo.indd 53 slo.indd 53 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 54 Mediji za drþavljane analiza odnosa do vlade pri kljuènih akterjih, ki jih mediji navajajo, in samih avtorjih, ki v medijih nastopajo, kaþe, da negativna stališèa do vlade prevladujejo nad pozitivnimi; oèitno je, da mediji prav gotovo niso provladni, kakor ni indicev za tezo, da bi mediji v zadnjem èasu (zaradi domnev- nih pritiskov ali drugih razlogov) postajali provladni. 37 Kaj pa glede pluralnosti kolumen v èasopisu Dnevnik? Avtorji raziskave so analizirali 292 kolumen, ki jih piše šest avtorjev, in jih glede na njihovo nazorsko usmeritev razde- lili na »levo« in »desno« orientirane in na ideološko nev- tralne. Raziskava ugotavlja, da ima 60 odsotkov kolumen neko nazorsko konotacijo: med njimi je 46 odstotkov levo usmerjenih, 39 odstotkov nevtralnih, 15 odstotkov pa de- sno usmerjenih. 38 Glede na to, da je ministrstvo za kulturo naroèilo raziska- vo za potrebe spreminjanja medijske zakonodaje, je zanimi- vo pogledati, kakšne naj bi bile po mnenju avtorja raziska- ve smernice medijske politike. Èe izhajamo iz ugotovitve, zapisane v raziskavi, » da (1) ima drþava legitimen interes na podroèju mnoþiènih medijev in da (2) drþave dejansko regulirajo medije«, potem je treba poiskati takšna merila, »ki ne bodo dovzetna za subjektivno interpretacijo«. Za izhodišèe, medijske politike pri podpori pluralizma lahko rabita tile naèeli: »(1) Vlada ali drþavni zbor pluralizma ne moreta ustvariti, lahko ga pa spodbujata, (2) cilj regulacije je kakovostno, idejno pestro novinarstvo. Iz tega sledi, da je smiselno podpreti tiste medije, ki izpolnjujejo objektivna merila novinarske kakovosti. Poleg tega morajo izkazati, da se javnost zanje zanima.« 39 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-a) je tako med kriterije za podeljevanje drþavne pod- pore splošnoinformativnim dnevnim èasopisom uvrstil: zagotavljanje rednega, objektivnega in uravnoteþenega pred- stavljanja politiènega delovanja in stališè raznih organizacij in posameznikov, zlasti politiène pozicije in opozicije; kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave; povpreèno število prodanih izvodov tiskanih medijev; povpreèno število objavljenih izvirnih èlankov v posamezni številki; obseg splošnoinformativnih, kulturnih, znanstveno-strokov- nih, raziskovalnih in izobraþevalnih programskih vsebin; 37 Ibid. str. 44. 38 Ibid. str. 49. 39 Ibid. str. 16 in 18. · · · · · · · slo.indd 54 slo.indd 54 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 55 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij pomen za uresnièevanje pravice do javnega obvešèanja in objektivne obvešèenosti; zagotavljanje veèjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbe- nih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo; pomen za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost. 40 Na podlagi teh kriterijev in rednih letnih raziskav stanja medijskega pluralizma v Sloveniji naj bi posebna strokov- na komisija (ki jo imenuje minister za kulturo) podeljevala drþavna sredstva splošnoinformativnim dnevnikom in tako zagotavljala veè pluralizma v medijskem prostoru. 41 Katerim splošnoinformativnim èasopisom in za katere vsebine bo komisija podeljevala denar? Tistim èasopisom, ki kritièno pišejo o vladi, za prispevke, v katerih bodo vlado obravna- vali bolj »uravnoteþeno«? Za financiranje piscev kolumen, ki bodo po svojih nazorskih opredelitvah bolj desno usmer- jeni? S kolikšnimi finanènimi sredstvi podpreti ustanavlja- nje novega »desno usmerjenega« splošnoinformativnega èasopisa v razmerah, ko je na trgu þe delujoèih èasopisov visoka koncentracija lastništva? Ali pa bo komisija podprla tiste programske vsebine, ki jih obstojeèi mediji ne ponu- jajo, njihovo objavljanje pa bi dejansko vplivalo na veèjo pluralnost tiskanih medijev? Èe je trg splošnoinformativnih èasopisov nepluralen, kakor ugotavlja ministrstvo, pa na vprašanje pluralnosti na trgu radijskih in televizijskih programov ni odgovora, saj se z njimi raziskava ne ukvarja? Kljub temu bodo precej drþavne podpore za zagotavljanje pluralnosti dobili prav radijski in televizijski programi, predvsem programi poseb- nega pomena. 42 40 Zakon o spremembah in doponitvah zakona o medijih, 4.a èlen, deveti odstavek. 41 V zaèetku junija 2006 je poslanka Slovenske nacionalne stranke Barbara Þgajner Tavš postavila pisno poslansko vprašanje ministru za kulturo: »Glede na mnenje po- sameznih predstavnikov ministrstev, ki medijskega pluralizma v Sloveniji ne zazna- vajo, pristojnega ministra sprašujem, na podlagi katerih kriterijev v povezavi s plu- ralizacijo medijskega prostora je pristojno ministrstvo pripravilo pogoje za dodelje- vanje subvencij? Nenazadnje je bil to glavni argument tako za spremembe zakona o medijih kot zakona o rtvs.« Poslansko vprašanje je dostopno na http://www.dz-rs.si. Odgovor ministrstva z dne 21. 6. 2006 je bil kratek. Šele z uvajanjem novega zakona se bodo zaèela deliti sredstva, uredba, po kateri bo potekalo dodeljevanje sredstev pa je na vladi v usklajevanju. Ministrtvo poudarja, »da bo strokovna komisija pri obrav- navanju projektov sofinanciranja programskih vsebin izhajala tudi iz izsledkov re- dnih letnih raziskav stanja medijskega pluralizma«. Poslansko vprašanje in odgovor ministrstva za kulturo sta dostopna na http://www.dz-rs.si Prvo »redno raziskavo o stanju medijskega pluralizma v Sloveniji«, ki jo omenjamo v tem prispevku, je mini- strstvo javno predstavilo konec junija 2006, vendar, kot smo pokazali, v tej raziskavi ni mogoèe najti celovite analize o (ne)obstoju medijskega pluralizma. 42 V Sloveniji ima status programa posebnega pomena 19 radijskih in 11 televizijskih programov. · · · slo.indd 55 slo.indd 55 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 56 Mediji za drþavljane tabela 9: doseg radijskih programov leta 2005 (dnevni doseg) v 000 v % val 202 239 14,00 slo 1 (a1) 189 11,10 city 67 3,90 hit domþale 59 3,40 ognjišèe 55 3,20 postaja center 54 3,20 modri val (koper) 54 3,20 maribor 45 2,70 krka 45 2,70 murski val 44 2,60 veseljak 37 2,20 ptuj 37 2,20 štajerski val 36 2,10 antena 1 33 2,00 sraka 33 1,90 fantasy 33 1,90 net fm 32 1,90 belvi 29 1,70 rogla 28 1,60 koroški radio 28 1,60 maxi - prleški val 26 1,50 celje 26 1,50 rgl 25 1,50 zeleni val 25 1,40 salomon 21 1,20 kranj 19 1,10 goldi 19 1,10 triglav 19 1,10 capris 17 1,00 radio si 17 1,00 studio d 16 0,90 gama mm 15 0,90 brezje (maribor) 15 0,90 kum 14 0,80 slovenske gorice 14 0,80 moj radio 14 0,80 slo.indd 56 slo.indd 56 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 57 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij v 000 v % šport 13 0,80 breþice 13 0,70 radio 94 12 0,70 sora 12 0,70 val 11 0,70 radlje 10 0,60 viva 10 0,60 univox 10 0,60 bakla 9 0,60 dur 9 0,50 poslovni val 9 0,50 energy 9 0,50 odmev 8 0,50 robin 7 0,40 velenje 7 0,40 slo 3 (ars) 7 0,40 alpski val 6 0,40 max 6 0,40 orion 6 0,30 alfa 5 0,30 plus 4 0,20 gorenc 4 0,20 nova 4 0,20 tempo 4 0,20 laser 4 0,20 morje 4 0,20 študent 4 0,23 snoopy - studio zos 4 0,20 sevnica 3 0,20 prlek 3 0,20 geoss 3 0,20 odeon 2 0,10 slovenski poslovni kanal 2 0,10 celjski val 1 0,10 1tr 1 0,10 urban 1 0,10 Vir: nrb 2005. slo.indd 57 slo.indd 57 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 58 Mediji za drþavljane tabela 10: doseg televizijskih programov leta 2005 (gledanost vsaj 15 minut na dan) nacionalne postaje v 000 v % pop tv 1031,4 60,40 slovenija 1 929,5 54,50 kanal a 468,4 27,40 slovenija 2 441,9 25,90 tv 3 95,2 5,60 koper - capodistria 22,0 1,30 lokalne postaje v 000 v % net tv 44,9 2,60 vaš kanal 26,7 1,60 vtv velenje 24,0 1,40 tv pika 21,2 1,20 tv paprika 12,8 0,70 tv celje 10,9 0,60 tv primorka 10,0 0,60 tvm 9,3 0,50 gorenjska tv 3,2 0,20 idea tv 1,9 0,10 studio as 1,8 0,10 Vir: nrb 2005. Na temelju podatkov o dosegu leta 2005 so bili med najbolj gleda- nimi programi pop tv, rtv slo1, Kanal a, rtv slo2 in Prva tv. pop tv in Kanal a, dva najboj gledana komercialna televizijska programa, imata istega lastnika – ameriško korporacijo cme. Med petimi naj- bolj gledanimi lokalnimi televizijskimi programi so trije komercialni programi (Net tv, tv Pika, tv Paprika) in dva programa posebnega pomena (Vaš kanal in vtv Velenje). Med petimi najbolj poslušanimi radijskimi programi sta na prvih dveh mestih programa javnega radia (Val 202 in Slo1), dva komercialna programa (City in Hit Domþale) in nepridobitni program posebnega pomena Radio Ognjišèe. V razpravah o spremembah Zmed so programi posebnega pomena preko Gospodarske zbornice Slovenije (Zdruþenje za tisk) vloþili amandma, da bi drþava posebno podprla njihovo delovanje, ker da s svojimi programskimi vsebinami delajo v javnem interesu. Vlada je podprla njihov amandma in jim za financiranje programskih vsebin namenila vsoto, ki ustre- za trem odstotkom prispevka za programe rtv Slovenija. 43 43 Zmed-a, 4.a èlen, 3 odstavek. slo.indd 58 slo.indd 58 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 59 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij V obrazloþitvah za sprejetje tega amandmaja je Zdruþenje za tisk zapisalo, da »vsi programi posebnega pomena zaradi visokih stroškov produkcije programskih vsebin þe po na- ravi stvari poslujejo na meji rentabilnosti ali celo pod njo in dobièkov skoraj ne ustvarjajo. Nasprotno, sredstva za izvajanje programskih vsebin zagotavljajo iz drugih prido- bitnih dejavnosti v okviru gospodarske druþbe.« Pri dose- danji minimalni javni podpori, ki v povpreèju ni presegala desetodstotnega deleþa javnega vira v sredstvih, potrebnih za izvajanje programskih vsebin posebnega pomena, kot na- vajajo, »bodo programi posebnega pomena teþko izpolnjevali zahtevne programske obveznosti za ohranitev statusa in za pridobivanje sredstev na razpisih ter prièakovanja javnosti po zagotavljanju kakovostnih lokalnih in regionalnih pro- gramskih vsebin«. Brez izdatne drþavne podpore, da so »v nevarnosti zlasti novinarska in druga programska delovna mesta«. 44 44 Pripombe Zdruþenja za tisk in medije k zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-1), epa 0699-iv, prva obravnava (str. 2–3). Zdruþenje za tisk in me- dije pri Gospodarski zbornici Slovenije ima okrog 460 èlanov izdajateljev medijev. slo.indd 59 slo.indd 59 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 60 Mediji za drþavljane tabela 11: podatki o poslovanju (pregled zajema poslovne subjekte, ki trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) podjetje za informiranje d.d. murska sobota radio murski val (ngd) 35 571.900 2,55 2,47 1,45 nt&rc d.o.o. celje radio celje (ngd) 32 467.360 2,08 2,25 0,44 infonet media d.d. ljubljana nacionalna programska radijska mreþa 1 456.136 2,03 2,21 2,60 radio tednik ptuj d.o.o. ptuj radio ptuj 23 350.325 1,56 1,69 0,67 rgl d.d. ljubljana radio glas ljubljane 11 350.015 1,56 1,61 1,06 quadrum, d.o.o. tomaj radio val, informativni val 1 331.677 1,48 1,60 3,26 r domþale d.o.o. domþale radio hit, radio rock fm 18 309.227 1,38 1,42 2,43 radio city d.o.o. maribor radio city 12 271.536 1,21 1,30 1,01 radio ognjišèe d.o.o. koper radio ognjišèe 22 251.520 1,12 0,65 1,28 naš èas, d.o.o. velenje radio velenje (podruþnica nè) (ngd) 18 235.710 1,05 1,11 1,19 novice d.o.o. slovenske konjice radio rogla (ngd) 13 203.912 0,91 0,98 0,46 radio kranj, d.o.o. kranj radio kranj 11 195.377 0,87 0,80 0,95 radio krka novo mesto, d.o.o. novo mesto radio krka 9 177.717 0,79 0,85 0,65 radio štajerski val d.o.o. šmarje pri jelšah radio štajerski val 13 147.202 0,66 0,71 0,28 recal d.o.o. ljutomer radio maki - prleški val 7 143.466 0,64 0,58 0,82 radio triglav jesenice, d.o.o. jesenice radio triglav 10 133.091 0,59 0,54 0,44 radio 94 d.o.o. postojna radio 94, krpan 4 132.664 0,59 0,62 1,39 univox d.o.o. koèevje radio univox 11 119.509 0,53 0,52 0,35 radio kum trbovlje, d.o.o. trbovlje radio kum 11 115.314 0,51 0,50 0,26 koroški radio d.o.o. slovenj gradec koroški radio (ngd) 12 108.266 0,48 0,52 0,24 studio d, d.d. novo mesto studio d 10 107.722 0,48 0,48 0,24 alpe adria zeleni val podjetje za radiofuzijo in marketing,d.o.o. spodnja slivnica radio zeleni val 9 106.626 0,48 0,47 0,22 radio breþice d.o.o. breþice radio breþice 8 106.612 0,48 0,49 0,20 radio sora, d.o.o. škofja loka radio sora 10 105.182 0,47 0,46 0,23 radio capris d.o.o. koper radio capris 7 96.430 0,43 0,40 0,47 optimedia, d.o.o. ljubljana radio šport 1 94.740 0,42 0,45 0,55 biroteh, d.o.o. hrušica radio belvi gorenjska (ngd) 0 92.953 0,41 0,45 0,41 ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je glavna dejavnost izdajatelja, le da kot taka ni registrirana). 45 Tabelo 11 in analizo podatkov je pripravil Iztok Juranèiè, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije. slo.indd 60 slo.indd 60 20. 9. 2006 16:25:55 20. 9. 2006 16:25:55 61 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izdajateljev radijskih programov 45 izdajajo radijski medij po razvidu medijev) izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) 5,89 4,12 16.340 6.850 5.074 21,1 31,4 59,4 155,6 159,6 12.250.800 -21,26 -4,21 14.605 5.826 4.307 -76,2 -32,0 53,1 132,4 135,5 – 68,49 3,77 456.136 5.928 5.928 245,5 28,7 1657,4 134,7 186,4 – 6,27 2,69 15.232 5.686 4.148 22,5 20,5 55,3 129,2 130,4 20.597.484 3,49 2,77 31.820 5.498 4.022 12,5 21,1 115,6 124,9 126,5 5.892.960 17,69 2,94 331.677 3.168 3.168 63,4 22,4 1205,2 72 99,6 – 6,34 2,08 17.179 3.996 3.177 22,7 15,9 62,4 90,8 99,9 10.019.897 14,40 8,59 22.628 4.363 3.210 51,6 65,4 82,2 99,1 100,9 – – -5,95 11.433 5.323 3.778 – -45,3 41,5 120,9 118,8 – 10,75 7,93 13.095 6.282 5.604 38,5 60,4 47,6 142,7 176,2 – 15,57 11,90 15.686 4.212 2.895 55,8 90,6 57,0 95,7 91,0 1.256.450 16,33 13,99 17.762 7.130 4.989 58,5 106,6 64,5 162 156,9 14.160.000 18,60 11,13 19.746 6.339 4.573 66,7 84,7 71,8 144 143,8 – 37,26 19,08 11.323 3.747 2.670 133,6 145,3 41,1 85,1 84,0 – 53,00 18,72 20.495 3.149 2.252 190,0 142,6 74,5 71,6 70,8 – 3,68 3,09 13.309 6.663 4.812 13,2 23,5 48,4 151,4 151,3 10.275.000 16,88 8,61 33.166 1.966 1.417 60,5 65,5 120,5 44,7 44,5 – 9,17 3,53 10.864 3.308 2.408 32,9 26,8 39,5 75,2 75,7 11.260.198 3,95 2,86 10.483 5.973 4.256 14,2 21,8 38,1 135,7 133,9 9.524.050 5,52 4,25 9.022 6.330 3.062 19,8 32,4 32,8 143,8 96,3 6.455.400 15,99 12,94 10.772 5.154 3.495 57,3 98,5 39,1 117,1 109,9 15.208.695 14,67 7,43 11.847 2.759 1..894 52,6 56,6 43,0 62,7 59,6 7.052.337 -1.483,79 -88,94 13.327 3211 2242 -5.318,3 -677,4 48,4 73,0 70,5 3.380.608 11,45 8,29 10.518 5245 3680 41,0 63,1 38,2 119,2 115,7 8.911.619 55,73 8,68 13.776 3921 2909 199,8 66,1 50,1 89,1 91,5 – 1,41 0,16 94.740 4952 4952 5,1 1,2 344,2 112,5 155,7 – 25,14 1,74 – – – 90,1 13,2 0 0 0 – slo.indd 61 slo.indd 61 20. 9. 2006 16:25:56 20. 9. 2006 16:25:56 62 Mediji za drþavljane trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) radio robin d.o.o. nova gorica radio robin 5 91.650 0,41 0,41 0,19 radio center d.o.o. maribor radio center 5 91.620 0,41 0,44 0,33 radio gorenc d.o.o. trþiè radio gorenc 8 81.331 0,36 0,25 0,33 radio net d.o.o. maribor radio net fm 8 78.463 0,35 0,38 0,17 sraka international d.o.o. novo mesto radio sraka (ngd) 6 74.366 0,33 0,35 0,09 nova nova d.o.o. ajdovšèina radio nova 3 51.470 0,23 0,25 0,11 media info d.o.o. murska sobota radio viva 4 39.869 0,18 0,19 0,15 santi, d.o.o. novo mesto radio max (ngd) 1 38.350 0,17 0,18 0,20 1 radio d.o.o. ljubljana 1 radio 0 37.881 0,17 0,14 0,10 radio alfa d.o.o. slovenj gradec radio alfa 4 37.380 0,17 0,18 0,18 radio cerkno d.o.o. cerkno radio odmev 3 37.344 0,17 0,17 0,11 radio belvi, d.o.o. kranj radio belvi kranj 1 36.895 0,16 0,17 0,13 radio slovenske gorice d.o.o. lenart v slovenskih goricah radio slovenske gorice 8 36.772 0,16 0,17 0,21 boris sušin s.p. velenje moj radio (ngd) 2 35.996 0,16 0,17 0,11 radio antena d.o.o. ljubljana radio antena (ngd) 0 32.175 0,14 0,15 0,19 radio kobarid d.o.o. kobarid alpski val 3 25.715 0,11 0,09 0,05 radio goldi savinjski val, d.o.o. dolenja vas midi-radio goldi savinjski val 2 24.747 0,11 0,12 0,06 fantasy - šprah, k.d. škofja vas radio fantasy (ngd) 1 23.577 0,11 0,11 0,09 b.&b.belna d.o.o. šentilj v slov. goricah radio plus maribor 2 23.389 0,10 0,10 0,25 puntar d.o.o. krško radio energy 2 21.282 0,09 0,10 0,05 itak d.o.o. ljubljana radio mesto, radio btc (ngd) 2 19.332 0,09 0,09 0,05 radio sevnica d.o.o. sevnica radio sevnica 1 19.208 0,09 0,04 0,11 interteh, d.o.o. vnanje gorice radio orion 0 17.039 0,08 0,07 0,10 mahkovec š & d, d.n.o. litija radio geoss 1 15.889 0,07 0,07 0,04 noblesse, d.o.o. reèica ob paki radio bakla (ngd) 1 15.732 0,07 0,08 0,06 radio tempo matjaþ jeršiè s.p. polzela radio tempo 1 13.886 0,06 0,07 0,04 radio brezje d.o.o. maribor radio brezje 1 13.671 0,06 0,07 0,09 artist d.o.o. èrnomelj radio odeon 0 13.584 0,06 0,04 0,07 šu & co, d.o.o. piran radio tartini (ngd) 0 13.197 0,06 0,06 0,07 radio radlje d.o.o. radlje ob dravi radio radlje 0 10.774 0,05 0,05 0,02 ntr, logatec, d.o.o. logatec 1tr 0 10.537 0,05 0,03 0,02 laser vilko pustotnik s.p. slovenj gradec radio laser (ngd) 1 8.931 0,04 0,04 0,05 r gama - mm d.o.o. ljubljana radio ekspres 0 8.704 0,04 0,04 0,05 ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je glavna dejavnost izdajatelja, le da kot taka ni registrirana). slo.indd 62 slo.indd 62 20. 9. 2006 16:25:56 20. 9. 2006 16:25:56 63 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) 41,69 26,08 18.330 4.270 3.168 149,4 198,6 66,6 97,0 99,6 3.645.860 34,07 10,25 18.324 2.406 1.798 122,1 78,1 66,6 54,7 56,6 – – -15,42 10.166 2.592 1.689 – -117,5 36,9 58,9 53,1 25.099.000 49,95 6,95 9.808 2.007 1.388 179,0 53,0 35,6 45,6 43,7 – 38,04 18,36 12.394 2.961 2.267 136,3 139,8 45,0 67,3 71,3 4.376.000 21,78 7,48 17.157 2.298 1.723 78,1 57,0 62,3 52,2 54,2 – – -105,35 9.967 2.081 1.532 – -802,4 36,2 47,3 48,2 – 0 0 38.350 9.180 9.020 0 0 139,3 208,6 283,6 1.805.624 177,22 57,36 – – – 635,2 436,9 0 0 0 – -16,27 -7,03 9.345 3.576 2.508 -58,3 -53,5 34,0 81,3 78,9 – 24,99 7,30 12.448 3.683 2.554 89,6 55,6 45,2 83,7 80,3 13.575.000 31,17 6,40 36.895 4.109 4.109 111,7 48,7 134,1 93,4 129,2 2.334.247 49,79 7,14 4.597 2.451 1.739 178,5 54,3 16,7 55,7 54,7 18.433.000 48,07 40,53 17.998 2.266 1.375 172,3 308,7 65,4 51,5 43,2 – 5,76 0,99 – – – 20,6 7,5 0 0 0 1.393.510 -116,25 -25,65 8.572 1.947 1.336 -416,7 -195,4 31,1 44,2 42 8.271.600 81,03 0,72 12.374 1.840 1.301 290,4 5,5 45,0 41,8 40,9 – 42,07 11,57 23.577 516 362 150,8 88,1 85,7 11,7 11,4 – – -12,31 11.695 2.453 1.986 – -93,8 42,5 55,7 62,4 – 21,29 8,90 10.641 2.454 1.664 76,3 67,8 38,7 55,7 52,3 – -116,32 -7,06 9.666 1.920 1.083 -416,9 -53,8 35,1 43,6 34,0 – -18,73 -16,66 19.208 5.927 3.087 -67,1 -126,9 69,8 134,7 97,1 4.515.136 13,27 6,10 – – – 47,6 46,4 0 0 0 1.785.323 2,31 0,97 15.889 2.591 1.873 8,3 7,4 57,7 58,9 58,9 – 32,26 10,77 15.732 2.079 1.599 115,6 82,0 57,2 47,2 50,3 – 22,32 3,04 13.886 2.334 1.566 80,0 23,1 50,5 53,0 49,2 – 4,99 3,10 13.671 3.625 2.706 17,9 23,6 49,7 82,4 85,1 – -452,85 -12,26 – – – -1623,1 -93,4 0 0 0 3.557.832 9,80 1,61 – – – 35,1 12,2 0 0 0 – 0,00 0,00 – – – 0 0 0 0 0 – -24,92 84,61 – – – -89,3 644,4 0 0 0 – 15,95 10,31 8.931 1.347 1.120 57,2 78,5 32,5 30,6 35,2 – – -31,17 – – – – -237,4 0 0 0 – slo.indd 63 slo.indd 63 20. 9. 2006 16:25:56 20. 9. 2006 16:25:56 64 Mediji za drþavljane trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) radio ava d.o.o. ljubljana radio ava 1 7.137 0,03 0,03 0,05 moškotevc marketing d.o.o. stopèe radio celjski val (ngd) 0 6.468 0,03 0,03 0,01 skupina kaos, d.o.o. ljubljana radio kaos 0 4.850 0,02 0,02 0,07 enimar d.o.o. koper radio portoroþ 0 4.574 0,02 0,02 0,11 radio urban d.o.o. ribnica radio urban 0 4.565 0,02 0,02 0,03 radio morje d.o.o. ljubljana radio morje 0 1.906 0,01 0,01 0,13 soda d.o.o. ljubljana radio ljubljana 0 108 0,00 0,00 0,01 svet idej d.o.o. gorica pri raztezu radio 105 (5m poslovanja) 0 3 0,00 0,00 0,01 media ton d.o.o. radenci radio radio (ngd) 0 0 0,00 0,00 0,02 radio klasik - oblak k.d. ljubljana radio klasik 0 0 0,00 0,00 0,00 zavod marš maribor mariborski radio študent 3–4 – – – – zavod rš ljubljana radio študent 2–––– zavod za informiranje ormoþ radio prlek 1–––– zveza romov slovenije murska sobota radio romic 1–––– skupaj izdajatelji radijskih medijev 400 6.912.556 30,82 31,16 27,82 skupaj izdajatelji rtv medijev 815 22.429.651 100 100 100 ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je glavna dejavnost izdajatelja, le da kot taka ni registrirana). slo.indd 64 slo.indd 64 20. 9. 2006 16:25:56 20. 9. 2006 16:25:56 65 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) -23,84 -5,90 7.137 2.228 1.883 -85,4 -44,9 25,9 50,6 59,2 – 1.420,59 19,46 – – – 5.091,7 148,2 0 0 0 – 0,16 0,10 – – – 0,6 0,8 0 0 0 6.473.400 4,38 0,90 – – – 15,7 6,9 0 0 0 – 0,38 0,14 – – – 1,4 1,1 0 0 0 – – -3,62 – – – – -27,6 0 0 0 – -4,19 -3,88 – – – -15,0 -29,6 0 0 0 – -12,06 -12,03 – – – -43,2 -91,7 0 0 0 – – -0,86 – – – – -6,6 0 0 0 – -10,98 -9,00 – – – -39,3 -68,5 0 0 0 – – – – – – – – – – – 14.450.175 – – – – – – – – – – 2.500.000 –––––––––– – –––––––––– – 10,04 3,60 17.281 4.728 3.440 36 27,4 62,8 107,4 108,2 248.461.205 27,90 13,13 27.521 4.401 3.180 100 100 100 100 100 589.509.555 Vir: bilanèni podatki ajpes (ibon, september 2005) in razvid medijev mk (april 2006). Podjetje za informiranje d. d., nt& rc d. o. o, Radio Tednik Ptuj in Naš èas d. o. o. so izdajatelji radijskega programa in tiskanega medija. Radijski programi s statusom programa posebnega pomena so Radio Robin (lokalni), Radio Murski val (regionalni), Radio Kum (regionalni), Radio Kranj (regionalni), Radio Triglav (regionalni), Ra- dio Sora (regionalni), Radio Marš (študentski), Studio d (regionalni), Radio Ptuj (regionalni), Radio Odmev (lokalni). Radio Alpski val (lo- kalni), Koroški radio (regionalni), Radio Slovenske gorice (regional- ni), Radio Gorenc (lokalni), Radio Celje (regionalni), Radio Univox (lokalni), Štajerski val (regionalni), Radio Ognjišèe (nepridobitni), Radio Velenje (lokalni). slo.indd 65 slo.indd 65 20. 9. 2006 16:25:56 20. 9. 2006 16:25:56 66 Mediji za drþavljane tabela 12: podatki o poslovanju pregled zajema poslovne subjekte, ki izdajajo televizijski medij po razvidu medijev. prva tv je zaradi visokih izrednih prihodkov v letu 2004 trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) pro plus d.o.o. ljubljana kanal a, pop tv (lastnik) (ngd) 138 9.006.706 40,16 42,32 50,08 evj elektroprom d.o.o. loke pri zagorju etv (ngd) 140 2.560.228 11,41 11,94 9,88 skyline d.o.o. ljubljana studio signal (ngd) 10 513.521 2,29 2,47 1,17 tele-tv d.o.o. kranj gorenjska televizija- gtv (ngd) 14 337.972 1,51 1,57 1,02 tele 59 d.o.o. maribor rts 2 288.640 1,29 0,74 1,43 privat d.o.o. ljubljana tv paprika 4 169.098 0,75 0,82 0,34 prva tv d.o.o. ljubljana prva tv 10 852.237 3,80 0,81 1,59 vtv studio, d.o.o. velenje tv velenje 13 160.311 0,71 0,77 0,78 naklo, d.o.o. logatec tv lep logatec (ngd) 7 157.657 0,70 0,75 0,48 alenka camlek s.p. ravne na koroškem top rtv 5 147.470 0,66 0,57 0,94 va d.o.o. šempeter pri gorici tv primorka 8 138.536 0,62 0,60 0,49 pop tv d.o.o. ljubljana pop tv (ngd) 0 137.967 0,62 0,67 0,02 televideo d.o.o. ljubljana tv pika (ngd) 1 136.192 0,61 0,66 0,28 kanal a d.o.o. ljubljana kanal a 0 131.565 0,59 0,61 0,97 tv celje d.o.o. celje tv celje 10 128.592 0,57 0,59 0,23 mini go d.o.o. solkan mestni studio (ngd) 4 125.185 0,56 0,60 0,68 tv idea - kanal 10 d.o.o. murska sobota kanal 10 11 68.959 0,31 0,30 0,12 ktv dravograd d.o.o. dravograd koroška tv dravograd (ngd) 1 68.554 0,31 0,33 0,16 poseidon d.o.o. ljubljana golica tv, èarli tv (v steèaju) (ngd) 2 55.536 0,25 0,26 0,05 hi-fi d.o.o. murska sobota tv as 7 45.552 0,20 0,22 0,18 euro 3 tv, d.o.o. ljubljana eptv 1 44.499 0,20 0,22 0,05 loka tv, d.o.o. škofja loka deþelna televizija loka 0 37.329 0,17 0,17 0,26 domates d.o.o. lucija sponka tv 2 24.410 0,11 0,09 0,12 atv babnik & co d.n.o. litija rtv signal litija 2 24.103 0,11 0,07 0,06 branko veseliè s.p. markovci skupni televizijski program obèin (ngd) 5 20.764 0,09 0,10 0,23 destrnik, dornava, gorišnica, markovci – vi-tel d.o.o. dornberk vitel 4 18.162 0,08 0,08 0,05 ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je izdajateljeva glavna dejavnost, le da kot taka ni registrirana) 46 Tabelo 12 in analizo podatkov je pripravil Iztok Juranèiè, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije. slo.indd 66 slo.indd 66 20. 9. 2006 16:25:57 20. 9. 2006 16:25:57 67 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izdajateljev televizijskih programov 46 v pregled je vkljuèen tudi pro plus, kot lastnik izdajateljev pop tv in a kanala. (od kupnine) razvršèena po prodajnih prihodkih izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) 35,12 22,73 65.266 5.091 3.547 125,9 173,1 237,1 115,7 111,5 – 9,09 2,26 18.287 3.537 2.625 32,6 17,2 66,4 80,4 82,5 – 64,20 24,70 51.352 3.350 2.396 230,1 188,1 186,6 76,1 75,4 – 18,98 9,50 24.141 6.064 4.592 68,0 72,3 87,7 137,8 144,4 – 2,77 1,22 144.320 1.785 1.416 9,9 9,3 524,4 40,6 44,5 90.091.961 1,11 0,06 42.275 2.033 1.483 4,0 0,4 153,6 46,2 46,6 – -24,13 26,20 85.224 5.225 4.011 -86,5 199,5 309,7 118,7 126,1 – -82,38 -16,99 12.332 2.685 1.926 -295,3 -129,4 44,8 61,0 60,6 108.041.700 26,65 1,61 22.522 4.651 3.343 95,5 12,2 81,8 105,7 105,1 – 0 0 29.494 2.314 1.671 0 0 107,2 52,6 52,5 – -25,35 -15,99 17.317 6.095 4.394 -90,9 -121,8 62,9 138,5 138,2 10.481.848 4,44 2,87 – – – 15,9 21,9 0 0 0 – 26,01 19,41 136.192 12.284 9.145 93,2 147,8 494,9 279,1 287,6 – 5,44 4,00 – – – 19,5 30,4 0 0 0 – 116,10 12,95 12.859 4.750 3.505 416,1 98,6 46,7 107,9 110,2 8.108.765 12,69 9,85 31.296 3.541 2.666 45,5 75,0 113,7 80,5 83,8 – 0 0 6.269 3.053 2.179 0 0 22,8 69,4 68,5 95.738.183 55,96 23,23 68.554 2.971 2.243 200,6 176,9 249,1 67,5 70,5 – – -504,79 27.768 1.562 1.013 – -3844,5 100,9 35,5 31,8 – 430,53 -4,85 6.507 2.265 1.553 1543,1 -36,9 23,6 51,5 48,8 – 0 0 44.499 3.131 2.280 0 0 161,7 71,1 71,7 – – -13,20 – – – – -100,6000– 35,90 13,98 12.205 1.681 1.213 128,7 106,5 44,3 38,2 38,1 8.137.448 28,28 14,78 12.052 2.947 1.913 101,4 112,6 43,8 67,0 60,2 14.352.500 0 0 4.153 1.751 1.333 0 0 15,1 39,8 41,9 – –––––00000– – -95,91 4.541 2.243 1.709 – -730,4 16,5 51,0 53,7 – slo.indd 67 slo.indd 67 20. 9. 2006 16:25:57 20. 9. 2006 16:25:57 68 Mediji za drþavljane trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) lokalna tv grosuplje, podruþnica s.p., avdio vi- deo signal, zorc miran grosuplje tv grosuplje (ngd) – 14.121 0,06 0,06 0,05 videoprodukcija martin ivanuša s.p. ptuj televizija ptuj (ngd) 0 13.086 0,06 0,06 0,05 moj tv d.o.o. selnica ob dravi moj tv 1 12.093 0,05 0,06 0,04 pinteriè & co., d.n.o. breþice ropot tv 1 11.506 0,05 0,05 0,02 studio forma, samo sadnik s.p. þalec savinjska televizija (ngd) 1 10.417 0,05 0,05 0,03 prospera d.o.o. ljubljana tv petelin 3 10.298 0,05 0,05 0,03 lokalna tv trbovlje, podruþnica s.p., ab videoprodukcija, anton berakoviè trbovlje lokalna tv trbovlje; 1 m poslov. (ngd) 1 9.074 0,04 0,04 0,03 tv srk-11 joþe æosiæ s.p. gornja radgona tv studio radgona- kanal 11 0 8.211 0,04 0,04 0,01 telefilm silvo lešnik s.p. zgornja volièina televal 0 7.914 0,04 0,04 0,03 m 3 plus d.o.o. maribor metka (ngd) 2 7.058 0,03 0 0,11 jtv, d.o.o. ljubljana televizija šiška 0 4.118 0,02 0,02 0,03 j & v d.o.o. ljubljana televizija ljubljana (ngd) 0 3.916 0,02 0,02 0,03 vigred d.o.o. laško tv krpan laško (ngd) 2 3.059 0,01 0,01 0,04 ajkom d.o.o. gmajnica tv plus 0 2.215 0,01 0,01 0,01 media team timotej peèoler s.p. vuzenica tv prometej 02 4 9000 kabelska produkcija d.o.o. novo mesto i-tv; 3m poslovanja 0 15 0 0 0,01 kabelska televizija medvode, zavod medvode televizija medvode (ngd) 2 –––– ktrc radeèe, javni zavod radeèe video strani ktrc radeèe (ngd) 5 – 9 –––– ktv ormoþ, zavod ormoþ kabelska televizija ormoþ (ngd) – –––– mtv adria d.o.o. ljubljana mtv adria (ngd) – –––– oron, zavod loþ televizijski kanal loška dolina (ngd) 1 –––– upc d.o.o. ljubljana play tv – –––– vascom, zavod za izobraþevanje in video- produkcijo, pivka pivka vascom pivka (ngd) – –––– xtension d.o.o., podruþnica maribor maribor net tv, net xxl (ngd) – –––– zavod neviodunum krško tv krško (ngd) 5 – 9 –––– ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je izdajateljeva glavna dejavnost, le da kot taka ni registrirana) slo.indd 68 slo.indd 68 20. 9. 2006 16:25:57 20. 9. 2006 16:25:57 69 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) 00–––00000– 6,88 6,74 – – – 24,7 51,3 0 0 0 – 1,22 0,42 12.093 1.838 1.381 4,4 3,2 43,9 41,8 43,4 – 24,96 6,26 11.506 1.613 1.390 89,5 47,7 41,8 36,7 43,7 1.385.000 36,99 32,07 10.417 2.412 628 132,6 244,3 37,9 54,8 19,7 – -3,73 -1,17 3.433 2.071 1.512 -13,4 -8,9 12,5 47,0 47,6 – 0 0 9.074 428 223 0 0 33,0 9,7 7,0 – 21,06 18,23 – – – 75,5 138,8 0 0 0 – 13,32 12,94 – – – 47,8 98,6 0 0 0 – 26,57 2,04 3.529 730 581 95,2 15,5 12,8 16,6 18,3 – 22,66 9,70 – – – 81,2 73,9 0 0 0 – -251,19 -23,41 – – – -900,3 -178,3000– – -43,23 1.530 1.685 1.438 – -329,3 5,6 38,3 45,2 – 26,88 24,39 – – – 96,3 185,8 0 0 0 – 00–––00000– 00–––00000– ––––––––––– ––––––––––– ––––––––––– ––––––––––– ––––––––––1 . 9 99.936 ––––––––––– ––––––––––– ––––––––––– –––––––––– 2.711.009 slo.indd 69 slo.indd 69 20. 9. 2006 16:25:57 20. 9. 2006 16:25:57 70 Mediji za drþavljane trþni deleþi v odstotkih od: naziv izdajatelja kraj ime medija število zaposlenih skupni prihodki v tisoè sit skupni prihodek prihodek od prodaje sredstva (bilanèna vsota) zavod za ktv in informi- ranje slovenska bistrica slovenska bistrica studio bistrica (ngd) 3 – 4 –––– skupaj izdajatelji televizijskih medijev 415 15.517.095 69,18 68,84 72,18 skupaj izdajatelji rtv medijev 815 22.429.651 100 100 100 ngd: izdajateljeva glavna dejavnost ni registrirana kot rtv–dejavnost (v mnogih primerih je izdajateljeva glavna dejavnost, le da kot taka ni registrirana) Vir: bilanèni podatki ajpes (ibon, september 2005), razvid medijev mk (april 2006). Status televizijskega programa posebnega pomena ima 11 programov: Vaš kanal (regionalni), atv Signal (lokalni), tv Primorka (lokalni), Vaša televizija – vtv (regionalni), Kanal 10 (lokalni), Televizija Celje (lokalni), Loka tv (lokalni), gtv (lokalni), rts (regionalni) i-tv (ne- pridobitni) in Èarli tv (nepridobitni). Poslovni rezultati za leto 2004 kaþejo na razmeroma vi- soko povpreèno donosnost v zasebnem radiodifuznem sek- torju. Povpreèna kapitalska donosnost je znašala skoraj 28 odstotkov; pri izdajateljih radijskih programov deset od- stotkov, pri televizijskih programih pa blizu 33 odsotkov (gre predvsem za dobre poslovne rezultate Pro Plus, lastnika dveh najveèjih komercialnih televizijskih programov pop tv in Kanala a). Primerjava podatkov o rezultatih poslo- vanja nam pokaþe precejšnje razlike med izdajatelji. Veliko je takšnih, ki izkazujejo tako nizke prihodke, da z dejav- nostjo, za opravljanje katere imajo dovoljenje (uporablja- jo tudi omejeno javno dobrino – frekvence) ne ustvarijo tako rekoè niè. Tudi izkazani stroški dela so pri teh izda- jateljih daleè pod sicer nizkim povpreèjem dejavnosti ce- lotnega radiodifuznega sektorja. Nekateri izdajatelji imajo resne teþave s finanèno stabilnostjo, saj so imeli leta 2004 poleg negativnega dobièka tudi negativni kapital. Vendar v tej skupini, z izjemo enega radijskega programa (Radio Gorenc), ni radijskih in televizijskih programov posebne- ga pomena. Dejstvo je, da imajo izdajatelji, ki so bili med letoma 2002–2005 prejemniki drþavnih pomoèi, praviloma slo.indd 70 slo.indd 70 20. 9. 2006 16:25:57 20. 9. 2006 16:25:57 71 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij izbrani kazalci poslovanja primerjalna matrika v odstotkih: v tisoèih tolarjev na zaposlenega: indeks =povpreèje opazovanih v rtv–dejavnosti je 100 dobièkonosnost: stroški dela na zaposlenega: dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa dobièek/ kapital dobièek/ sredstva prihodek strošek dela plaèa subvencije ministr- stva za kulturo (v tolarjih) ––––––––––– 32,69 16,80 37.391 4.085 2.929 117,2 128,0 135,9 92,8 92,1 341.048.350 27,9– 13,13 27.521 4.401 3.180 100 100 100 100 100 589.509.555 razmeroma niþji kapitalski donos pa tudi precej niþje stroške dela, kakor velja za povpreèje v dejavnosti. Pregled poslova- nja radijskih programov v letu 2004 je tudi pokazal, da 17 radijskih programov nima nobenega zaposlenega, petnajst pa jih ima samo enega zaposlenega. Po letu 2000 so se lastniki in njihovi deleþi v radijskih programih hitro in pogosto spreminjali. Glede na to, da drþava nikoli ni zagotovila frekvence za komercialni ra- dijski program, ki bi imel nacionalno pokritost, so lastniki posameznih postaj kupovali lastniške deleþe v drugih po- stajah in tako »konsolidirali« ne samo lastništvo, ampak tudi poveèevali pokritost programov v svoji lasti. 47 Posle- dice »konsolidacije« pa so najbolj vidne v samem progra- mu. Veliko radijskih programov ponuja malo razliènih pro- gramskih vsebin. 47 Zakon o medijih iz leta 2001 je omogoèal ustanavljanje radijskih in televizijskih mreþ. Najveèja radijska mreþa je Infonet, ki zdruþuje Poslovni val, Slovenski poslovni kanal, Radio Antena, Radio Belvi Gorenjska, celjski in postojnski radio Fantasy, Radio 1, Max, Morje, Portoroþ, Šport, Urban, Val, Vrhniko in Koroški radio. V Infonetu pri- pravljajo radijske novice in jih prodajajo še desetim drugim radiom, s 14 pa poslov- no sodelujejo. (Petra Šubic, »Kako je Oblak postal radijski mogotec«, Manager, št. 5, maj 2006, str. 48–49.) slo.indd 71 slo.indd 71 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 72 Mediji za drþavljane VEÈ RAZLIÈNEGA = MANJ ENAKEGA Pojma pluralizem in razliènost se nanašata na razliène ci- lje medijske politike, ki jih je mogoèe zagotoviti z razliènimi ukrepi. Pluralizem lahko doseþemo z omejevanjem lastniških deleþev medijskih lastnikov, razliènost pa z aktivno medij- sko politiko, ki ni omejena samo na podeljevanje drþavnih pomoèi oziroma subvencioniranje nekaterih medijev in njihovih programskih vsebin. Koncentracija na podroèju medijev, zaton neodvisne uredniške politike in njeno »uta- pljanje« znotraj velikih uredništev medijskih korporacij, iz- ginjanje nekaterih programskih vsebin, ki so nezanimive za oglaševalce, zmanjševanje dostopa do medijev za manjšine, enoliènost mnenj in pogledov so trendi, znaèilni za današnje medije. Desetletja trajajoèa ideja in z njo povezana politika svobodne regulacije trga na podroèju medijev se je pokaza- la za neuspešno. Veè medijev ni prineslo tudi veè razliènih pogledov na svet, ampak enotnost in enoliènost. Zato sta zagotavljanje in varovanje pluralizma in razliènosti eden od temeljnih problemov medijske politike 21. stoletja – na nacionalni in globalni ravni. Slovenija je v zadnjih 15 letih s sprejetjem treh medij- skih zakonov, ki so poudarjali pluralizem in razliènost kot eno pomembnejših vprašanj medijske politike, pokazala, da na tem podroèju nima ustrezne strategije. Res je, da imata prva zakona, zakon o javnih glasilih (1994) in zakon o medi- jih (2001) posebni poglavji, ki se nanašata na pluralizem in razliènost, a je njuno izvajanje v praksi zelo problematièno. Zakon o javnih glasilih je poskušal zagotoviti pluralizem in razliènost z omejevanjem lastniških deleþev v medijih na 33 odstotkov. Þal je bilo zakonsko doloèilo tako pomanjkljivo napisano, da ga je bilo mogoèe izigrati na veliko naèinov. Ne glede na to da je zakonodajalec naloþil izdajateljem, da svoje »sporne« lastniške deleþe najpozneje v dveh letih (do leta 1996) uskladijo z doloèbami zakona, in dal moþnost pri- stojnemu ministrstvu, da jih kratko malo izbriše iz razvida, èe tega ne upoštevajo, nihèe ni preverjal, kaj se dejansko dogaja z lastništvom v medijih. Kljub 33-odstotni lastniški omejitvi je v tem èasu ameriška korporacija cme pridobila veèinski lastniški deleþ v komercialnem televizijskem pro- gramu pop tv. Enako se je zgodilo s èlenom zakona, ki je govoril o deklarativni zavezi vlade pri podpori nekomerci- alnim medijem. Ni nam znano, ali je takratna vlada v roku 60 dni (zjg, 91. èlen) izdala predpis, s katerim je definira- la kriterije in naèine podeljevanja drþavnih pomoèi. Prav slo.indd 72 slo.indd 72 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 73 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij tako nimamo podatka, ali je kateri koli medij na temelju tega èlena dejansko dobil drþavno pomoè. T udi zakon o medijih je poskušal pluralizem in razliènost zagotoviti z omejevanjem lastniških deleþev v medijih. S temi doloèbami se je zgodilo tako kakor s podobnimi iz zjg, saj zakon neustrezno doloèa razmerje med izdajateljem in lastnikom medija. Vse prepovedi v zakonu se nanašajo na izdajatelja, v praksi pa se lastniški deleþi ne koncentrirajo pri izdajateljh, ampak pri lastnikih. Je pa razlika glede po- deljevanja drþavne pomoèi med obema zakonoma. Zakon o medijih je namreè vzpostavil mehanizme za podeljevanje drþavne pomoèi. Med letoma 2002 in 2005 je drþava v te namene na javnih razpisih podelila 1,7 milijarde tolarjev. Sistematiène politike pa vseeno ni bilo, saj ni bila nikoli narejena analiza, kakšen je uèinek drþavne pomoèi, ki bi ja- sno pokazala, ali so ukrepi dosegli namen – veè razliènosti v slovenskem medijskem prostoru. Zgodba se ponavlja z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih. S to razliko, da ima danes zakonodajalec jasno predstavo, kako, zakaj in komu naj bi podelil sredstva. Vprašanje pa je, ali bodo podeljena sredstva dejansko zagotovila plurali- zem in razliènost. slo.indd 73 slo.indd 73 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 74 Mediji za drþavljane SKLEP: POLITIKA IN NOVINARSTVO Janja Koren (voditeljica): Ste po vsem tem razoèarani, da ste vstopili v politiko? Bi z zdajšnjimi izkušnjami storili to še enkrat? Miro Petek: Izkušnja je zanimiva in dobra. Predvsem pa gre za neko povezavo politike z novinarstvom. Tu je precej skupnih toèk. Mogoèe je vèasih med novinarstvom in politiko tudi nek sovraþen odnos, ven- dar eni brez drugih ne moremo. Mi ne moremo brez vas in vi ne mo- rete brez nas. Odmevi, TV Slovenija, 7. 8. 2006 Februarja 2001 so neznani storilci pretepli in hudo po- škodovali novinarja èasopisa Veèer Mira Petka. Petek je pred napadom veèinoma objavljal prispevke, ki so kritièno obravnavali posledice tranzicije na Koroškem in povezave med nekaterimi znanimi ljudi iz gospodarstva in politike. 48 Ena od zgodb, ki jo je Petek spremljal, se je nanašala tudi na poslovanje ene izmed podruþnic banke, ki je bila veèinska lastnica èasopisa Veèer. Na drþavnozborskih volitvah leta 2004 je bil Miro Petek izvoljen za poslanca na listi sedanje najveèje koalicijske stranke sds. Ne kot novinar in ne kot politik Petek ni doèakal pravnomoène obsodbe storilcev (in naroènikov) napada. Po skoraj petih letih in številnih zaple- tih je mariborsko višje sodišèe razsodilo, da je pet domnevnih storilcev, obtoþenih napada na Petka, nedolþnih. Razsodba sodišèa pa je »pricurljala« v javnost še preden je bila izroèena strankam v postopku in v èasu sodnih poèitnic. Na vpraša- nje novinarke veèerne informativne oddaje Odmevi Janje Koren, ali je po vsem tem, kar se je dogajalo razoèaran, da je vstopil v politiko, nekdanji novinar in sedanji politik odgo- varja: med politiko in novinarstvom obstaja precej skupnih toèk. »Mogoèe je vèasih med novinarstvom in politiko tudi nek sovraþen odnos, vendar eni brez drugih ne moremo. Mi ne moremo brez vas in vi ne morete brez nas«. Med politiko in novinarji/novinarstvom je odnos: to je odnos jasno določenih omejitev in prepovedi. Politiki ne morejo biti novinarji in novinarji ne morejo biti politiki. Politik, ki objavlja v medijih, ni novinar, njegovi prispevki pa so kveèjemu politièna (strankarska) stališèa, objavljena v novinarskem prispevku. Ko novinar postane politik, ne more veè prièakovati, da je njegovo delovanje v interesu javnosti. Je paè samo politik, ki zastopa parcialne politiène interese. 48 Izèrpne informacije o »primeru Petek« so dostopne na . Po- roèilo, ki ga je v imenu ifj (Inernational Federation of Journalists) pripravil njihov preiskovalec Alexander Sami 14. 6. 2002 je dostopno na (The Miro Petek Case. A Threat to Press Freedom in Slovenia.) slo.indd 74 slo.indd 74 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 75 Medijski imperij – novodobni gospodarji informacij Demokratène druþbe imajo te meje jasno in transparentno postavljene. Politik(a) bo vselej poskušala vplivati na me- dije, mediji pa naj bi vseskozi prepreèevali politikom, da bi vplivali na uredniško politiko. V demokratiènih druþbah imajo politiki in mediji zelo malo skupnega. Neodvisni mediji lahko delujejo in obstajajo brez politike. Politika je zanje samo predmet poroèanja in niè drugega. Tega dejstva pa še vedno ne morejo sprejeti marsikateri politki in tudi marsikateri novinarji. Za številne urednike in novinarje je politika še vedno smisel njihovega obstoja. V današnji druþbi, v kateri se medijsko lastništvo kon- centrira v rokah maloštevilnih lastnikov, v kateri je produk- cija novic samo v sluþbi zviševanja cene delnic in dobièkov za lastnika, postaja politika resni partner medijskih lastni- kov. Politika omogoèa sprejemanje »prijazne« medijske zakonodaje (odpravljanje protikoncentracijskih ukrepov, varstvo avtorskih pravic, manjša zašèita pravic otrok ...), v zameno pa dobiva »prijazno« obravnavo v medijih ali celo prost dostop do uredniške politike. Slovenski medijski prostor kljub nekaterim posebno- stim (moèno prisotna »drþavna« lastnina v medijih) kaþe vse znaèilnosti razvoja medijev v drugih evropskih drþavah. Medijska tranzicija, ki naj bi se zaèela v 90. letih prejšnje- ga stoletja in konèala v zaèetku 21. stoletja, dobiva danes vse znaèilnosti novega »demokratiènega Leviathana«. No- vodobna cenzura, ki se po svojih posledicah v nièemer ne razlikuje od »trdih« cenzorskih posegov stare dobe, temelji na pravicah lastnikov in zakonitostih (svobodnega) trga ter proizvaja skrajne oblike (informacijsko komunikacijskega) izkljuèevanja in razslojevanja. Praksa sprejemanja novega medijskega zakona, v kate- rem je èlene o pravici do odgovora in popravka pripravljal in javno zagovarjal (tudi na seji matiènega odbora dz za kulturo, šolstvo in šport) moèan medijski lastnik, dokazu- je, da imajo medijski lastniki in politiki v resnici marsikaj skupnega. slo.indd 75 slo.indd 75 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 . POROÈANJE O DNEVNIH DOGODKIH V OSREDNJIH VEÈERNIH POROÈILIH komercialna in javna televizija marko prpiè slo.indd 77 slo.indd 77 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 78 Mediji za drþavljane Od deregulacije evropskega elektronskega medijskega prostora je minilo èetrt stoletja. Proces se je zaèel v Italiji in Nemèiji ter je po politiènih spremembah v devetdese- tih letih prejšnjega stoletja preskoèil v vzhodnoevropske drþave. Pritiski za razbijanjem drþavnih monopolov v zaho- dnoevropskih drþavah so se zaèeli na podroèju telekomu- nikacij, vse pogostejša uporaba raèunalnikov, digitalizacija informacij je pripeljala do konvergence medijev in do zah- tev po odpravi nacionalnih monopolov javnih servisov. Nenadoma so vsi zaèeli govoriti o medijskih trgih. In šlo res za trge, saj so moène ameriške produkcijske hiše iskale moþnost, da bi poveèale prodajo svojih izdelkov (medijski »software«). Zaèelo se je veliko preusmerjevanje medijev – od zadovoljevanja potreb druþbe k zadovoljevanju potreb posameznih zdruþb in medijskih mogotcev. Evropa je neka- ko pozabila na pozitivne izkušnje, ki so jih imeli Britanci z uvajanjem zasebne televizije – ta je bila primerno regulirana in je morala zagotavljati široki spekter programskih vsebin –, in privolila v uvajanje komercialnih televizij po veliko bolj liberalnem modelu. Formalni okvir za delovanje medijev je postavila evrop- ska komisija z direktivo o televiziji brez meja, 1 ki pa se je omejila – kar zadeva vsebino – na pravice mladostnikov in pravico do odgovora. Doloèila je tudi kvote za produkcijo evropskih avdiovizualnih del in zavarovala interes javnosti, tako da ji je zagotovila pravico do dostopa do pomembnih dogodkov. V ospredju je bila regulacija televizijskega ogla- ševanja, sponzoriranja in televizijske prodaje. V ozadju teh »programskih« doloèil lahko vidimo interese evropskih pro- dukcijskih hiš (tako filmskih kakor televizijskih, izraþenih v obliki nacionalnih interesov drþav èlanic Evropske unije). Kljub vsemu temu nove komercialne televizije niso ve- liko investirale v lastne programe; utemeljevale so jih na ameriških nadaljevankah. Interesi drþavljanov so ostali v ozadju. Evropa je dobila model, ki zelo spominja na ameri- škega; v njem naj bi za javni interes skrbel trg in pestrost in kakovost ponudbe naj bi nadomešèala moþnost izbire. V Sloveniji se je ta proces zaèel na radijskem podroèju, saj je bilo þe v osemdesetih veè radijskih postaj, ki so dobi- le veliko premalo denarja od svojih formalnih ustanovite- ljev in so se morale v glavnem preþivljati z denarjem, ki so ga dobile na trgu. Prvi ponudniki televizijskega progama so bili kabelski operaterji; uporabili so »svojo« infrastrukturo in po njej zaèeli ponujati dodatne vsebine – od obvestil za 1 Direktiva o televiziji brez meja je bila sprejeta 3. 10. 1989 in dopolnjena 30. 6. 1997. slo.indd 78 slo.indd 78 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 79 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih krajane in lokalnih programov do oglaševanja. Prva zasebna televizijska postaja, ki je oddajala prizemeljski program, pa je bil Kanal A, 2 prva neodvisna televizija v takratni drþavi Jugoslaviji. Njeni zaèetki segajo v leto 1989, prviè pa je od- dajala novembra 1990. Prva zasebna postaja ni mogla vpli- vati na javno televizijo, saj ni imela dovolj kapitala, da bi kupovala zanimivo tujo produkcijo, ki bi pritegnila gledal- ce, in dobro tehnièno opremo. Velika sprememba je prišla šele leta 1995, ko sta v slo- venski medijski prostor stopila dva nova igralca – produk- cijska hiša Pro plus s programom POP TV in TV 3. Veèinski lastnik Pro plusa je ameriška druþba Central European Media Enterprise (cme). Druþba Pro plus je kupila tretjinske deleþe v televizijskih postajah MMTV, T ele 39 in TV Robin in se z njimi dogovorila, da bodo prenašale program POP TV, to pa je v bistvu naèin delovanja ameriških naci- onalnih mreþ. S tem se je veèinski lastnik izognil doloèilom zakona o javnih glasilih, ki so omejevala lastninske deleþe v slovenskih medijih tujim pravnim in fiziènim osebam na 33-odstotni deleþ in prav toliko upravljalskih pravic. 3 Novi program je prinesel vrsto uspešnih ameriških na- daljevank in te so hitro pritegnile gledalce, da pa imajo resne ambicije z lastno produkcijo, so pokazali z ustanovi- tvijo informativnega programa in produkcijo informativne oddaje 24ur. Javni servis RTV Slovenija 4 je prviè dobil re- sno konkurenco. Veèinski lastniki televizijske postaje TV 3 so bili ško- fiji Maribor in Koper, Radio Ognjišèe, Gospodarski forum kršèanskih demokratov in Mohorjeva druþba iz Celja, zato je novi program dobil cerkveni in kršèanski predznak, a mu z dokaj umirjenim in sprva versko obarvanim programom ni uspelo pritegniti širšega kroga gledalcev. V zadnjih desetih letih je oddaja 24ur pridobila široki krog gledalcev, saj podatki telemetrije kaþejo, da je to naj- bolj gledana dnevnoinformativna oddaja v slovenskem me- dijskem prostoru in hkrati ena najbolj gledanih oddaj na- sploh. Programski vodstvi TV Slovenija in informativnega in 2 O nastanku in razvoju zasebnih slovenskih elektronskih medijev, medijski zakonoda- ji in medijskem lastništvu pišejo Sandra Bašiæ Hrvatin in Marko Milosavljeviæ: Me- dijska politika v Sloveniji v devetdesetih: Regulacija, privatizacija, koncentracija in komerci- alizacija medijev, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2001, in Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kuèiæ: Monopoli: Druþabna igra trgovanja z mediji, Maska, Ljubljana, 2005. 3 Doloèilo je veljalo tudi za slovenske pravne in fiziène osebe. Glej: 39. èlen zakona o javnih glasilih, Uradni list Republike Slovenije, št 18/94. 4 Javni zavod rtv Slovenija je pravni naslednik RTV Ljubljana. Radio Ljubljana je zaèel oddajati leta 1928, Televizija Ljubljana pa leta 1957. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta imela pomembno vlogo pri demokratizaciji druþbe. V devetdesetih letih pa sta bila pomembna akterja pri osamosvojitvi Slovenije. slo.indd 79 slo.indd 79 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 80 Mediji za drþavljane izobraþevalnega programa pa doslej nista našli primernega naèina, da bi zadrþali beg gledalcev. Marca 2006 je imela oddaja 24ur v povpreèju 16,71-odstotno (45,97 deleþ gledal- cev) medtem ko je imel enourni informativni blok tv Slo- venija 12,43-odstotno gledanost (34,32 deleþ gledalcev). 5 V vseh letih oddaji nista bili deleþni, vsaj po javno do- stopnih podatkih, obseþnejše primerjalne analize. 6 T elevizija je najbolj vpliven medij in analizirani oddaji spremlja vsak dan v povpreèju 525.708 gledalcev, starejših od 10 let, 7 zato si takšno analizo gotovo zasluþita, saj bolj kateri koli drugi medij oblikujeta javno mnenje. V prièujoèem zapisu bomo poskusili odgovoriti na veè vprašanj: katere teme obravnavata in v kakšnem razmerju, kdo ima pravico nagovoriti javnost in povedati svoje mnenje, razmerje med poroèanjem o dogodkih doma in po svetu, dolþina posameznih segmentov v oddajah. S primerjavo, ki smo se je lotili, smo hoteli preveriti, kako se v praksi uresnièujejo èetrt stoletja stare obljube, da bo medijski prostor bolj odprt, da veè ponudnikov tele- vizijskih programov pomeni tudi veè informacij, in da bo veè ljudi lahko povedalo svoje mnenje, ter ugotoviti, kaj ponujata oddaji svojim gledalcem, v èem sta si podobni in po èem se razlikujeta. 5 V istem mesecu leta 2005 je imela oddaja 24ur 15,73- in leta 2004 16,67-odstotno gledanost. V istem obdobju je imela oddaja Dnevnik 13,18- in 13,39-odstotno gleda- nost, kar pomeni, da se gledanost oddaje Dnevnik še vedno zmanjšuje. Vir: agb Niel- sen, medijske raziskave. Podatki so objavljeni z dovoljenjem Pro Plus in rtv Slove- nija, za kar se obema zahvaljujemo. 6 Primerjave se je lotil Gašper Lubej, ki je primerjal oddaji v obdobju 28. februar–6. marec 2005. Svoje ugotovitve je objavil v èlanku »tv Slovenija praviloma »pokri- je« veè dogodkov kot pop tv, Primerjava osrednjih informativnih oddaj«. Medijska preþa, 22. maj 2005, str. 16. 7 24ur – 301.453 in Dnevnik 224.255 gledalcev (za gledalce štejemo vse posameznike, þiveèe v gospodinjstvih na obmoèju Republike Slovenije z delujoèim televizorjem, v starosti 10 ali veè let). Vir: agb Nielsen, medijske raziskave. · · · · slo.indd 80 slo.indd 80 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 81 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih RAZISKAVA 8 Pod drobnogled smo vzeli oddaji 24ur in Dnevnik, osred- nji televizijski informativni oddaji, ki sta povsem primerlji- vi, saj sta si vsebinsko zelo podobni in ju poleg tega predva- jajo v istem terminu. Predmet analize so oddaje, ki so bile na sporedu marca 2006. Marec je bil izbran po premisleku, saj smo se hoteli izogniti poletnim mesecem, ko teèe þivljenje zaradi dopustov malo drugaèe in je tudi gledanost televizije slabša. 9 Oddaje smo analizirali na štirih ravneh. 1. Na ravni oddaje smo opravili kvantitativno analizo in iz- merili dolþino vseh segmentov v èasovnem zaporedju, tako kakor si sledijo v informativnem bloku med 19. in 20. uro. Tako ima vsak segment temeljne identifikacijske podatke: oddajo, v kateri je bil predvajan, zvrst prispevka, èas uvr- stitve v oddajo in dolþino kakor tudi ime koderja in datum kodiranja. 2. Od tu naprej smo s pomoèjo kvantitativne analize ugota- vljali funkcijo voditeljev v oddaji. 3. Na ravni novinarskih prispevkov smo ugotavljali obrav- navane teme in akterje, ki v njih nastopajo, ter povezave med temami in akterji, primerjavo razvrstitev napovedni- kov in tem znotraj oddaj, dolþino novinarskih prispevkov, navzoènost regij v osrednjih informativnih oddajah, pri- spevke po drþavah itd. 4. Vire za televizijsko sliko v segmentu voditelj oddaje in v novinarskih prispevkih. Analizirani oddaji vsebujeta Napovednik 10 – pet tem, ki jih urednika omenita kot najbolj pomembne dogodke dneva. 8 Avtor raziskave se zahvaljuje dr. Alji Brglez, direktorici Inštituta za civilizacijo in kulturo, ki mu je odstopila posnetke oddaj, prostor in tehnièno opremo za izvedbo raziskave. Posebna zahvala gre Mitji Èepièu, ki je obdelal zbrane rezultate in pripra- vil analize v skladu z þeljami avtorja raziskave. 9 Prièujoèa raziskava je del širšega projekta, v katerem se bo avtor lotil še analize osre- dnjih televizijskih informativnih oddaj v letih 2005 in 2004 (mesec dni v vsakem letu). Zaradi tega smo morali poiskati takšen mesec, v katerem ni bilo posebnih do- godkov, kakršni so lokalne in drþavne volitve ali volitve v evropski parlament, ki moèno poseþejo v strukturo oddaj, to pa je še dodatno omejilo izbiro primernega me- seca za analizo. Po pregledu dogajanja v minulih letih smo ugotovili, da naštetim kri- terijem najbolj ustreza mesec marec. Kljub temu pa se nismo mogli izogniti nekaterim izjemnim dogodkom (teroristièni napad v Madridu, smrt Slobodana Miloševiæa ipd.). 10 V uredništvu oddaje 24ur uporabljajo izraz Napovednik za napovedovanje dogodkov na zaèetku oddaje, za vmesne napovedi pomembnejših tem pa V nadaljevanju 1, V nadaljevanju 2 itn. za napoved športnega segmenta (pogovor z voditeljem rubrike Šport + športna novica) pa uporabljajo angleški izraz »teaser« (nekaj vabljivega, mi- kavnega). V uredništvu Dnevnika uporabljajo izraz Generalna napoved tako za napo- vednike na zaèetku oddaje kot vmesne napovednike (V nadaljevanju oddaje), le da v zaèetni generalni napovedi napovedo 5 dogodkov in v vmesni 4 dogodke. slo.indd 81 slo.indd 81 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 82 Mediji za drþavljane Napovedniku sledi osrednji informativni del oddaje, v katerem se vrstijo novinarski prispevki in agencijske novi- ce, ki jih povezujejo voditelji. Potem so na vrsti segmenti, ki jih najdemo v obeh od- dajah: Vreme, Šport, pregled dogodkov, ki sledijo v nadalje- vanju oddaje, loèila, napovedniki za oddaje (spot), napoved oddaje, ki sledi dnevnoinformativni oddaji, in oglaševalska sporoèila (epp). Sestavni del obeh oddaj so tudi posebni segmenti, ki jih najdemo le v eni od analiziranih oddaj (v oddaji Dnev- nik – Denar, Magnet, napoved oddaje Odmevi, Utrip, Zrcalo tedna in Þarišèe; v oddaji 24ur – Pop in, TV klub, Vizita in V središèu). Predmet analize so bili napovedniki in osrednji informa- tivni del oddaje, medtem ko smo zgoraj naštetim posebnim segmentom izmerili le dolþino. Pripravljeni nabor tem smo uporabljali za vse drþave, za vsak prispevek pa je bilo treba vnesti drþavo, kjer je bil kraj dogajanja. Posebej smo zapisovali bilateralne in multilate- ralne odnose med drþavami. Nekoliko veè pozornosti smo namenili Evropski uniji (eu). Dogodke v Zdruþenih naro- dih, v organizaciji drþav izvoznic nafte opec ali na haaškem sodišèu (icty) smo vpisovali pod delovanje mednarodnih institucij, saj bi jih v nasprotnem primeru uvrstili med do- godke v drþavah, v katerih imajo sedeþ naštete mednaro- dne organizacije. Teme so zdruþene v smiselne kategorije in to nam omogoèa njihovo delitev po tematskih sklopih (agregat) in po podtemah znotraj posameznega sklopa. Pri obravna- vanju nekaterih tem, ki so znaèilne za Slovenijo, smo do- dali še tretji nivo. Pri prispevkih, ki obravnavajo veè tem, smo vsakemu prispevku doloèili glavno temo in našteli druge obravna- vane teme (podteme). Izbira glavne teme in podtem je bila narejena pri kodiranju oddaje po pripravljenih navodilih, morebitni popravki so bili narejeni pozneje pri kontrol- nem pregledu oddaj avtorja raziskave. Pri izbiri glavne teme odloèata osebna izbira koderja in njegov vrednostni aparat, saj je vèasih teþko enoznaèno doloèiti glavno temo (enako velja za akterje, kadar jih v enem prispevku nastopi veè). Tematske sklope tvorijo sorodna podroèja. Za njihovo oblikovanje so bila pomembna testna kodiranja oddaj, nare- jena na oddajah, ki ne sodijo v analizirano obdobje. V praksi se je pokazalo, da vseh tem ni mogoèe predvidevati. Zadrego smo reševali tako, da se je prispevek vpisal v tematski sklop, slo.indd 82 slo.indd 82 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 83 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih ki mu je bil vsebinsko najprimernejši, in sicer v drugo kate- gorijo – z vpisom konkretne teme v opombo. T eme so razdeljene na naslednje sklope (po abecednem vrstnem redu): Druþba, religija Evropska unija Gospodarstvo/gospodarska politika Javni servisi/socialna drþava/humanitarno delo Kultura/zabava/šport/prosti èas Notranja politika Sodstvo Vojne/konflikti/kriminal/varnost Zunanja politika Za laþje razumevanje bo pomagalo pojasnilo o razdeli- tvi tem in podtem. Druþba, religija zajema poroèanje o verskih obredih, pra- znikih in dogodkih (na primer imenovanje Franca Rodeta za kardinala). Drugi sklop zajema delovanje civilnodruþbenih skupin in pravice druþbenih skupin (recimo istospolno usmerjenih). Analizi poroèanja o Evropski uniji je namenjen sklop Evropska unija. Tematski sklop je bil razdeljen tako, da omogoèa spremljanje splošne politike eu, odnose med eu in posamezno èlanico, dogajanje v drþavah èlanicah v od- nosu do eu in pa mednarodno politiko eu. Znotraj tega smo posebno pozorno spremljali posebne politike eu, ki najbolj odmevajo v drþavah èlanicah (ustava, kmetijska in zunanja politika eu), kakor tudi nadzor nad institucijami Evropske unije. Gospodarstvo/gospodarska politika je razdeljeno na vrsto podtem; z njimi smo hoteli bolj natanèno analizirati pri- spevke o gospodarskem dogajanju v drþavi – od tistih, ki se ukvarjajo z gospodarstvom na splošno (statistièni podatki) in gospodarskim poloþajem drþave, regije ali lokalne sku- pnosti, z razmerami v posameznih gospodarskih panogah (industriji, turizmu in rekreaciji, storitveni dejavnosti, pro- metu, informacijsko-komunikacijski industriji, finanènem sektorju, zavarovalništvu itd.) in podjetjih (malih, srednjih in velikih) in podjetjih v drþavni lasti, na borzi in nadzorom nad delovanjem borze, do tistih, ki se ukvarjajo z gospodar- skim kriminalom in sklopom tem, ki se nanašajo na zapo- slovanje, odpušèanje, steèaje, stavke, sindikalno dejavnost – vseh podtem je 28. · · · · · · · · · slo.indd 83 slo.indd 83 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 84 Mediji za drþavljane Tematski skop Javni servisi/socialna drþava /humanitarno delo je razdeljen na 18 podtem in zajema vrsto dejavnosti s podroèja javnega sektorja: šolstvo in znanost (financiranje šolstva, osnovno, srednje, višje in visoko), zdravstvo, soci- alno skrbstvo, invalide, zasebno šolstvo in zdravstvo kakor tudi stavke v javnem sektorju itd. V to skupino smo uvrstili tudi veterino, o kateri se v obravnavanem obdobju veè go- vorilo zaradi spremljanja širjenja ptièje gripe. Èe pa je bil v teh prispevkih poudarek na splošni varnosti, smo poroèanje uvrstili v tematsko skupino Vojne/konflikti/kriminal/varnost. V tematski sklop Kultura/zabava/šport/prosti èas sodi- jo prispevki, ki govorijo o kulturi na splošno, financiranju kulture, delovanju kulturnih institucij in poroèanju o kul- turnih dogodkih in prireditvah. V ta sklop smo uvrstili tudi poroèanje o medijih, športu in športnih prireditvah (na pr. smuèarski skoki v Planici), delovanju športnih institucij in financiranju športa in rekreaciji. V ta sklop sodijo dogodki, povezani z þivljenjem znanih osebnosti in zvezdnikov. Notranja politika vsebuje mnoþico podtem, ki obravna- vajo široki spekter politike na ravni izvršne in zakonodajne oblasti – notranja politika (splošno), gospodarska, davèna obrambna, izobraþevalna, kulturna, socialna, kmetijska, okoljska, lokalna itd. V ta sklop so uvršèeni tudi èlovekove pravice, volitve, dogajanje v strankah, nadzor nad delova- njem notranjepolitiènih akterjev in korupcija politiènih akterjev. V tematski skupini Drugo je tudi nekaj tem, ki so znaèilne za Slovenijo in obravnavajo manjšine in neka- tere posebne skupine drþavljanov (slovensko manjšino v Avstriji, Italiji, na Madþarskem in v drþavah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije; slovenske izseljence; ita- lijansko in madþarsko manjšino v Sloveniji; Rome; proble- matiko drþavljanov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, »izbrisane«, denacionalizirance in istospolno usmerjene). 11 Naslednji tematski skop je Sodstvo in v njem smo zajeli delovanje sodstva nasploh, delovanje sodišè – z ustavnim sodišèem in poroèanju o njegovih razsodbah vred –, odve- tnikov in notarjev in njihovih zbornic ter nadzor nad delo- vanjem sodišè. V to skupino smo uvrstili poroèanje o posa- meznih sodnih primerih; razdelili smo jih na tiste, ki imajo obèi pomen (na primer poroèanje o primeru Miro Petek 11 Ta tematika je bila deleþna posebne pozornosti tudi zato, ker se navezuje na raziskavo dr. Romana Kuharja, ki sodeluje pri tem projektu in je problematiki homoseksualno- sti namenil knjigo Medijske podobe homoseksualnosti, Analiza slovenskih tiskanih medi- jev od 1970 do 2000, zbirka Mediawatch, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2003. slo.indd 84 slo.indd 84 20. 9. 2006 16:25:58 20. 9. 2006 16:25:58 85 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih ali korupcija nosilcev javnih funkcij), in na èrno kroniko (obravnavanje umorov, ropov ipd). V tematski sklop Vojne/konflikti/kriminal/varnost smo uvrstili prispevke, ki so obravnavali spopade med drþavami in znotraj drþav, terorizem (znotraj drþave in mednarodni), demonstracije (mirne in nasilne), nerede (brez politiènega sporoèila), vojne zloèine in druge konflikte. Kriminalna de- janja smo razdelili na dve skupini – zoper telo in osebo in na premoþenjske delikte. Dodali smo še obravnavanje jav- nega reda in miru in splošno varnost, prometno varnost in prometne nesreèe, dejavnost policije in dejavnost vojske, naravne in druge nesreèe. Zunanja politika zajema zunanjepolitièna vprašanja sploš- no, bilateralne in multilateralne odnose med drþavami, de- lovanje v mednarodnih organizacijah, delovanje v med- narodnih vojaških organizacijah, nadzor nad delovanjem zunanjepolitiènih akterjev in mirovne procese. Znotraj slo- venske zunanje politike smo posebej registrirali dogajanje v odnosih s sosednjimi drþavami (Italijo, Avstrijo, Madþarsko in Hrvaško). Prav tako smo zapisovali imena novinarjev, ki so pripra- vili prispevke. Takšen prijem nam je omogoèil, da imamo podatke o tem, ali so jih pripravili novinarji, ki delajo v Lju- bljani (v centralni redakciji) ali pa dopisniki iz raznih krajev v Sloveniji oziroma tujine. T ako smo dobili podatek o tem, kolikšni deleþ programa pripravijo dopisniki, kar nakazuje regionalno pokritost Slovenije, ni pa to povsem toèna mera pokritosti, saj se vèasih zgodi, da se v uredništvu odloèijo in pošljejo na teren novinarja, ki dela v osrednji redakciji. Enak prijem pri dopisnikih iz tujine pa nam da bolj zaneslji- vo sliko, saj ti le izjemoma sodelujejo v dnevnoinformativni oddaji med bivanjem v domovini. Vsakomur, ki je sodeloval v oddaji, je bila pripisana vloga – aktivna, èe je v oddaji dal izjavo, in pasivna, èe ni dal izjave, v prispevku pa je bil omenjen (je storil nekaj, kar je povzroèilo reakcijo, ali pa je prispevek govoril o kakšnem èloveku ali pa je bila povzeta njegova izjava, èeprav v prispevku ni nasto- pil). 12 Pasivna vloga je bila vedno doloèena na ravni analize besedila, ne pa na ravni analize televizijske slike. Podatek o posameznem akterju nam pove, kolikokrat nastopa v analiziranih oddajah (frekvenco aktivnega in pasivnega pojavljanja), ne pa tudi dolþino njegove izjave, kadar ima aktivno vlogo, saj trajanja izjav nismo zapisovali. 12 V literaturi se za pasivnega akterja uporablja tudi izraz »tarèa«, vendar se nam zdi, da ima negativen prizvok, in ga zato nismo hoteli uporabiti. slo.indd 85 slo.indd 85 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 86 Mediji za drþavljane Prav tako ni zapisano, ali je akter imel dve ali veè izjav v istem novinarskem prispevku, kar se pogosto dogaja zaradi poznejše montaþe posnetkov (recimo posnetkov tiskovnih konferenc, pri poroèanju o razpravah v drþavnem zboru ali drþavnozborskih telesih, izjav ipd.). Isto velja za pojavljanje akterjev v tistem delu oddaje, ki ga vodi voditelj (na pri- mer pregled dnevnih dogodkov, ki veèkrat vsebujejo krat- ke izjave akterjev). Vsakemu akterju je bila pripisana vloga oziroma funkci- ja, ki jo ima v prispevku. Pri tem smo dosledno upoštevali vlogo, ki jo je televizija pripisala akterju, to pa je povzroèalo teþave, saj se je veèkrat zgodilo, da akterji niso bili pravilno podpisani (brez priimka in/ali funkcije) 13 , to smo ugotavljali pri preverjanju kodiranja in ponovnem kontrolnem ogledu oddaje in zapisa. V takšnih primerih smo upoštevali televizij- ski podpis, saj je to informacija, ki jo je dobil povpreèni po- znavalec domaèega in svetovnega dogajanja in akterjev. Med akterji je zelo veliko anonimnih nastopajoèih. To so predvsem izjave mimoidoèih, ki so nastopali v anketah ali pa so povedali svoje mnenje o kakšnem dogodku/pro- blemu (ankete). Kratke ankete v informativnih oddajah so zelo sporne, saj vzorec ni reprezentativen, izbor izjav pa je odvisen od konène odloèitve urednika oddaje. Med anonimne nastopajoèe so uvršèene tudi izjave priè in udeleþencev dogodkov, podpisanih samo z imenom. Kljub temu da se iz prispevka da razbrati njihova vloga, jih naèin, kako so podpisani v oddaji, uvrsti v veliko skupino anoni- mnih izjavljavcev. Vsem akterjem smo pripisali tudi spol, kar nam je omogoèilo, da ugotovimo, koliko so v dnevnoinformativ- nih oddajah navzoèe þenske in v katerih temah se najbolj pogosto pojavljajo. 13 Marca 2006 je bilo 8 nepodpisanih akterjev v oddaji 24ur in 6 v Dnevniku. slo.indd 86 slo.indd 86 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 87 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih REZULTATI RAZISKAVE 14 Program POP TV in T elevizija Slovenija sta svojim gledal- cem v informativnem pasu med 19. in 20. uro pripravili 60 ur 17 minut in 20 sekund programa. Skupna dolþina oddaj 24ur je znašala 30 ur 57 minut in 29 sekund (povpreèno 59 minut in 55 sekund), medtem ko je skupna dolþina oddaj Dnevnik 29 ur 19 minut in 51 sekund (povpreèno 56 minut in 46 sekund). 15 Oddaji sta si po strukturi zelo podobni, raz- likujeta se po nekaterih segmentih, ki jih najdemo samo v eni analizirani oddaji. V obeh oddajah izstopa dolþina novinarskih prispevkov. Novinarski prispevki zasedejo v popreèju 37,3 odstotka obeh oddaj. V oddaji 24ur jih je bilo 12 ur 12 minut (ali 39,4 od- stotka) in v Dnevniku 10 ur in 17 minut (ali 35,1 odstotka), kar pomeni, da jih je v oddaji 24ur v enem mesecu skoraj dve uri veè kakor v Dnevniku. V oditeljem je v obeh oddajah odmerjenih 18,2 odstotka èasa (24ur – 18,5 odstotka ali 5 ur in 43 minut in Dnevnik – 18,0 odstotka ali 5 ur in 17 minut) kar pomeni na mesec 25 minut veè za voditelje oddaje 24ur. Pomembnejša razlika je še pri èasu, ki je v obeh odda- jah namenjen oglaševalskim sporoèilom, saj jih je v oddaji 24ur malo manj kakor 5 ur. V oddaji Dnevnik jih je za 3 ure in 18 minut, kar je kar za 1 uro in 40 minut manj. V struk- turi informativne oddaje 24ur zasedejo oglasi 16,1 odstotka vsega èasa, v Dnevniku pa 11,3 odstotka. V oddaji 24ur je tudi veè predvajanih napovednikov za oddaje (spotov), vendar to nima nikakršnega vpliva na strukturo oddaje, saj gre za slabih osem minut èasa na mesec (v primerjavi z 1 minuto in 21 sekundami v Dnevniku). V obeh oddajah zaseda športni segment pribliþno dese- tino vsega èasa. V oddaji 24ur je športa za 2 uri in 52 mi- nut, kar je 9,2 odstotka, in v Dnevniku 3 ure in 33 minut ali 12,1 odstotka vsega èasa. Podrobnejša analiza nam pokaþe, da je športni segment v oddaji 24ur krajši zato, ker vsak dan uvrstijo pomemben športni dogodek v osrednji del oddaje (pogovor med voditeljem/voditeljema oddaje in voditeljem segmenta Šport, ki mu sledi športna novica). 14 Glede na to da je raziskava hkrati tudi del obseþnejše in še trajajoèe avtorjeve raz- iskave, ki bo objavljena v doktorski disertaciji, je treba podatke, pripravljene za ta projekt, šteti za preliminarne. 15 V tem èasu so upoštevani vsi segmenti, ki se zvrstijo od zaèetnega aviza do odpovedi oddaje 24ur oziroma do konca segmenta Šport v oddaji Dnevnik. slo.indd 87 slo.indd 87 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 88 Mediji za drþavljane tabela 1: pregled oddaj po segmentih, ki so v obeh oddajah segment 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj novinarski prispevki 12:12:04 10:17:18 22:29:22 39,4% 35,1% 37,3% voditelji 5:42:52 5:17:08 11:00:00 18,5% 18,0% 18,2% oglasi 4:58:11 3:18:36 8:16:47 16,1% 11,3% 13,7% šport 2:51:43 3:33:09 6:24:52 9,2% 12,1% 10,6% vreme 1:22:52 1:15:42 2:38:34 4,5% 4,3% 4,4% loèilo 0:21:12 0:26:29 0:47:41 1,1% 1,5% 1,3% napovedniki 0:12:55 0:13:28 0:26:23 0,7% 0,8% 0,7% v nadaljevanju oddaje 0:12:34 0:10:22 0:22:56 0,7% 0,6% 0,6% napovedniki za oddaje (epp) 0:07:45 0:01:21 0:09:06 0,4% 0,1% 0,3% napovedi oddaj, ki sledijo 0:02:19 0:01:29 0:03:48 0,1% 0,1% 0,1% graf 1: pregled oddaj po segmentih, ki so v obeh oddajah ( 24ur dnevnik skupaj) novinarski prispevki voditelji oglasi šport vreme loèilo napovedniki v nadaljevanju oddaje napovedniki za oddaje (epp) napovedi oddaj, ki sledijo V spodnjem delu tabele so segmenti, ki ne doseþejo pol ure na mesec. Najviše so se uvrstila Loèila, ki so pomembni del informativnega bloka, saj bistveno prispevajo k celostni podobi oddaje, gledalca pa vizualno in zvoèno opozarjajo Na mesec je tega za 19 minut in 16 sekund, kar zmanj- ša razliko v dolþini, kljub temu pa velja, da je športa veè v informativnem bloku nacionalne javne televizije. slo.indd 88 slo.indd 88 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 89 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih na posamezne segmente in na prehode med njimi. 16 V od- daji 24ur je loèil za 21 minut in 12 sekund, v Dnevniku pa za 26 minut in 29 sekund. Kljub temu da razlika znaša samo 5 minut in 17 sekund na mesec, je veliko, èe vemo, da je povpreèna dolþina loèila v Dnevniku 7 sekund, v 24urah pa kar 10 sekund. V Dnevniku je na mesec kar 98 loèil veè. Mesto niþe so uvršèeni Napovedniki, ki so umešèeni na zaèetek oddaje. Njihova naloga je, da pritegnejo pozornost gledalcev in opozorijo na najbolj pomembne dogodke dne- va. V obeh oddajah jih je pribliþno 13 minut ali 0,7 odstot- ka èasa oddaje. Segment V nadaljevanju ima isto funkcijo kot napove- dnik, le da je èasovno umešèen znotraj oddaje in gledalce opozarja na pomembnejše teme, ki jih obdelajo v nadalje- vanju oddaje. Vèasih jih uporabijo kot nekakšno loèilo, ki omogoèi preskok med razliènimi temami, med katerimi je teþko potegniti rdeèo nit (tako kot loèila). S tem prijemom naj bi zbudili zanimanje med gledalci in jih zadrþali pred sprejemnikom ves èas oddaje ali pa vsaj veèji del. Za ta segment porabita obe oddaji nekaj veè kakor deset minut èasa na mesec (24ur – 12 minut in 34 sekund; Dnevnik – 10 minut in 22 sekund); to je v povpreèju 0,6 odstotka vsega èasa, kar je nekaj manj èasa, kakor ga imajo napovedniki na zaèetku oddaje. Napovedniki za oddaje so posneti spoti, ki so uvršèeni med oglaševalska sporoèila. Zelo malo jih je, je pa opazna razli- ka med oddajo 24ur (7 minut in 45 sekund) in Dnevnikom (1 min in 21 sekund). Voditelji vèasih napovedo oddajo, ki sledi informativne- mu bloku, torej osrednjo veèerno oddajo, vèasih z neposre- dnim vklopom v studio s pogovorom z novinarjem, ki bo oddajo vodil. Na POP TV tako najbolj pogosto napovedo oddajo Trenja, na TV Slovenija pa termine Aktualno-doku- mentarnega programa (Pod þarometom, T arèa – s prispevkom in prenose proslav in prireditev). V obeh oddajah je temu namenjeno le 0,1 odstotka èasa (24ur – 2 minuti in 19 se- kund; Dnevnik – 1 minuta in 29 sekund). Analiza segmentov, ki se pojavijo samo v eni od ana- liziranih oddaj, nam pokaþe, da po dolþini izstopata Pop In (24ur – 1 ura in 30 minut ali 4,9 odstotka èasa) in Magnet (Dnevnik – 1 ura in 17 minut ali 4,4 odstotka èasa). Segmen- ta imata nekaj skupnih znaèilnosti, saj oddaji obravnava- ta kulturno dogajanje v širšem pomenu besede, pri èemer 16 Poleg tega loèila pomagajo voditeljem oziroma urednikom oddaj narediti prehod med temama, ki nimata niè – ali pa imata zelo malo – skupnega. slo.indd 89 slo.indd 89 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 90 Mediji za drþavljane v oddaji 24ur bolj pogosto spremljajo zvezdnike in estrado, medtem ko v Dnevniku bolj pogosto poseþejo po zahtevnejših kulturnih zvrsteh (klasièna glasba, likovne razstave, poezija ipd). Pri tem je treba še enkrat opozoriti, da ti segmenti niso bili predmet podrobnejše analize, temveè je bila izmerjena le njihova dolþina. Po dolþini izstopajo še TV Klub (24ur) in Zrcalo tedna in Utrip (Dnevnik). Dolþina teh segmentov na meseèni ravni malo presega eno uro. V TV Klubu se voditelj s pomoèjo gostov v studiu loti pomembnejše politiène teme, ki je za- znamovala teden. Pregledu tedenskega notranjepolitiènega dogajanja v Dnevniku je namenjen segment Utrip, medtem ko pod mednarodno dogajanje potegnejo èrto v segmentu Zrcalo tedna. 17 17 Do 14. aprila 2003, ko je bila oddaja Dnevnik prestavljena na 19. uro, sta to bili sa- mostojni oddaji, ki sta bili na sporedu v soboto (Utrip) in nedeljo (Zrcalo tedna) ne- posredno po oddaji Dnevnik. Po tem datumu sta bili obe oddaji uvršèeni v informa- tivni blok med 19. in 20. uro. tabela 2: pregled segmentov, ki so samo v eni od analiziranih oddaj segment 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Pop In 1:30:29 1:30:29 4,9% 2,5% Magnet 1:16:53 1:16:53 4,4% 2,1% TV Klub 1:05:22 1:05:22 3,5% 1,8% Zrcalo tedna 1:00:24 1:00:24 3,4% 1,7% Utrip 1:00:18 1:00:18 3,4% 1,7% Denar 0:32:51 0:32:51 1,9% 0,9% Þarišèe 0:29:57 0:29:57 1,7% 0,8% napoved Odmevov 0:24:26 0:24:26 1,4% 0,7% Vizita 0:13:16 0:13:16 0,7% 0,4% V središèu 0:03:55 0:03:55 0,2% 0,1% Med segmenti izstopa èas, ki ga v Dnevniku namenijo napovedi noène informativne oddaje Odmevi, saj gre za 24 minut in 26 sekund (ali 1,4 odstotka èasa). S tem se Odme- vi uvršèajo med najbolj oglaševane oddaje, in to v najbolj elitnem terminu. o èem so poroèali v analiziranih oddajah Vsaka novica v informativni oddaji, najsi bo to v no- vinarskem prispevku ali kratkih novicah, ki jih prebirajo voditelji, je bila razporejena v enega od naštetih temat- slo.indd 90 slo.indd 90 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 91 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih skih sklopov. Èe je imela samo eno temo, je bila hkrati tudi glavna tema. Èe pa je novica ali novinarski prispevek obravnaval veè tem, so se pri razvršèanju doloèile glavna tema in podteme. Po obdelavi oddaj smo ugotovili, da je bilo v oddaji 24ur objavljenih 554 novic, kar pomeni, da so povpreèno obja- vili 17,9 novice na oddajo. Od tega jih je bilo 321 (57,9 odstotka) takih, ki tisti dan niso bile uvršèene v oddajo Dnevnik. V Dnevniku je bilo objavljenih 598 novic (in to- liko glavnih tem), povpreèno 19,3 novice na oddajo, in od tega jih je bilo 365 (61,0 odstotka) takih, ki niso bile istega dne objavljene v oddaji 24ur. V analiziranih enaintridesetih oddajah je bilo 233 novic, ki jih najdemo isti dan v obeh oddajah – to je v povpreèju èetrtina vseh novic v obeh od- dajah (25,4 odstotka). tabela 3: objavljene novice – v eni izmed analiziranih oddaj ali v obeh oddajah (na isti dan) datum oddaje 24ur dnevnik v obeh sreda 1. 3. 2006 6 10 10 èetrtek 2. 3. 2006 12 14 7 petek 3. 3. 2006 10 13 8 sobota 4. 3. 2006 11 7 6 nedelja 5. 3. 2006 6 9 5 ponedeljek 6. 3. 2006 7 13 10 torek 7. 3. 2006 20 16 3 sreda 8. 3. 2006 11 9 9 èetrtek 9. 3. 2006 9 12 12 petek 10. 3. 2006 12 19 4 sobota 11. 3. 2006 9 10 2 nedelja 12. 3. 2006 7 7 2 ponedeljek 13. 3. 2006 13 12 9 torek 14. 3. 2006 16 13 7 sreda 15. 3. 2006 15 22 5 èetrtek 16. 3. 2006 7 13 11 petek 17. 3. 2006 7 9 6 sobota 18. 3. 2006 5 11 3 nedelja 19. 3. 2006 7 5 6 ponedeljek 20. 3. 2006 13 9 10 torek 21. 3. 2006 12 14 9 sreda 22. 3. 2006 9 10 10 èetrtek 23. 3. 2006 12 14 11 petek 24. 3. 2006 11 9 11 sobota 25. 3. 2006 11 7 8 slo.indd 91 slo.indd 91 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 92 Mediji za drþavljane datum oddaje 24ur dnevnik v obeh nedelja 26. 3. 2006 9 10 6 ponedeljek 27. 3. 2006 9 12 8 torek 28. 3. 2006 12 17 8 sreda 29. 3. 2006 10 13 9 èetrtek 30. 3. 2006 13 12 8 petek 31. 3. 2006 10 14 10 graf 3: objavljene novice – v eni izmed analiziranih oddaj ali v obeh oddajah (na isti dan) ( 24ur dnevnik v obeh) sreda 1. 3. 2006 èetrtek 2. 3. 2006 petek 3. 3. 2006 sobota 4. 3. 2006 nedelja 5. 3. 2006 ponedeljek 6. 3. 2006 torek 7. 3. 2006 sreda 8. 3. 2006 èetrtek 9. 3. 2006 petek 10. 3. 2006 sobota 11. 3. 2006 nedelja 12. 3. 2006 ponedeljek 13. 3. 2006 torek 14. 3. 2006 sreda 15. 3. 2006 èetrtek 16. 3. 2006 petek 17. 3. 2006 sobota 18. 3. 2006 nedelja 19. 3. 2006 ponedeljek 20. 3. 2006 torek 21. 3. 2006 sreda 22. 3. 2006 èetrtek 23. 3. 2006 petek 24. 3. 2006 sobota 25. 3. 2006 nedelja 26. 3. 2006 ponedeljek 27. 3. 2006 torek 28. 3. 2006 sreda 29. 3. 2006 èetrtek 30. 3. 2006 petek 31. 3. 2006 slo.indd 92 slo.indd 92 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 93 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih Èe pogledamo podatke po dnevih v tednu, lahko ugoto- vimo, da je v oddaji 24ur najveè novic objavljenih ob tor- kih (v popreèju 21,8 novice), v Dnevniku pa ob èetrtkih (v popreèju 23,5 novice). Ob èetrtkih je najveè novic, ki so objavljene v obeh oddajah (v povpreèju 10,3), kar si lahko razlagamo s sejami vlade, ki zaznamujejo dnevnoinforma- tivni oddaji. 18 tabela 4: povpreèno število novic po dnevih v tednu. dan v tednu 24ur dnevnik v obeh ponedeljek 10,5 11,5 9,3 torek 15,0 15,0 6,8 sreda 10,3 12,8 8,5 èetrtek 10,0 13,3 10,3 petek 10,0 12,5 7,3 sobota 9,0 8,8 4,8 nedelja 7,3 7,8 4,8 graf 4a: povpreèno število novic po dnevih v tednu ( 24ur dnevnik v obeh) ponedeljek torek sreda èetrtek petek sobota nedelja graf 4b: deleþi novic v eni od oddaj ali v obeh oddajah ( 24ur 34,9% dnevnik 39,7% v obeh 25,4%) Najmanj novic je na koncu tedna, kar pojasnjuje, zakaj so v obe oddaji uvršèeni posebni segmenti (TV Klub, Utrip, Zrcalo tedna ...). 18 V analizi nismo upoštevali 29., 30. in 31. marca 2006, da smo imeli enako število po- sameznih dni v tednu. slo.indd 93 slo.indd 93 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 94 Mediji za drþavljane Vsaka novica je dobila zaporedno številko glede na me- sto v oddaji, vsaki konkretni temi pa smo pripisali identi- fikacijsko številko. Te številke so nam omogoèile, da smo primerjali, kako so bile razvršèene iste teme v obeh oddajah. Oddaji imata razlièno število prispevkov, zato smo zaporedno številko konkretne teme delili s številom konkretnih tem, dogodkov v oddaji, v katero je bila uvršèena. Tako je bila vsaki konkretni temi pripisana vrednost med 0 in 1. 19 Èe podatke prikaþemo grafièno (glej Graf 4c), dobimo disperzijski graf, na katerem so teme, ki so imele podobno uvrstitev v oddaji, blizu diagonali, in narobe – èim veèja je bila »razdalja« med predvajanimi temami, tem veèja je od- daljenost od diagonale. graf 4c: »oddaljenost« med predvajanimi prispevki v analiziranih oddajah dnevnik 0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0,60 0,70 0,80 0,90 1,00 24 ur 0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0,60 0,70 0,80 0,90 1,00 19 Primer: v oddajah z dvajsetimi prispevki pomeni razlika 0,3 medsebojno oddaljenost prispevkov z isto temo za 6 mest. slo.indd 94 slo.indd 94 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 95 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih analiza po tematskih sklopih Èe razvrstimo predvajane prispevke po tematskih sklo- pih, 20 ki smo jih opisali na zaèetku teksta, dobimo tabelo, iz katere je razvidno, da so na prvih treh mestih v obeh od- dajah isti tematski sklopi. Najveèji del obeh oddaj je namenjen prispevkom, kate- rih glavna tema sodi v kategorijo notranje politike. V oddaji 24ur jim je namenjeno kar 7 ur in 34 minut (ali 40,1 od- stotka èasa) in v Dnevniku 6 ur in 3 minute (ali 37,4 odstot- ka èasa). Na drugem mestu je tematski sklop Vojne/konflik- ti/kriminal/varnost (24ur – 2 uri in 34 minut (13,6 odstotka èasa), Dnevnik – 1 uro in 51 minut (11,4 odstotka èasa)) in na tretjem Gospodarstvo/gospodarska politika, ki obsega dobro desetino èasa (10,8 odstotka) v obeh analiziranih oddajah (24ur – 1 ura in 44 minut (9,2 odstotka èasa), Dnevnik – 2 uri in 2 minuti (12,6 odstotka èasa)). Našteti tematski sklopi v popreèju zasedajo 62,2 odstotka èasa v obeh oddajah. 20 V analizi so zajeti tako novinarski prispevki kakor novice, ki jih preberejo voditelji oddaje, in pogovori z gosti (v studiu, po telefonu ali video zvezi). tabela 5: razvrstitev prispevkov po tematskih sklopih (velja za vse drþave). tematski sklopi 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj notranja politika 7:34:09 6:02:56 13:37:05 40,1% 37,4% 38,9% vojne/konflikti/ kriminal/varnost 2:33:48 1:50:35 4:24:23 13,6% 11,4% 12,6% gospodarstvo/ gospodarska politika 1:43:38 2:02:27 3:46:05 9,2% 12,6% 10,8% javni servisi/ socialna drþava/ humanitarno delo 1:28:25 1:09:24 2:37:49 7,8% 7,2% 7,5% sodstvo 1:30:12 0:48:52 2:19:04 8,0% 5,0% 6,6% zunanja politika 0:56:35 1:15:16 2:11:51 5,0% 7,8% 6,3% drugo 0:51:300:51:42 1:43:12 4,5% 5,3% 4,9% kultura/zabava/ šport/prosti èas 1:02:27 0:35:50 1:38:17 5,5% 3,7% 4,7% Evropska unija 0:29:21 0:56:34 1:25:55 2,6% 5,8% 4,1% druþba, religija 0:41:49 0:36:26 1:18:15 3,7% 3,8% 3,7% slo.indd 95 slo.indd 95 20. 9. 2006 16:25:59 20. 9. 2006 16:25:59 96 Mediji za drþavljane graf 5: razvrstitev prispevkov po tematskih sklopih (velja za vse drþave). ( 24ur dnevnik skupaj) notranja politika vojne/konflikti/ kriminal/varnost gospodarstvo/ gospodarska politika javni servisi/ socialna drþava/ humanitarno delo sodstvo zunanja politika drugo kultura/zabava/ šport/prosti èas Evropska unija druþba, religija Podrobnejša analiza tematskega sklopa Notranja politika nam pokaþe, da gre najveè èasa za obravnavo v podskupini, ki smo jo poimenovali notranja politika – splošno (24ur – 1 ura in 21 minut (17,7 odstotka èasa), Dnevnik – 58 minut (16,0 odstotka èasa)). Veliko èasa je namenjenega obrav- navanju socialne politike (24ur – 49 minut in 20 sekund (10,9 odstotka èasa), Dnevnik – 34 minut in 39 sekund (9,5 odstotka èasa)) in gospodarske politike [24ur – 45 minut in 3 sekunde (9,9 odstotka èasa), Dnevnik – 33 minut in 15 sekund (9,2 odstotka èasa)], pri katerih so razlike med od- dajama na meseèni ravni zanemarljive. V tematskem sklopu Vojne/konflikti/kriminal/varnost je v obeh oddajah najveè pozornosti namenjene naravnim in drugim nesreèam (24ur – 37 minut in 52 sekund, Dnevnik – 29 minut in 54 sekund). V oddaji 24ur izstopata še podskupini kriminal – nasilna kazniva dejanja, ki ji je namenjenih 23 minut, in kriminal – premoþenjski delikti, ki jim je namenjenih 18 minut. Èe obe skupini seštejemo, dobimo 41 minut in 29 sekund, to pa jo uvršèa na vrh tematskega sklopa in tudi pojasnjuje visoko uvrstitev tematskega sklopa Sodstvo v oddaji 24ur, saj je veliko poroèanja o delu sodišè. V Dnevniku namenijo tema skupinama zgolj 17 minut. Zaradi poroèanja o kriminalnih dejanjih v oddaji 24ur je sorazmerno veliko poroèanja o de- javnosti policije – 14 minut in 23 sekund (v Dnevniku samo 3 minute in 39 sekund). slo.indd 96 slo.indd 96 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 97 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih V oddaji Dnevnik sta v tem tematskem sklopu na 2. in 3. mestu podskupini spopadi med drþavami (11 minut in 46 sekund) in protesti/demonstracije z nasiljem (10 minut in 39 sekund), kar je povezano s spremljanjem dogajanja v kri- znih þarišèih (Irak, Iran, Izrael). Tematskemu sklopu Gospodarstva/gospodarske politike (24ur – 1 ura, 43 minut in 38 sekund, Dnevnik – 2 uri, 3 mi- nute in 27 sekund) je namenjenega veè èasa v oddaji Dnev- nik – gre za 19 minut in 29 sekund na meseèni ravni, kar je nekaj veè kot pol minute na dan. Èe k temu prištejemo še 32 minut in 51 sekund, toliko èasa je namenjenega segmen- tu Denar (s poslovnimi in borznimi novicami), je ta razlika še veliko veèja, saj v oddaji 24ur ni posebnega segmenta s finanèno-poslovnimi informacijami. V oddaji 24ur je najveè pozornosti namenjene podsku- pini gospodarski kriminal, ki je z 10 minutami in 26 sekun- dami najviše uvršèena podskupina. V obeh oddajah izstopa podskupina gospodarski poloþaj podjetja (24ur – 9 minut in 49 sekund, Dnevnik – 18 minut in 28 sekund). V Dnevniku pa še izstopata podskupini zaposlovanje in stavke (8 minut in 16 sekund in 7 minut in 1 sekunda). Tematski sklop Javni servis/socialna drþava/humanitarno delo je bil daljši v oddaji 24ur, v kateri so mu namenili 1 uro in 28 minut (v Dnevniku 1 uro in 9 minut). Pogled v podsku- pine pa nam pokaþe, da je razlika nastala zaradi poroèanja o zdravstvu (24ur – 31 minut in 40 sekund, Dnevnik – 18 mi- nut in 23 sekund), denimo o razmerah v Kliniènem centru. Nekoliko izstopa tudi poroèanje o zasebnem šolstvu, zdravstvu in veterini (24ur – 21 minut in 15 sekund; Dnevnik – 7 mi- nut in 51 sekund), ki smo mu namenili posebno podskupi- no in ga s tem loèili od obravnave javnih sluþb na naštetih podroèjih. V obeh oddajah je bila visoko uvršèena podsku- pina veterina zaradi poroèanja o ptièji gripi (24ur – 19 minut in 34 sekund; Dnevnik – 19 minut in 41 sekund). Poroèanje o ptièji gripi je bilo uvršèeno tudi v skupino varnost – splo- šno (tematski sklop Vojne/konflikti/kriminal/varnost, èe je bil poudarek na zašèiti in varnosti prebivalstva. V tematskem sklopu Sodstvo je opazna razlika v poroèanju v analiziranih oddajah. V oddaji 24ur so najveè pozornosti namenili sodnim primerom (èrna kronika), kar 31 minut in 4 sekunde. V Dnevniku so jim namenili 9 minut in 38 sekund. Na drugem mestu je podskupina sodni primeri (obèega pomena) – denimo poroèanje o vojnih zloèincih. 21 V 21 Kodiranje je bilo narejeno po skupnih temah za vse drþave in mednarodne organiza- cije, zato sodijo v ta tematski sklop tudi postopki pred haaškim sodišèem. slo.indd 97 slo.indd 97 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 98 Mediji za drþavljane oddaji 24ur so ji namenili 29 minut in 58 sekund, v Dnevni- ku pa 12 minut in 56 sekund. Obe podskupini predstavljata kar dve tretjini (67,6 odstotka tematskega sklopa Sodstvo v oddaji 24ur in slabo polovico (46,2 odstotka) v Dnevniku. Tematskemu sklopu Zunanja politika so v obeh oddajah skupaj namenili 2 uri in 12 minut (24ur – 56 minut in 35 sekund ali 5 odstotkov vsega èasa, Dnevnik – 1 ura, 15 mi- nut in 16 sekund ali 7,8 odstotka èasa). V obeh oddajah je najveè èasa namenjenega bilateralnim odnosom med drþavami (24ur – 23 minut in 30 sekund, Dnevnik – 26 minut in 38 sekund). V oddaji 24ur je na drugem mestu podsku- pina delovanje v mednarodnih vojaških organizacijah (6 minut in 1 sekunda) in na tretjem mestu delovanje v mednarodnih organizacijah (5 minut in 7 sekund), medtem ko je v Dnevni- ku na drugem mestu delovanje v mednarodnih organizacijah (7 minut in 57 sekund) in za njimi podskupina zunanja politika – splošno (4 minute in 31 sekund), vendar so te razlike tako majhne, da so na meseèni ravni zanemarljive. Nekaterim temam, poimenovali smo jih Specifièno slo- venske, najdemo pa jih v tematskih sklopih Notranja poli- tika (manjšine, marginalne skupine, denacionalizacija) in Zunanja politika (npr. odnosi s sosednjimi drþavami), so v obeh oddajah odmerili skoraj enako kolièino èasa (24ur – 51 minut in 30 sekund, Dnevnik – 51 minut in 42 sekund). Najveè èasa je bilo porabljenega za odnose s sosednjo Hr- vaško, ki so jim v oddaji 24ur namenili 9 minut in 59 se- kund, v Dnevniku pa 18 minut in 16 sekund. V Dnevniku so dobili kar nekaj èasa odnosi s sosednjo Italijo (11 minut), v oddaji 24ur pa nekoliko izstopajo problemi, povezani z de- nacionalizacijo (6 minut). Med desetimi tematskimi sklopi, razvrstitev je narejena po skupnem èasu v obeh oddajah, se je sklop Kultura/zaba- va/šport/prosti èas (namenjena mu je bila 1 ura in 38 minut) uvrstil na osmo mesto (24ur – 1 ura in 2 minuti, Dnevnik – 35 minut in 50 sekund). V oddaji 24ur je bilo najveè èasa namenjenega podskupinam športne prireditve (17 minut in 45 sekund), šport (9 minut in 56 sekund) in zabavne priredi- tve (7 minut in 17 sekund). V Dnevniku nekoliko izstopajo segmenti šport (6 minut in 17 sekund), športne prireditve (6 minut in 16 sekund) in kultura – splošno (4 minute in 37 se- kund). Veèini drugih podskupin so bile namenjene le 2 do 3 minute, kar je na meseèni ravni zanemarljivo. 22 22 Pri tem je treba še enkrat spomniti, da v ta èas niso všteti posebni segmenti, ki so v analiziranih oddajah namenjeni pokrivanju kulturnega in športnega dogajanja. slo.indd 98 slo.indd 98 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 99 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih V analiziranih oddajah obsega tematski sklop Evropska unija skupaj 1 uro in 26 minut, v oddaji 24ur 29 minut in 21 sekund (2,6 odstotka vsega èasa) in v Dnevniku 56 minut in 34 sekund (5,6 odstotka vsega èasa), torej dvakrat veè. Za tv Slovenija imata Evropska unija in dogajanje v širši do- movini poseben pomen, na to kaþe dejstvo, da ima v Bruslju oziroma v evropskih institucijah kar dva dopisnika, medtem ko pop tv pokriva dogajanje veèinoma iz Ljubljane. Na zadnjem mestu je tematski sklop Druþba/religija, ki mu obe oddaji skupaj namenita le dobro uro èasa (1 ura in 18 minut; 24ur 41 minut in 49 sekund, Dnevnik 36 minut in 26 sekund). V tej kategoriji najdemo poroèanje o zboru kardinalov v Vatikanu in prizadevanju predsednika Janeza Drnovška za pomoè ljudem v sudanski pokrajini Darfur. slovenija – ljubljana in regije Obe oddaji pokrijeta veèino dogodkov z novinarji, ki delajo v Ljubljani. O dogodkih iz drugih krajev v Sloveniji poroèajo dopisniki, v primeru tv Slovenija tudi novinar- ji, ki so zaposleni v regionalnih centrih Koper/Capodistria in Maribor. V to skupino smo uvrstili dopisnika, ki sta na tv Slovenija pristojna za poroèanje o slovenski manjšini v Avstriji (Celovec) in Italiji (Trst), saj mislimo, da zaradi tematike bolj sodita v to tabelo. Iz tabele je razvidno, da je na Ljubljano vezanih v popreèju kar 81 odstotkov vseh no- vinarskih prispevkov obeh oddaj. Kljub temu da ima javna televizija tv Slovenija veè novinarjev in dopisništev, kar naj bi zagotavljalo boljše izhodišèe za pokrivanje dogajanja v drþavi, je novinarskim prispevkom v Dnevniku namenje- no manj èasa kakor v konkurenèni oddaji 24ur, razlika pa znaša na meseèni ravni malo veè kot dve uri (24ur 10 ur in 4 minute, Dnevnik 7 ur in 57 minut). Èe pogledamo deleþ dopisnikov v obeh oddajah, lahko ugotovimo, da prispeva- jo 1 uro in 34 minut (15,6 odstotka) novinarskih prispev- kov iz Slovenije v oddaji 24ur in 1 uro in 51 minut (23,3 odstotka) v Dnevniku. (glej tabelo 6) slo.indd 99 slo.indd 99 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 100 Mediji za drþavljane tabela 6: geografska razdelitev prispevkov po èasu (slovenija) regija 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Ljubljana oz. drugo 8:29:33 6:06:11 14:35:44 84,4% 76,7% 81,0% Celje 0:29:47 0:07:39 0:37:26 4,9% 1,6% 3,5% Koper 0:14:28 0:20:12 0:34:40 2,4% 4,2% 3,2% Maribor 0:13:52 0:20:20 0:34:12 2,3% 4,3% 3,2% Kranj 0:18:17 0:09:04 0:27:21 3,0% 1,9% 2,5% Nova Gorica 0:05:52 0:12:05 0:17:57 1,0% 2,5% 1,7% Murska Sobota 0:12:13 0:03:07 0:15:20 2,0% 0,7% 1,4% Slovenj Gradec 0:09:30 0:09:30 2,0% 0,9% Novo mesto 0:07:49 0:07:49 1,6% 0,7% Idrija 0:04:41 0:04:41 1,0% 0,4% Krško 0:04:36 0:04:36 1,0% 0,4% Postojna 0:03:23 0:03:23 0,7% 0,3% Trbovlje 0:03:02 0:03:02 0,6% 0,3% Trst 0:02:41 0:02:41 0,6% 0,2% Celovec 0:01:31 0:01:31 0,3% 0,1% Koèevje 0:01:27 0:01:27 0,3% 0,1% graf 6: geografska razdelitev prispevkov po èasu (slovenija) ( 24ur dnevnik skupaj) Celje Koper Maribor Kranj Nova Gorica Murska Sobota Slovenj Gradec Novo mesto Idrija Krško Postojna Trbovlje Trst Celovec Koèevje slo.indd 100 slo.indd 100 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 101 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih Za poroèanje iz tujine imata pop tv in rtv Slovenija dopisnike, da pokrivajo dogajanje v tistih delih sveta, ki so po mnenju uredništva najbolj zanimivi. Marca 2006 so do- pisniki prispevali za oddajo 24ur 57 minut programa in za oddajo Dnevnik 1 uro in 57 minut programa. Najbolj opa- zna je razlika pri poroèanju iz Bruslja, kjer ima rtv Slove- nija kar dva dopisnika – prispevki iz Bruslja pomenijo po èasu tretjino (33,6 odstotka èasa) vseh prispevkov dopisni- kov iz tujine v oddaji Dnevnik, medtem ko se v oddaji 24ur zanašajo predvsem na agencijske novice in o posebnih do- godkih na dopisnika. tabela 7: geografska razdelitev prispevkov po èasu (svet) tujina 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Bruselj - eu 0:09:35 0:39:32 0:49:07 16,8% 33,6% 28,1% Beograd 0:09:12 0:18:32 0:27:44 16,1% 15,7% 15,9% Washington 0:14:46 0:09:52 0:24:38 25,9% 8,4% 14,1% Rim 0:11:06 0:08:44 0:19:50 19,4% 7,4% 11,3% Moskva 0:13:54 0:13:54 11,8% 8,0% Jeruzalem 0:13:40 0:13:40 11,6% 7,8% Berlin 0:10:33 0:10:33 9,0% 6,0% Zagreb 0:05:27 0:02:57 0:08:24 9,5% 2,5% 4,8% London 0:06:59 0:06:59 12,2% 4,0% graf 7: geografska razdelitev prispevkov po èasu (svet) ( 24ur dnevnik skupaj) Bruselj - eu Beograd Washington Rim Moskva Jeruzalem Berlin Zagreb London slo.indd 101 slo.indd 101 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 102 Mediji za drþavljane tabela 8: omenjene primarne drþave drþava 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Slovenija 1098983 2081 77,4% 74,2% 75,9% Srbija in Èrna gora 45 32 77 3,2% 2,4% 2,8% Zdruþene drþave Amerike 37 33 70 2,6% 2,5% 2,6% Francija 2329 52 1,6% 2,2% 1,9% Irak 1826 44 1,3% 2,0% 1,6% Evropska unija 16 27 43 1,1% 2,0% 1,6% Belorusija 2219 41 1,6% 1,4% 1,5% Italija 1916 35 1,3% 1,2% 1,3% Nemèija 1319 32 0,9% 1,4% 1,2% Nizozemska 514 19 0,4% 1,1% 0,7% Avstrija 126 18 0,8% 0,5% 0,7% Iran 98 17 0,6% 0,6% 0,6% Rusija 610 16 0,4% 0,8% 0,6% Mednarodne organizacije 4 11 15 0,3% 0,8% 0,5% Palestina 213 15 0,1% 1,0% 0,5% Vatikan 96 15 0,6% 0,5% 0,5% Velika Britanija 10 5 15 0,7% 0,4% 0,5% Izrael 95 14 0,6% 0,4% 0,5% Ukrajina 77 14 0,5% 0,5% 0,5% Hrvaška 84 12 0,6% 0,3% 0,4% V oddaji 24ur je bilo marca 2006 predvajanih 41 pri- spevkov dopisnikov iz tujine, v Dnevniku pa 73. analiza po drþavah Vsaki novici/dogodku smo pripisali drþavo. Èe je v pri- spevku omenjenih veè drþav (bilateralni/multilateralni odnosi) imamo pripisano tudi sekundarno drþavo. Marca 2006 je bilo v obeh oddajah omenjenih 55 drþav. Seve- da je najveè dogodkov povezanih s Slovenijo (24ur – 77,4 odstotka, Dnevnik – 74,2 odstotka). Uvrstitev Srbije in Èrne gore na drugo mesto je povezana s smrtjo Sloboda- na Miloševiæa, mednarodne organizacije pa so omenjane posebej, da ne bi vplivale na pogostost pojavljanja drþav, v katerih imajo sedeþ. slo.indd 102 slo.indd 102 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 103 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih tabela 9: drþave, ki so se najbolj pogosto omenjale v povezavi s slovenijo (sekundarne drþave) sloveniji sekundarne drþave 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Sudan 198 27 24,7% 10,5% 17,6% Hrvaška 1115 26 14,3% 19,7% 17,0% Italija 813 21 10,4% 17,1% 13,7% Srbija in Èrna gora 8 2 10 10,4% 2,6% 6,5% Palestina 26 8 2,6% 7,9% 5,2% Velika Britanija 5 3 8 6,5% 3,9% 5,2% Marca 2006 izstopata drþavi Sudan in Srbija in Èrna gora, kar pripisujemo omenjeni dejavnosti predsednika drþave Janeza Drnovška in smrti Slobodana Miloševiæa. V povezavi z dogodki v drugih drþavah se Slovenija najveèkrat omenja kot sekundarna drþava pri teh drþavah: tabela 10: tuje drþave ob katerih se najveèkrat omenja slovenija (slovenija kot sekundarna drþava) slovenija kot sekundar- na drþava 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj Italija 45 9 26,7% 23,8% 25,0% Hrvaška 32 5 20,0% 9,5% 13,9% Nemèija 5 5 23,8% 13,9% Srbija in Èrna gora 3 1 4 20,0% 4,8% 11,1% Ciper 2 2 9,5% 5,6% Evropska unija 2 2 9,5% 5,6% Izrael 2 2 13,3% 5,6% Rusija 2 2 9,5% 5,6% Sudan 2 2 13,3% 5,6% Pri tem je treba opozoriti na maloštevilne primere, ko se Slovenija omenja kot sekundarna drþava, kar onemogoèa podrobnejšo analizo. Slovenija se najveèkrat omenja v povezavi s temi drþavami (sekundarne drþave): slo.indd 103 slo.indd 103 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 104 Mediji za drþavljane tabela 11: število oseb v analiziranih oddajah osebe skupaj slovenija tujina skupaj slovenija tujina 24ur 511 364 147 40,2% 39,3% 42,6% tvd 469 344 125 36,9% 37,1% 36,2% v obeh 291 218 73 22,9% 23,5% 21,2% skupaj 1271 926 345 analiza akterjev V obeh oddajah je marca 2006 nastopilo kar 1271 ljudi. 23 Od tega jih je 291 (22,9 odstotka) nastopilo v obeh oddajah, samo v oddaji 24ur 511 (40,2 odstotka) in samo v Dnevniku 469 (36,9 odstotka), kar je na prvi pogled zelo presenetlji- vo, saj izbor akterjev narekujejo dogodki. Ko pa pogledamo osebe iz drugega zornega kota, ugotovimo, da lahko 291, ki so nastopile v obeh oddajah, pripišemo 56 odstotkov vsega pojavljanja v oddajah, naj si bo z izjavo (1041 izjav) ali brez (omenjeni v prispevku 372-krat). Vsakemu èloveku je pripisana tudi drþava, iz katere pri- haja, zato lahko ugotovimo, da je 926 akterjev iz Slovenije (72,9 odstotka) in 345 (27,1 odstotka) iz drugih drþav ali mednarodnih organizacij. 23 To je število oseb, ki so se pojavile z imenom in priimkom. V analiziranih prispev- kih smo našteli še 343 anonimnih nastopajoèih (150 þensk in 193 moških), 17 nastopajoèih pa je bilo nepodpisanih (9 þensk in 5 moških). Vsakemu akterju 24 je bila pripisana ena ali veè funkcij, s katero je bil predstavljen v prispevku, in na tej podlagi smo jih razvrstili v 13 skupin. Iz tabele je razvidno, da prihaja daleè najveè udeleþencev iz skupine, ki smo jo poimenovali Politièni podsistem – drþava (v popreèju 40 odstotkov). V sku- pini Drugo so uvršèeni akterji, pri katerih ni bilo moè razbrati funkcije, in vsi anonimni nastopajoèi (ankete, udeleþenci in prièe dogodkov, ki so podpisani samo z imenom, ipd.). Na tretjem mestu pa so akterji iz gospodarske sfere. 24 Gre za vse akterje v oddajah ne glede na drþavo, iz katere prihajajo. slo.indd 104 slo.indd 104 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 105 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih tabela 12: razdelitev akterjev po pripisanih funkcijah funkcija/druþbena vloga 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj politièni podsistem - drþava 554 622 1176 37,0% 43,1% 40,0% drugo 269 219 488 18,0% 15,2% 16,6% gospodarstvo 123 170 293 8,2% 11,8% 10,0% šolstvo, znanost, kultura, šport 123 93 216 8,2% 6,4% 7,3% pravo, sodišèa 105 62 167 7,0% 4,3% 5,7% represivni aparat/kriminal/ vojaško/zašèita in reševanje 107 52 159 7,2% 3,6% 5,4% civilna druþba 72 65 137 4,8% 4,5% 4,7% politièni podsistem - lokalne skupnosti 26 53 79 1,7% 3,7% 2,7% zdravstvo, sociala, upokojenci 35 35 70 2,3% 2,4% 2,4% mediji 30 28 58 2,0% 1,9% 2,0% Evropska unija 22 29 51 1,5% 2,0% 1,7% mednarodne organizacije 16 14 30 1,1% 1,0% 1,0% prireditve/estrada 14 1 15 0,9% 0,1% 0,5% Èe k Politiènemu podsistemu – drþava prištejemo še Repre- sivni aparat in Lokalne skupnosti dobimo skoraj polovico vseh akterjev (48,1 odstotka), ki so se pojavili v oddajah. Podrobnejša razèlenitev najmoènejše skupine Politièni podsistem – drþava nam pokaþe, da so v ospredju akterji, ki so zaposleni v vladi. Èe k tem prištejemo še organe v sesta- vi, dobimo 51,9 odstotka vseh akterjev. tabela 13: akterji po funkcijah – razèlenitev skupine politièni podsistem – drþava politièni sistem - drþava 24ur dnevnik skupaj 24ur dnevnik skupaj vlada 226 273 499 40,8% 43,9% 42,4% drþavni zbor/kongres/sp. dom 110 105 215 19,9% 16,9% 18,3% stranka 92 94 186 16,6% 15,1% 15,8% predsednik 49 78 127 8,8% 12,5% 10,8% vlada - organi v sestavi 54 58 112 9,7% 9,3% 9,5% predstavniki v tujini 12 3 15 2,2% 0,5% 1,3% drugo 5 5 10 0,9% 0,8% 0,9% drþavni svet/senat/zg. dom 3 6 9 0,5% 1,0% 0,8% centralna banka 3 3 0,5% 0,3% slo.indd 105 slo.indd 105 20. 9. 2006 16:26:00 20. 9. 2006 16:26:00 106 Mediji za drþavljane tabela 14: razdelitev akterjev po spolu in tematskih sklopih, v katerih se pojavljajo tematski sklopi þenske moški skupaj þenske moški notranja politika 159 964 1123 14,2% 85,8% vojne/konflikti/kriminal/varnost 87 270 357 24,4% 75,6% gospodarstvo/ gospodarska politika 63 239 302 20,9% 79,1% drugo 38 150 188 20,2% 79,8% sodstvo 36 151 187 19,3% 80,7% javni servisi/socialna drþava/ humanitarno delo 57 116 173 32,9% 67,1% zunanja politika 16 141 157 10,2% 89,8% kultura/zabava/šport/prosti èas 26 109 135 19,3% 80,7% druþba/religija 38 90 128 29,7% 70,3% Evropska unija 21 83 104 20,2% 79,8% graf 14: razdelitev akterjev po spolu in tematskih sklopih, v katerih se pojavljajo ( moški þenske) notranja politika vojne/konflikti/ kriminal/varnost gospodarstvo/ gospodarska politika drugo sodstvo javni servisi/ socialna drþava/ humanitarno delo zunanja politika kultura/zabava/ šport/prosti èas druþba/religija Evropska unija Èe pogledamo akterje po spolu in tematske sklope, v ka- terih se pojavljajo, lahko ugotovimo, da so þenske najbolj zastopane v sklopih Javni servis/socialna drþava/humanitarno delo in Druþba/religija. slo.indd 106 slo.indd 106 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 107 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih SKLEP V analiziranih oddajah je v popreèju vsak dan objavlje- nih 18,6 novice in od tega jih 4,7 (ali 25,4 odstotka) najde- mo tako v oddaji 24ur kot v oddaji Dnevnik. Skrb zbujajoèe je, da preliminarni podatki raziskave za obdobje 2004–2006 kaþejo, da se zmanjšuje število objavljenih novic v obeh oddajah. Leta 2006 sta obe postaji objavili 919 novic, leta 2004 pa 1057. 25 Pri tematskih sklopih velja ugotovitev, da je veèje èasovno razhajanje le pri sklopih Notranja politika (uro in pol veè v oddaji 24ur), Vojne/konflikti/kriminal/varnost (43 minut veè v oddaji 24ur) in Kultura/zabava/šport/prosti èas (27 minut veè v oddaji 24ur). Pregled po tematskih sklopih pa pokaþe, da v oddajah ni velikih razlik. Pri tematskem sklopu Notranja politika gre v obeh oddajah najveè èasa za splošno notranjepolitièno te- matiko (novi vladni prostori, sprejetje zakona o telekomu- nikacijah, ipd.), socialni in gospodarski politiki in notranjim zadevam. V tematskem sklopu Vojne/konflikti/kriminal/var- nost prevladuje poroèanje o naravnih in drugih nesreèah in o kriminalnih dejanjih, teroristiènih napadih, protestih in nasilnih demonstracijah. V oddaji 24ur izstopa poroèanje o kriminalnih dejanjih (v povpreèju mu namenijo 1 minuto in 20 sekund na dan), v Dnevniku pa je veèji poudarek na mednarodnih spopadih, protestih in demonstracijah, ker tudi sicer posveèajo veè pozornosti dogajanju po svetu. Na tretjem mestu je tematski sklop Kultura/zabava/šport/prosti èas in v njem je najveè poroèanja o športnih prireditvah in športu splošno, zabavnih prireditvah (v obeh oddajah) in kulturi (Dnevnik). Veèino dogodkov, o katerih poroèata oba medija v analiziranih oddajah, je vezanih na Ljubljano. Tako lahko sklepamo po imenih novinarjev, ki pripravljajo prispevke – èeprav se zavedamo, da to ni kriterij s stoodstotno zanes- ljivostjo. Dopisniki (v primeru rtv Slovenija, tudi novinarji iz regionalnih rtv-centrov v Kopru/Capodistrii in Maribo- ru) pripravijo v obeh oddajah popreèno 19 odstotkov no- vinarskih prispevkov. 26 Iz tega bi lahko sklepali, da je pro- ces odloèanja v drþavi zelo centraliziran ali pa da uredniki 25 V istem obdobju se je deleþ novic, ki sta jih objavili obe postaji, poveèal z 23,9 na 25,4 odstotka. 26 O pomenu »vratarjev«, ki odloèajo o tem, kaj bo prišlo v dnevnoinformativno od- dajo, je bilo veliko napisanega. V sklopu analize oddaj 24ur in Dnevnik smo izvedli manjši projekt, pri katerem so sodelovali študentje 4. letnika Fakultete za druþbene vede. Rezultate smo objavili v prilogi na koncu tega prispevka. Glej str. 112. slo.indd 107 slo.indd 107 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 108 Mediji za drþavljane analiziranih oddaj ne prepoznavajo, kakšen pomen ima do- gajanje v drugih delih Slovenije. V obeh oddajah so lokalni politiki – tematski sklop Notranja politika – namenili 37 minut in 34 sekund ali 4,6 odstotka vsega èasa (24ur 13 minut in 37 sekund, Dnev- nik 23 minut in 57 sekund). Odsotnost regij v osrednjih dnevnoinformativnih oddajah je najbolj opazna v temat- skem sklopu Gospodarstvo, kjer je bilo nekaterim podskupi- nam namenjenega zelo malo ali celo niè èasa (Gospodarski poloþaj regije/lokalne skupnosti: 24ur 0, Dnevnik 4 minute in 26 sekund; Kmetijstvo, ribištvo lovstvo: 24ur 4 minute in 11 sekund, Dnevnik 2 minuti in 29 sekund; Turizem in rekrea- cija: 24ur 0, Dnevnik 7 minut in 32 sekund). Naštetim sku- pinam je bilo povpreèno namenjenega 8,1 odstotka èasa v obeh oddajah. V raziskavi smo posebno pozornost namenili nekate- rim temam, ki smo jih oznaèili za »specifièno slovenske« in so bile uvršèene v tematski sklop Notranja politika (na pr. manjšine v Sloveniji, slovenska manjšina v sosednjih drþavah, denacionalizacija itd.) in Zunanja politika (na pr. odnosi s sosednjimi drþavami). V obeh analiziranih odda- jah niso bile deleþne veèje pozornosti (24ur 22 minut in 12 sekund, Dnevnik 41 minut in 6 sekund). Tako marca 2006 ni bilo v nobeni analizirani oddaji niti enega prispevka o slovenskih izseljencih, o slovenskih drþavljanih v nekda- njih jugoslovanskih republikah, »izbrisanih« in madþarski manjšini v Sloveniji. Zelo malo poroèanja je o romski sku- pnosti (24ur 2 minuti in 12 sekund, Dnevnik 3 minute in 58 sekund). Marginalni skupini (lezbijke in homoseksual- ci) so povsem marginalizirani tudi v osrednjih dnevnoin- formativnih oddajah. Prav tako lahko ugotovimo, da sta v dnevnoinformativ- nih oddajah zelo skromno zastopani strokovna in znanstve- na sfera. Delovanju civilnodruþbenih skupin je bilo v obeh oddajah namenjenega le 33 minut in 23 sekund èasa (24ur 15 minut in 59 sekund, Dnevnik 17 minut in 24 sekund). Iz tega lahko sklepamo, da civilna druþba v oddajah nima tistega mesta, ki bi ji moral pripadati. Takšen odnos se kaþe tudi v podatkih o akterjih, ki na- stopajo v analiziranih oddajah. Velika veèina ljudi sodi v skupino Politièni podsistem/drþava (v popreèju 40 odstotkov). Znotraj tega segmenta so z 18 odstotki zastopani predstavni- ki spodnjih domov parlamentov (pri nas drþavni zbor). Èe k skupini Politièni podsistem/drþava prištejemo še akterje iz Lokalnih skupnosti (2,7 odstotka) in drþavnega Represivnega slo.indd 108 slo.indd 108 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 109 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih aparata (5,4 odstotka), dobimo skoraj polovico vseh akter- jev (48,1 odstotka). V istem obdobju se je deleþ novic, ki sta jih objavili obe postaji, poveèal z 23,9 na 25,4 odstotka. 27 Od tega se je samo 291 oseb pojavilo v obeh oddajah. O njihovem druþbenem vplivu pa prièa podatek, da jih lahko pripišemo 1041 izjav in še 372 omemb v prispevkih, kar je 56 odstotkov vseh pojavljanj v oddajah. V zadnjih petnajstih letih se je v poroèanju uveljavilo naèelo, da se o pomembnih zadevah vpraša za mnenje veè predstavnikov politiènega ali druþbenega þivljenja (predla- gatelje in njihove nasprotnike, politièno pozicijo in opozici- jo ipd.). Na prizadevanje za »uravnoteþeno« poroèanje lahko sklepamo na osnovi tega, da so bili v èetrtini (v povpreèju 25,3 odstotka) objavljenih novinarskih prispevkov dva in v petini (22,1 odstotka) prispevkov trije akterji, to pa je slaba polovica (47,4 odstotka) vseh prispevkov. Med vsemi akterji je v obeh oddajah le 18,9 odstotka þensk. Krivi niso le mediji, saj le drþijo zrcalo druþbi, v ka- teri je izjemno malo þensk na pomembnih mestih v vseh segmentih druþbenega þivljenja. Ko pa se pojavijo v anali- ziranih oddajah, lahko ugotovimo, da je kar 62,6 odstotka pojavljanj vezanih na tematska sklopa Javni servisi/socialna drþava/humanitarno delo in Druþba/religija. Enako razmerje je tudi pri ljudeh, ki se pojavijo v studiu zato, da dajo poja- snilo o kakšnem dogodku. Marca 2006 je bilo povabljenih v studio 27 ljudi, a med njimi je bilo le 5 þensk (ali 18,5 odstotka). 28 Med anonimnimi akterji, ki nastopajo v oddajah, v an- ketah ali so prièe oziroma udeleþenci dogodkov, pa je kar 44 odstotkov þensk, kar kaþe na uredniško prizadevanje po uravnoteþenju. Hkrati lahko ugotovimo, da med avtorji novinarskih prispevkov prevladujejo novinarke. V analiziranih odda- jah se je pod novinarske prispevke podpisalo 143 novinar- jev (24ur – 59, Dnevnik – 84). Med njimi je kar dve tretjini þensk (24ur – 40 ali 67,8 odstotka, Dnevnik – 57 ali 67,9 odstotka). 29 27 Tudi tu je treba opozoriti, da preliminarni rezultati raziskave za obdobje 2004–2006, kaþejo, da se zmanjšuje število oseb, ki se pojavljajo v oddajah, in sicer s 1395 v letu 2004 na 1271 v letu 2006. 28 Podobno razmerje je tudi v segmentu TV Klub (v oddaji 24ur), v katerem so marca 2006 imeli 10 gostov in med njimi dve þenski (20 odstotkov). 29 Leta 2006 je bilo v obeh oddajah objavljenih 22 (ali 2,7 odstotka) novinarskih pri- spevkov, ki sta jih podpisala dva avtorja ali veè. Pri teh smo v analizi upoštevali pr- vopodpisanega kot nosilca prispevka. slo.indd 109 slo.indd 109 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 110 Mediji za drþavljane Èe smo ugotovili, da je pogled na Slovenijo »lju- bljansko« obarvan, potem pri poroèanju o svetovnih do- godkih velja ugotovitev, da v obeh oddajah ponujajo »evropocentrièen« pogled na svet. V analiziranih oddajah je 75,9 odstotka dogodkov, v katerih je Slovenija zapisana kot prva drþava. Na Evropsko unijo in njene èlanice 30 se nanaša 9 odstotkov dogodkov, na zda 2,6 odstotka. Ru- sija, Indija, Kanada, Avstralija, Kitajska pa skupaj komaj doseþejo 1 odstotek. Medtem ko drþave v katerih se vrstijo konflikti (Irak, Izrael in palestinska ozemlja, Afganistan) skupaj doseþejo 2,8 odstotka prispevkov. V dnevnoinformativnih oddajah ni bilo niti enega prispevka o Latinski Ameriki in Avstraliji. Kljub temu je mogoèe ugotoviti, da je v Dnevniku veè èasa namenjene- ga tematskemu sklopu Evropska unija (24ur 29 minut in 21 sekund, Dnevnik 56 minut in 34 sekund) in Zunanja politi- ka (24ur 56 minut in 35 sekund, Dnevnik 1 ura, 15 minut in 16 sekund). Iz povedanega lahko sklepamo, da so geo- grafsko oddaljene drþave navzoèe v poroèilih predvsem za- radi izrednih dogodkov (terorizem, naravne in prometne nesreèe ipd.) Po petnajstih letih dualnega medijskega sistema v Slo- veniji se je vredno vprašati, kako smo obvešèeni o zadevah, ki vplivajo na þivljenje vseh drþavljanov. Pomembno je ve- deti, kdo so ljudje, ki lahko sooblikujejo javno mnenje. Prav tako pomembno pa je, da se vprašamo, komu smo vzeli glas in ga, hote ali nehote, porinili na rob druþbenega þivljenja. Poroèanje na naèin za ali proti polarizira druþbo in zmanj- šuje nujno potrebni prostor za doseganje konsenza, ki je ena temeljnih prvin demokratiène druþbe in zagotovilo manj- šinam vseh vrst, da bo njihov glas slišan in tudi upoštevan. Vsak drþavljan bi moral imeti obèutek, da k skupnosti kaj prispeva. Prav zato si bo treba prizadevati, da bosta svoj glas dobili še civilna druþba in strokovna javnost. Èe je takšna razdelitev tematskih sklopov glede na èas, ki jim gre v oddajah, v skladu s podobo, ki jo imajo v jav- nosti komercialni mediji, potem je treba reèi, da je dejan- sko stanje drugaèno od vloge javnega servisa, od katerega se prièakuje, da bo svojim gledalcem ponujal program, ki jim bo omogoèal, da se bodo laþe odloèali v vseh pomemb- nih zadevah, da bodo lahko funkcionirali kot drþavljani v demokratièni druþbi. 30 Med èlanicami eu niso bile omenjene Èeška, Danska, Estonija, Finska, Irska, Latvi- ja, Litva, Luksemburg, Madþarska, Malta, Portugalska in Slovaška. slo.indd 110 slo.indd 110 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 111 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih Mislimo, da s takšnim naèinom poroèanja drþavljani ne moremo biti zadovoljni. Da je nekaj narobe, nam kaþejo po- datki, saj danes obe informativni oddaji nimata skupaj to- liko gledalcev, kolikor jih je imela na zaèetku devetdesetih let prejšnjega stoletja oddaja Dnevnik, takrat edina dnevno- informativna oddaja v slovenskem jeziku. Drþavljani ima- mo pravico do boljše obvešèenosti, to pa lahko zahtevamo samo od javne televizije. Izkušnje iz evropskih drþav nam kaþejo, da je kvalitetna javna televizija pogoj za kvalitetno komercialno televizijo, saj je ta prisiljena hoditi vštric z jav- no televizijo, ker si edino tako lahko zagotovi gledanost in pritegne oglaševalce. slo.indd 111 slo.indd 111 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 112 Mediji za drþavljane PRILOGA Pred zaèetkom projekta Mediji za drþavljane se je sestal njegov posvetovalni odbor, 31 katerega naloga je bila, da pregleda predlagano metodologijo raziskav in jo kritièno ovrednoti. Na sestanku je bilo slišati nekaj idej o morebi- tni nadgradnji projekta in Ed Klute je navzoèe seznanil s projektom primerjave poroèil, ki so ga pred leti izpeljali na Nizozemskem. Ideja se je zdela vsem zanimiva in tako smo se odloèili, da jo izpeljemo in vkljuèimo v ta projekt, saj bo bralcu najbolj nazorno pokazal, kako velik vpliv imajo na izbiro novic uredniki (»vratarji«). Skupini študentov 32 smo dali na vpogled napoved dnev- nih dogodkov Slovenske tiskovne agencije (STA) in agencije Reuters za 15. marec 2006. 33 Njihova naloga je bila, da no- vice pregledajo in med sto sedmimi napovedanimi dogodki izberejo 15 dogodkov, ki bi jih uvrstili v veèerna poroèila, èe bi jim bil naloþen izbor. V drugem koraku so morali 15 novicam doloèiti vrstni red predvajanja. 34 Uvrstitev na 1. mesto je prinesla eno toèko, na 2. mesto dve toèki itn. Med pregledovanjem re- zultatov smo ugotovili, da so študentje uvrstili v oddajo kar 71 dogodkov. Vsakemu dogodku smo pripisali toèke, ki jih je dobil, izraèunali povpreèno oceno in jo delili z številom ocen, ki jih je dobil. S tem smo hoteli dodatno obteþiti re- zultat za tiste dogodke, ki so dobili veè ocen. V tretjem koraku smo primerjali rezultate, ki smo jih dobili, z razvrstitvijo dogodkov tistega dne, za katero sta se odloèila urednika analiziranih oddaj 24ur in Dnevnik. Po predstavitvi rezultatov se je zaèela þivahna diskusija, saj se zelo razlikujejo. 31 Sestanek je bil 6. januarja 2006. Na njem so bili navzoèi Sandra B. Hrvatin (fdv, Ljubljana, Slovenija), Ed Klute (Mira Media, Utrecht, Nizozemska), Brankica Petkoviæ (Mirovni inštitut, Ljubljana, Slovenija), Marko Prpiè (Ljubljana, Sloveni- ja) in Granville Williams (Campaign for Press and Broadcasting Freedom, London, Velika Britanija). 32 V nalogi je sodelovalo 36 študentk in študentov 3. in 4. letnika Fakultete za druþbene vede, ki obiskujejo predmet Komunikacijske pravice pri dr. Sandri B. Hrva- tin. Fakulteti, profesorici dr. Sandri B. Hrvatin, njenim študentkam in študentom se zahvaljujemo za sodelovanje. 33 Dan je bil izbran februarja 2006, ko smo se zaèeli pogovarjati s tiskovno agencijo Re- uters in Slovensko tiskovno agencijo (STA), da bi nam odstopili podatke za praktièni poiskus. Omenjeni agenciji prodajata svoj servis tako POP TV kot RTV Slovenija in to je tudi razlog, da smo ju prosili za sodelovanje. Ob tej priloþnosti se obema agenci- jama zahvaljujemo za podatke in dovoljenje, da jih lahko uporabimo. 34 Naloge nismo hoteli dodatno zapletati še s pripravo petih napovednikov za oddajo. slo.indd 112 slo.indd 112 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 113 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih tabela 15: razvrstitev tem v oddaji 24ur (15. 3. 2006) napovedniki 1 Vroèa razprava o svobodi medijev (slo) 2 Pomisleki o veèjih pooblastilih Sove 3 Simobil naj bi kupoval Vego 4 Miloševiæ bo pokopan v Poþarevcu 5 Drnovšek naj bi pospremil prvo pošiljko hum. pomoèi vrstni red prispevkov 1 Poroèilo State Departmenta - svoboda medijev 2 Vlada þeli dati Sovi veèja pooblastila 3 Zniþanje plaè v javni upravi 4 Simobil naj bi kupoval Vego 5 Raèunsko sodišèe in enotni portal javnih naroèil 6 Istrabenz - sestanek nadzornega sveta 7 Aktiva - poloþaj malih delnièarjev 8 Drnovšek naj bi odpotoval v Darfur 9 Humanitarne org. zbrale veliko sredstev za Darfur 10 Janša na obisku pri nemški kanclerki 11 Miloševiæ bo pokopan v Poþarevcu 12 Novinarska konferenca Socialistiène stranke (bg) 13 Ruski parlament in ukinitev mednarodnega sodišèa 14 Ruski patologi se strinjajo z nizozemskimi o vzroku Miloševiæeve smrti 15 nato - aretacije v zvezi z Karadþiæem tabela 16: razvrstitev tem v oddaji dnevnik (15. 3. 2006) napovedniki 1 Janša in Angela Merkel o reformah eu 2 Istrabenz objavil namero o prevzemu Kolinske 3 Miloševiæevi posmrtni ostanki v Beogradu 4 Devetletka - tretji predmet biologija 5 Biserka Meden ni nezakonito posojala denarja vrstni red prispevkov 1 Janša na obisku v Nemèiji 2 Miloševiæevi posmrtni ostanki v Beogradu 3 Ruski parlament - preiskava vzroka Miloševiæeve smrti 4 nlb mora vrniti denar hrvaškim varèevalcem 5 Istrabenz bo prevzel Kolinsko 6 Raèunsko sodišèe, informacijski portal vlade 7 Zbrana sredstva za Darfur, Drnovšek v Sudan 8 Palestnici stavkajo, ugrabitve tujcev slo.indd 113 slo.indd 113 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 114 Mediji za drþavljane 9 Ameriška vojska ubila veè civilistov v Iraku 10 Protesti študentov v Franciji 11 Beloruska vlada izgnala 8 nadzornikov volitev 12 Ptièja gripa (Švedska, Srbija, Danska, Afganistan) 13 Poplave v Grèiji in Turèiji 14 Zveza borcev in zakon o vojnih veteranih 15 Islamska skupnost izroèila zahtevo vladni komisiji tabela 17: razvrstitev tem na predlog študentk in študentov (15. 3. 2006) napovedniki 1 brez napovednikov 2 3 4 5 vrstni red prispevkov 1 Janša na obisku v Nemèiji 2 Miloševièevi posmrtni ostanki 3 Poroèilo State Departmenta - manj svobode medijev 4 Ruski parlament in ukinitev mednarodnega sodišèa 5 Miloševièevi posmrtni ostanki 6 Vladna komisija za reševanje problemov verskih skupnosti (napoved seje) 7 Haag - razsodba Haðihasanoviæu in Kuburi 8 Drþavni svet - obravnava usmeritve za delovanje drþave v eu 9 Humanitarne org. zbrale veliko sredstev za Darfur 10 G-8 v Moskvi o energetski varnosti 11 Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institu- cijah eu leta 2006 12 Vladna komisije za reševanje problemov verskih skupnosti (na- poved izjav L. Šturm, D. Èepar) 13 Varnostni svet o iranskem jedrskem programu 14 Stanje in perspektive za sodelovanje nevladnih organizacij pri pripravi predpisov in strategij vlade rs 15 Klinièni center Ljubljana – na zaèetku humanitarne akcije zbiranja sredstev z naslovom Darujmo za ct Pogled na tabele nam pove, da so velike razlike med dnevnoinformativnima oddajama 24ur in Dnevnik. V napo- vednikih je bila samo ena skupna tema – pogreb Slobodana Miloševiæa (24ur – 4. mesto, Dnevnik – 3. mesto). Vrstni red dogodkov v oddajah se zelo razlikuje, opa- zno pa je malo število skupnih tem. V oddaji 24ur so na slo.indd 114 slo.indd 114 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 115 Poroèanje o dnevnih dogodkih v osrednjih veèernih poroèilih zaèetek postavili tri dogodke – obravnavo poroèila State Departmenta v drþavnozborski komisiji o stanju v sloven- skih medijih, obravnavanje predloga o poveèanju poobla- stil obvešèevalni sluþbi sova, ki ga je dala vlada, in napo- vedano zniþanje plaè v javni upravi. Teh tem v Dnevniku ni bilo. V Dnevniku so postavili na vrh oddaje obisk pred- sednika vlade Janeza Janše v Berlinu in dva dogodka, po- vezana s smrtjo Slobodana Miloševiæa. Ti dogodki so bili uvršèeni med 10. in 15. mesto oddaje 24ur (Miloševiæ – kar štirje prispevki). Oddaji sta si še najbolj podobni v srednjem delu, v katerem obravnavajo gospodarsko temo (Istrabenz), raèunsko sodišèe, portal javnih naroèil in pobudo predse- dnika drþave za humanitarno pomoè Darfurju. V Dnevniku so veliko veè pozornosti namenili mednarodnim dogodkom, ki so razvršèeni med 8. in 13. mestom. Študentje so oddajo zaèeli tako kakor urednik odda- je Dnevnik. Na vrh so uvrstili obisk predsednika vlade v Nemèiji in kar tri prispevke, povezane s smrtjo Slobodana Miloševiæa, med katere se je na 3. mesto vrinilo poroèilo State Departmenta. Prispevek o humanitarni pomoèi za Darfur so uvrstili – podobno kot poklicna urednika – na 9. mesto (24ur – 8. mesto, Dnevnik – 7. mesto). Pobuda pred- sednika republike Janeza Drnovška je zasenèila tiskovno konferenco v Kliniènem centru na zaèetku humanitarne akcije za zbiranje denarja za ct, vendar jo študentke in štu- dentje niso spregledali. Gospodarskih tem (Istrabenz, Simobil) niso mogli uvrstiti v oddajo, ker jih ni bilo v agencijski napovedi dogodkov. V izboru študentk in študentov sta dva dogodka – seja vladne komisije za reševanje problemov verskih skupnosti 35 in stanje in perspektive za sodelovanje nevladnih organiza- cij pri pripravi predpisov in strategij vlade rs – ki kaþeta na to, da je mlada generacija veliko bolj obèutljiva za nekatera vprašanja, ki sodijo na podroèje delovanja civilne druþbe. Oba dogodka so spregledali v oddaji 24ur, medtem ko se je poroèilo s seje vladne komisije o reševanju problemov ver- skih skupnosti uvrstilo na 15. mesto v Dnevniku. Prav tako niso spregledali seje varnostnega sveta zaradi iranskega je- drskega programa in predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah eu leta 2006, ki so ga obravnavali v drþavnem svetu rs. 35 Napovedano sejo vladne komisije za reševanje problemov verskih skupnosti so štu- dentje uvrstili kar dvakrat – na 6. in 12. mesto – , ker je Slovenska tiskovna agencija (STA) dogodek napovedala dvakrat, in sicer kot sejo in napoved izjav Lovra Šturma in Draga Èeparja, direktorja urada vlade za verske skupnosti. Èe bi zdruþili število glasov, bi se ta dogodek uvrstil na 5. mesto. slo.indd 115 slo.indd 115 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 116 Mediji za drþavljane S tem praktiènim preizkusom smo hoteli pokazati, kako pomembno vlogo imajo uredniki dnevnoinformativnih od- daj, ki odloèajo o tem, kaj bodo gledalci videli na televizij- skih zaslonih in katere informacije jih bodo dosegle. S tem se ponovno vraèamo k pomembnim vprašanjem, ki zadevajo pomen strokovne izobrazbe novinarjev, njihovo splošno raz- gledanost, etiène norme, ki jih imajo in jih vodijo pri njiho- vem delu, in zavezanost poslanstvu, ki naj bi jih izpolnjevali mediji v sodobni demokratièni druþbi. Pomembno vlogo pri tem imajo novinarski kodeksi, ki postavljajo norme, ki jih morajo novinarji spoštovati pri svojem delu. Poskus, ki smo ga naredili, klièe po rednem preverjanju pripravljanja oddaj in nenehnem dvigovanju in izboljševa- nju novinarskih standardov, ker edino to zagotavlja boljšo in bolj kakovostno obvešèenost drþavljanov. Gledano iz tega zornega kota lahko ugotovimo, da so študentje svojo nalogo zelo dobro opravili. slo.indd 116 slo.indd 116 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 . MANJŠINE V MEDIJIH statistièna in diskurzivna analiza roman kuhar slo.indd 119 slo.indd 119 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 120 Mediji za drþavljane VZOREC IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Èasovni okvir prièujoèe diskurzivne analize medijskega poroèanja o muslimanih, Romih, gejih in lezbijkah je po- stavljen v mesec februar 2006. To je bil èas, ko so mediji intenzivno poroèali o karikaturah Mohameda in reakcijah, ki so jih te karikature sproþile. Zato se najveè medijskih tekstov 1 , ki smo jih analizirali, dotika muslimanov. V tem èasu je bila v medijih poudarjena tudi namera slovenske- ga predsednika Janeza Drnovška, da posreduje v sporu med vladnimi in odporniškimi skupinami v Darfurju. T a poroèila so dodatno razširila obseg tekstov, v katerih so bili musli- mani glavna tema. Postavitev dþamije v Ljubljani, zaradi katere so mediji v preteklem obdobju pogosto poroèali o muslimanih in islamu, je bila v analiziranem obdobju potis- njena v ozadje, èeprav je bilo v medijih tudi nekaj poroèil v povezavi s tem. Dogodek, ki je sproþil veè medijskih tekstov o Romih, je bila razprava o krovnem zakonu o romski skupnosti v drþavnem svetu. Drugi teksti, ki govorijo o tej ciljni skupi- ni, so le poroèila o romskem þivljenju in problematiki, ki jih mediji sporadièno objavljajo. Najmanjša pojavnost v medijskem prostoru v èasu ana- lize pripada gejem in lezbijkam. Tema je v medije stopala predvsem zaradi filma Gora Brokeback, ki prikazuje þivljenje dveh gejevskih kavbojev in je veljal za enega od favoritov na bliþajoèi se podelitvi oskarjev. Prièujoèe raziskovalno poroèilo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo statistièno analizo vzor- ca. Vse medijske tekste smo ustrezno kvantificirali glede na medij, temo, avtorstvo, tip in sogovornika, v primeru tiska- nih medijev pa tudi glede na slikovno gradivo, objavljeno ob analiziranih medijskih tekstih. Statistièna analiza je bila narejena z raèunalniškim programom spss. Drugi del analize so rezultati diskurzivne analize vsebin, ki so zajete v naš vzorec. Metodološko smo pri tem upošte- vali postulate kritiène diskurzivne analize (kda). Fair clough, utemeljitev tega prijema, poudarja, da medijski teksti »re- flektirajo in reprezentirajo druþbene entitete in relacije, a jih hkrati tudi konstruirajo in konstituirajo« (Fairclough, 1992:3). Jezik in ideologija sta blizu drug drugemu, zato la- hko sistematièna analiza jezika ali medijskih tekstov (pisnih ali govornih), poudarja Fairclough, razkrije sisteme zatiranja 1 »Medijski tekst« uporabljamo kot generièno ime za razne tipe tiskanega in elektron- skega medijskega poroèanja: èlanki, intervjuji, notice, poroèila, reportaþe ... slo.indd 120 slo.indd 120 20. 9. 2006 16:26:01 20. 9. 2006 16:26:01 121 Manjšine v medijih ljudi znotraj nekaterih druþbenih struktur. Kritièno diskur- zivna analiza razume diskurz ali uporabo jezika v govorni in pisni obliki kot vrsto druþbene dejavnosti, kar pomeni, da je med diskurzivnim dogodkom in situacijo, institucijo ali druþbeno strukturo, ki ta dogodek uokvirja, dvosmerni dialektièni odnos. Povedano drugaèe, diskurzivni dogodek sooblikujejo situacija, institucija ali druþbena struktura, v kateri se pojavi, hkrati pa ta diskurzivni dogodek povratno vpliva in preoblikuje tudi svoj druþbeni okvir: situacijo, in- stitucijo ali druþbeno strukturo. Diskurz je torej druþbeno konstituiran, poleg tega pa konstituira tudi situacije, objekte védenja in identitete ljudi in skupin. V okviru kda je razvitih veè teoretskih in metodoloških prijemov analize diskurza. Razlikujejo se po upoštevanju zgodovinske perspektive v analizi diskurza, po razumevanju odnosa in mediacije med tekstom in druþbenim, po usmer- jenosti v prediktabilnost in reprodukcijo kakšne diskurziv- ne prakse ali, nasprotno, v analizo kreativnosti in inovacij v diskurzu, po interpretaciji diskurzivnih dogodkov in po- dobno. kda je, tako kakor vse oblike diskurzivne analize, predvsem interpretativna in kvalitativna sociološka meto- da, metodologija diskurzivne analize ne prinaša »receptov« ali preverljivih in eksaktnih metodoloških pravil. Rezulta- ti in sklepi raziskave so zato bistveno avtorsko delo. Kljub temu je v okviru kda nekaj principov (prim. Fair clough, Wodak, 1997, Wodak, 1996) in med njimi smo upošteva- li predvsem tri: a. Narava relacij moèi v sodobni druþbi je bistveno lingvistièna in diskurzivna. Pomembno vprašanje, ki se pri tem postav- lja, je, kdo ima dostop do medijev in po njih lahko posre- duje svoj »glas« in kdo ne. Diskurzivnost v odnosu do rela- cij moèi je pomembna v treh toèkah: v reprodukciji moèi z diskurzom, v moèi nad diskurzom in v moèi v diskurzu. b. Vse tako imenovane zdravorazumske predpostavke v diskur- zu so v bistvu ideološke. Ideologija se ne dotika samo repre- zentacije druþbene realnosti, paè pa je tudi (ali predvsem) konstrukcija identitet, še posebno kolektivnih (v našem primeru Romov, muslimanov, gejev in lezbijk). c. Rasistièni, seksistièni, homofobièni, ksenofobièni in podob- ni diskurzi so oblike medijskih tekstov, ki imajo uèinke in posledice v realnem svetu. Kaþejo se predvsem v kategoriza- ciji in diskriminaciji nekaterih druþbenih skupin in v hkra- tni legitimizaciji prakse tistih, ki imajo moè. Glavna naloga kda kot protidiskriminatorne politiène znanstvene prakse je zato odkrivanje relacij moèi in implicitnega v tekstu. Pri slo.indd 121 slo.indd 121 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 122 Mediji za drþavljane tem kritièni lingvisti še posebno poudarjajo, da njihovo raziskovalno delo ni samo sebi namen, paè pa je bistveno politièno. Naloga kritiènih lingvistov ni samo opisovanje, paè pa tudi pojasnjevanje, kako je diskurz oblikovan z rela- cijami moèi in ideologij, kako vpliva na druþbene identitete, druþbene relacije, sisteme védenja in vrednostne sisteme. Naše raziskovalno vprašanje je torej povezano z medij- skimi reprezentacijami izbranih manjšin, z vprašanjem, kdo govori, kaj in kako govori, èigavi pogledi in interpretacije se reproducirajo v medijskem diskurzu, kakšne so implici- tne (zdravorazumske) predpostavke v medijskih tekstih o ciljnih skupinah in katere diskriminatorne/nestrpne prakse medijski teksti legitimirajo. T eoretsko smo se pri tem, kakor sama metodologija kda, naslanjali na Foucuaultovo (2001 [1969]) razumevanje diskurza kot tistega, ki šele konstitui- ra subjekt oziroma, reèeno drugaèe, pripadnike in pripadni- ce izbranih manjšin. »Diskurzivna konstitucija« subjektov pomeni, da obstajajo analizirane manjšinske skupine šele znotraj diskurzivnega polja (na primer medijskega), to pa ima zanje realne posledice; medijske reprezentacije namreè soustvarjajo predstavo o teh skupinah in tako lahko – med drugim – prispevajo k veèji ali manjši strpnosti do njih. Pri tem je treba opozoriti, da med diskurzom o subjektu in od- nosom širše druþbe do tega subjekta ali skupine posameznic in posameznikov ni neposredne kavzalne zveze. Mediji so namreè pogosto predstavljeni kot edini izvor sovraštva, ste- reotipov in nestrpnosti do manjšinskih skupin, pri tem pa se pozab lja, da je med bralcem/gledalcem medijskega tek sta in tekstom samim interpretacija. Prav zato so diskurzivne analize na koncu vedno nujno (tudi) interpretacije. To pa seveda ne pomeni, da mediji ne morejo (in da ne) repro- ducirajo nekaterih podob. Pri tem subjekti kot »produkti diskurza« niso povsem nemoèni; þe Foucault namreè trdi, da je upor þe vsebovan v sami ideji o oblasti 2 . To pomeni, da je tam, kjer se preko diskurza izvaja oblast, tudi moþnost za upor. Diskurz ni nekaj, kar kratko malo prevaja sistem- sko dominacijo v jezik, paè pa se ti boji bijejo prav zaradi njega in zanj. 2 V slovenskih prevodih je Foucaultov »pouvoir« preveden kot oblast, ne kot moè. Kot razjasnjuje Lešnik (1998), je ta prevod primernejši zato, ker po eni strani omogoèa razumevanje oblasti v smislu posesti (imeti oblast), hkrati pa oblast impli- cira tudi razmerje (na primer »oblastno razmerje«), na kar je Foucault z uporabo »po- uvoir« tudi mislil. Glej veè o tem v Lešnik, Bogdan (1998): »Fragmenti o norosti, seksualnosti in sebi (Spremna beseda), v Michel, Foucault (1998): Zgodovina norosti v èasu klasicizma, *cf., Ljubljana, str. 249–281. slo.indd 122 slo.indd 122 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 123 Manjšine v medijih Foucaultovo delo ni jasen metodološki koncept za apli- kacijo na študije mnoþiènih medijev, njegove ideje o diskur- zu in diskurzivni naravni subjektov pa vendar lahko uporab- ljamo kot teoretski okvir naše diskurzivne analize. Foucaul- tov argument, da oblast proizvaja okvire védenja, tistega, kar je razumljeno za resnièno, nam pomaga pri razumevanju oblasti, ki deluje preko mnoþiènih medijev in producira sub- jekt, v našem primeru Roma, muslimana, geja in lezbijko. Oblast je namreè tesno povezana z mediji. Pri preuèevanju diskurzov, kakor jih razume Foucault, je treba analizirati predvsem izjave o predmetu, ki nam sporoèajo védenje o njem. Raziskati moramo, kako jezik izprièuje obstoj fenomena. S tem so tesno povezana tudi pravila, ki predpisujejo, kako je treba o kakšnem fenome- nu govoriti, in ki hkrati diskvalificirajo druge in drugaène naèine razmišljanja. Foucault opozarja tudi na to, da mora- mo biti pozorni, kako je znanje o predmetu pridobilo vero- dostojnost, kako se je ustolièilo kot resnica o vprašanju v doloèenem zgodovinskem obdobju. Pri tem je treba upošte- vati tudi subjekte, ki personificirajo diskurz in institucije. Podobno ugotavlja tudi Hall (1993), ko pravi, da so tisti, ki niso neposredno vkljuèeni v oblikovanje norm in definicij na problematiènih podroèjih politiènega þivljenja, za pri- dobitev »delovnih definicij« odvisni predvsem od agentov, institucij in kanalov, ki imajo dostop do moèi in so primar- no sredstvo signifikacije. Mednje vsekakor spadajo mnoþièni mediji. Ti, tako piše Alwood, »predlagajo primerno rešitev, ko se druþba sooèi z novim problemom« (Alwood, 1996:6). Hall tudi svari pred pretirano resigniranim razumevanjem medijev. Mediji kljub vsemu v nas ne morejo vpisovati in vtiskovati pomenov in razlag, saj nismo mentalna tabula rasa. A kljub temu imajo integrativno, pojasnjujoèo in le- gitimno moè, da oblikujejo in definirajo politièno realnost, še posebno v tistih situacijah, ki so neznane, problematiène ali ogroþajoèe. Gre torej za urejanje druþbene realnosti, ki je prej še ni bilo, ali pa za preoblikovanje pomena þe obstojeèih tendenc tako, da je oblikovanje novega odnosa predstav- ljeno kot druþbeno sprejemljiva oblika odnosa, medtem ko je nezmoþnost prevzemanja takega odnosa oznaèena za druþbeni odklon. V prièujoèi analizi medijskega poroèanja o muslimanih, Romih, gejih in lezbijkah nas je torej zanimalo, kako in kdaj Romi, muslimani, geji in lezbijke stopajo v medijski prostor in kakšno predstavo ustvarjajo mediji o teh skupinah. Za- nimalo nas je, kdo govori, kdaj govori in kako govori. Pri slo.indd 123 slo.indd 123 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 124 Mediji za drþavljane tem smo poskušali doloèiti in kategorizirati oblike stopanja teh skupin v medijsko poroèanje in jih postaviti v kontekst prejšnjih raziskav in diskurzivnih analiz na tem podroèju (Bošnik, 2002, Pašiæ, 2002, Kotnik, 2003, Dragoš, 2003, 2004, Erjavec, Hrvatin, Kelbl, 2000, Kotnik, 2002, Petkoviæ, 2002, 2003, Urh, Þnidaršiè-Demšar, 2005, Cigler, Bukovec, 2006, Kuhar, 2003, Tratnik, 2000, Velikonja, 2001, 2004, Greif, 2001). Te analize medijskega poroèanja o izbranih manjšinskih skupinah so bile tudi glavni razlog, da smo iz- brane skupine vkljuèili v analizo. slo.indd 124 slo.indd 124 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 125 Manjšine v medijih STATISTIÈNA ANALIZA VZORCA Februarja 2006 smo spremljali 15 medijev. Kliping, ki ga je pripravila agencija Kliping, d.o.o., je bil narejen na pod- lagi kljuènih besed oziroma tem (geji, lezbijke, muslimani, Romi). V analizo je bilo vkljuèenih osem tiskanih medijev (Delo, Dnevnik, Dolenjski list, Druþina, Mag, Mladina, Murski vestnik in Veèer) in štirje elektronski mediji (Radio Slovenija, Radio Ognjišèe, T elevizija Slovenija in POP TV). Pri elektron- skih medijih smo spremljali zgolj informativne oddaje; na Radiu Ognjišèe Popoldansko informativno oddajo, na Radiu Slovenija Drugo jutranjo kroniko in Dogodke in odmeve, na Televiziji Slovenija Dnevnik in Odmeve, na POP TV pa oddajo 24ur. V našo analizo so vkljuèene tudi tri komerci- alne radijske postaje: Radio Antena, Radio Center in Radio City. Pri Radiu Antena in Radiu City smo 22. in 24. februar- ja spremljali štiriindvajseturni program, na Radiu Center pa smo štiriindvajseturno oddajanje spremljali le 22. februar- ja 2006. Te tri komercialne radijske postaje niso vkljuèene v nadaljnjo statistièno analizo vzorca, saj je to posebni tip medijskega pojavljanja, ki ga analiziramo na koncu. V analiziranem obdobju je bilo v naštetih medijih objav- ljenih ali emitiranih 249 medijskih tekstov, ki so bili pove- zani z muslimani, Romi, geji in lezbijkami. Najveèji deleþ medijskih tekstov je povezan z muslimani (78 odstotkov), sledijo Romi (16 odstotkov), najmanjši deleþ pa pripada ge- jem in lezbijkam (6 odstotkov). graf 1: razporeditev medijskih tekstov glede na temo (v absolutnih vrednostih) Muslimani 194 Romi 41 geji in lezbijke 14 Veèina, nekaj veè kakor 66 odstotkov analiziranih me- dijskih tekstov, je bila objavljena v tiskanih medijih, pre- ostali del (34 odstotkov) odpade na elektronske medije. Najveè medijskih tekstov, ki so bili relevantni za našo ana- lizo, je bilo objavljenih v èasniku Veèer (53), potem v Delu (52), nato na Radiu Slovenija (27). Z najmanjšim deleþem medijskih tekstov sta v analizo vkljuèena Radio Ognjišèe (6) in Murski vestnik (3). slo.indd 125 slo.indd 125 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 126 Mediji za drþavljane graf 2: razporeditev analiziranih medijskih tekstov glede na medijski vir pop tv 4% tv slo 9% Radio Ognjišèe 2% Radio Slovenija 11% Druina 4% Murski vestnik 1% Dolenjski list 6% Mag 4% Mladina 7% Veèer 21% Dnevnik 10% Delo 21% Pogosto se govori, da se novinarsko delo feminizira, a izbor medijskih tekstov v naši analizi kaþe, da so veèino me- dijskih tekstov v tiskanih medijih napisali moški (43 od- stotkov), v manjši meri pa þenske (19 odstotkov). T a poda- tek seveda ne ovrþe prej omenjenih domnev/dejstev, se pa v njem kaþe spolna zaznamovanost tem, o katerih poroèajo novinarji oziroma novinarke. Ta diskrepanca je še posebno oèitna pri muslimanih, ki so bili v analiziranem obdobju »politièno eksponirani«. V našem primeru se kaþe spolna zaznamovanost aktualne politiène teme (karikature), saj so o muslimanih v polovici primerov poroèali moški, v nekaj veè kakor 14 odstotkih þenske, preostali deleþ pa odpade na agencijske novice ali pa medijske tekste, ki niso bili podpi- sani oziroma so bili podpisani zgolj z inicialkami. Pri spodnjem grafu smo upoštevali zgolj tiskane medi- je (n=184). graf 3: avtorstvo medijskih tekstov v tiskanih medijih inicialka/ ni avtorstva 27% agencije 12% novinarka 18% novinar 43% Še bolj eksplicitno izraþena spolna zaznamovanost se kaþe pri sogovornikih, ki jih medijski ustvarjalci in ustvar- jalke citirajo, povzemajo, vabijo na intervjuje in podobno. slo.indd 126 slo.indd 126 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 127 Manjšine v medijih Statistika za analizirani vzorec kaþe, da so sogovorniki me- dijskih ustvarjalcev veèinoma moški (89 odstotkov), med- tem ko je bilo v analiziranem obdobju le 11 odstotkov so- govornic. tabela 4: spol sogovornika glede na tip medija tiskani mediji radio televizija sogovornik 88,0% 89,6% 91,7% sogovornica 12,0% 10,4% 8,3% skupaj 100,0% 100,0% 100,0% Mediji so v 249 medijskih tekstih citirali, povzemali, omenjali ali se pogovarjali s 390 sogovorniki in sogovorni- cami. Èe vse tri tipe medijev vzamemo kot celoto medij- skega poroèanja in jo pogledamo skozi optiko spola sogo- vornika oziroma sogovornice, potem je razlika med sogo- vorniki in sogovornicami še posebno oèitna pri obeh elek- tronskih medijih. T o pa ne pomeni, da je v tiskanih medijih razmerje med sogovorniki in sogovornicami bistveno bolj uravnoteþeno. graf 5: spol sogovornika oziroma sogovornice glede na vse tipe analiziranih medijev ( sogovornik sogovornica) televizija 19,7 1,8 radio 11,0 1,3 tiskani mediji 58,2 7,9 T ako za moške kakor za þenske velja, da so kot sogovorni- ki medijskih ustvarjalcev najpogosteje v vlogi politikov ozi- roma politièark. Za analizirani vzorec tako velja, da so o te- mah, ki nas v prièujoèi analizi zanimajo, najpogosteje govo- rili politiki. Pri njih je razmerje med spoloma uravnoteþeno: v medijskih tekstih je med moškimi 45 odstotkov politikov, med þenskami pa skoraj 47 odstotkov politièark. Razmer- je je takšno predvsem zaradi tujih politièark, saj za domaèo politièno sceno velja, da v medijih pogosteje nastopajo po- litiki (14 odstotkov) kot politièarke (9 odstotkov). slo.indd 127 slo.indd 127 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 128 Mediji za drþavljane MUSLIMANI »Nekateri muslimani zavraèajo sodobno sekularno druþbo. Zahteva- jo posebne pravice glede na svojo veroizpoved. To pa je v nasprotju s temelji demokracije in svobode govora, kjer se morate paè spoprije- ti tudi s kritiko, pa èeprav v obliki ironije, humorja in þaljivk. Seveda to ne pomeni, da se je treba za vsako ceno norèevati iz religioznih obèutkov. Smo na spolzki poti in nihèe nam ne zna razloþiti, kje se bo konèala avtocenzura. Zato smo se pri Jyllands-Posten odloèili, da povabimo èlane Danske zveze karikaturistov, da narišejo Mohameda tako, kakor ga vidijo.« (Flemming Rose, urednik, poziv k risanju karikatur) »Objava karikatur preroka Mohameda na Danskem ima seveda svoj kontekst, brez katerega ni mogoèe razumeti jeze mnoþic. Èe tega konteksta ne vidimo, vidimo v svoji zaslepljenosti zgolj še en dokaz njihovega fundamentalizma.« (Borut Mekina, Veèer, 16. 2. 2006) »Evropski mediji so vzroke zamenjali s posledicami: nad muslimanskim ogorèenjem so bili bolj ogorèeni kot pa nad vzroki za muslimansko ogorèenje.« (Marcel Štefanèiè, jr., Mladina, 27. 2. 2006) Vrsta analiz medijskih reprezentacij islama in muslima- nov, ki so se vrstile predvsem po 11. septembru 2001 (Bo- šnik, 2002, Pašiæ, 2002, Kotnik, 2003, Dragoš, 2003, 2004), kaþejo na primerljivost teh reprezentacij z reprezentacija- mi drugih manjšinskih skupin. Pri tem še posebno izstopa diskurz »mi-oni«, ki pravzaprav pomeni evropocentrièno ali zahodnocentrièno reprezentiranje muslimanov in isla- ma. Bošnik (2002), povzemajoè dansko študijo medijskega poroèanja o islamu avtorja Bashyja Quraishyja, tako piše, da si je zahod pravzaprav ustvaril svojo, zahodno podobo is- lama, ki ustreza njegovim politiènim in psihološkim potre- bam. Na to opozarja tudi Kotnik (2003) v analizi medijskih komentarjev o gradnji dþamije v Ljubljani in dodaja, da so mediji v obravnavanju muslimanov svobodo govora razume- li kot »imperativ sam po sebi«. Nezavedanje, da je svoboda govora zamejena z demokratiènimi naèeli nediskriminacije, je vodilo v to, da so medijske reprezentacije islama pogosto stereotipizirane, neredko pa so tudi bolj ali manj eksplici- tne oblike podpihovanja verskega sovraštva. Ena od kljuènih znaèilnosti medijskega diskurza o musli- manih, na katero opozarjajo omenjene študije in jo je bilo slo.indd 128 slo.indd 128 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 129 Manjšine v medijih moè odkriti tudi v analiziranih medijskih tekstih prièujoèe študije, je vzpostavljanje unificirane podobe muslimana (kot groþnje) in enaèenje terorizma z islamom kot religijo. Islam je, kot piše Bošnik (2002), religija, ki se razprostira po šestdesetih drþavah sveta in ima veè kot milijardo pri- padnikov in pripadnic. »Muslimani torej niso enotna masa. Imajo razliène kulture, naèin þivljenja, zgodovino, barvo, etniènost, jezike, mentaliteto, oblaèenje, socialni status, vzgojo in izkušnje« (Bošnik, 2002:60). Dragoš (2003) ugotavlja v študiji medijskega poroèanja o muslimanih, ki je vezana na èas od septembra 2001 do fe- bruarja 2002, da nestrpnosti do muslimanstva niso povzroèili dogodki 11. septembra 2001, paè pa je bila islamofobija v Sloveniji razširjena þe prej. Trdi, da se islamofobija ustvar- ja oziroma generira predvsem na polju politike, mediji pa delujejo kot reproducenti te nestrpnosti. Njegova analiza je sicer pokazala, da tiskani mediji profesionalno poroèajo o muslimanih in da je problematiènih in nesprejemljivih zapisov malo, a ti niso nepomembni. Medijske tehnike, po katerih se generira nestrpni diskurz o muslimanih, deli Dra- goš na tri tipe: humoriziranje, stigmatiziranje in diptihoni- ziranje. Prvo je ustvarjanje nestrpnosti s smešenjem, drugo z vzpostavljanjem stigme, tudi v primerih, ko muslimani niso njena neposredna tarèa, je pa vsebina stigme – tokrat namenjena diskvalifikaciji drugih – vezana na islam, islam- ske skrajneþe in podobno. Diptihonizacija kot tretja tehni- ka pa je selektivno in pristransko prikazovanje dejstev, s tem pa se ustvarja þelena podoba realnosti medijskega go- vorca (Dragoš, 2003:37–47). Veèino medijskih reprezenta- cij muslimanov in islama, ki jih razkrivajo prejšnje študi- je, je bilo moè najti tudi v naši kritièni diskurzivni analizi poroèanja medijev. Februarja 2006 je bilo v analiziranih medijih objavlje- nih ali emitiranih 194 medijskih tekstov, ki so se navezo- vali na muslimane. Kakor reèeno, je k tej obširni medijski pozornosti prispeval predvsem zaplet okrog danskih kari- katur, ki so bile objavljene v èasopisu Jyllands-Posten in so nekaj mesecev po objavi povzroèile vrsto protestov, razprav o loèitvi cerkve in drþave, o svobodi govora in podobno. Najveè tekstov, povezanih z muslimani, je februarja ob- javilo Delo ( 42), sledijo Veèer (38), Radio Slovenija (26), Dnevnik (23), Televizija Slovenija (20), Mladina (12), POP TV (10), Mag in Druþina (8), Radio Ognjišèe (6) in Murski vestnik (1). Pri tem je treba opozoriti, da ti medijski teksti ne pomenijo celotne »medijske produkcije« o ciljni skupini slo.indd 129 slo.indd 129 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 130 Mediji za drþavljane v analiziranem obdobju. To še zlasti velja za Radio Sloveni- ja, Radio Ognjišèe in Televizijo Slovenija; ti so o omenjenih temah poroèali tudi v drugih informativnih oddajah, ki v našo analizo niso bile vkljuèene. Muslimani nastopajo v skorajda vseh tipih medijskega poroèanja, a ker je bilo v ospredju aktualno politièno vpra- šanje, so o njih najpogosteje govorili v poroèilih oziroma èlankih in v noticah. graf 6: poroèanje o muslimanih glede na tip medijskega teksta poroèilo/èlanek 36,1 notica 26,3 komentar 16,5 reportaþa 10,8 intervju 5,2 pisma bralcev 3,1 kultura 1,5 èrna kronika 0,5 Epizodo o karikaturah in protestih zoper njo lahko – vsaj v nekaterih vidikih – okarakteriziramo kot obliko medijske (in tudi drugaène) moralne panike. Koncept moralne pa- nike (Cohen, 1980 [1972], Watney, 1997, Weeks, 1999) oznaèuje krajšo èasovno sekvenco, ko je kakšna skupina ljudi ali kakšen dogodek oznaèen za ogroþajoè element. To vodi v prevzemanje absolutistiènih pozicij, ki so se v prime- ru karikatur kazale v binarnih razmerjih civilizirani zahod : necivilizirani vzhod, katolièani kot miroljubni in musli- mani kot fanatiki in fundamentalisti, v idejah o spopadu civilizacij in podobno. To se je kazalo tudi v pogosti odso- tnosti konteksta dogodkov. Podobno prvi medijski teksti, ki so poroèali o protestih, niso zadosti prikazali razlogov za proteste; v tekstih je bila zgolj skopa informacija, da Mo- hameda ni dovoljeno upodabljati, šele pozneje so mediji poroèali tudi o tem, kako je bil Mohamed prikazan (npr. z bombo na glavi). Za moralno paniko je hkrati znaèilna medijska stereotipizacija »sovraþnika« – ta je prikazan kot absolutno zlo. V analiziranih medijskih tekstih sta se stili- zacija in stereotipizacija kazali s podobo muslimana kot te- rorista, zaþigalca zastav, kot vpijoèega, èrednega in na pol civiliziranega èloveka. K temu je pripomogla tudi uporaba terminov iz vojaškega diskurza in diskurza naravnih nesreè za opisovanje muslimanskih protestov proti karikaturam ali slo.indd 130 slo.indd 130 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 131 Manjšine v medijih pa tudi muslimanov samih. Poroèali so o »viharju 3 med mu- slimani« 4 , o »razplamtelem ognju v muslimanskih drþavah« 5 , o »vnetljivih reakcijah iz muslimanskega sveta« 6 , o »zanetenem poþaru« 7 , o uþaljenosti muslimanskega sveta, ki je »podiv- jala kot gozdni poþar« 8 , o tem, da so ulice »preplavili tisoèi demonstrantov« 9 , novinarji pišejo o »hudourniku demon- stracij« 10 , o »muslimanski nevihti« 11 , »plimi protestov« 12 , ki se ne bo kmalu umirila in podobno. Mediji so uporabljali tudi »vojaško dikcijo« in govorili o »kulturni vojni« 13 , »vojni karikatur« 14 in tako naprej. Na podlagi medijskih tekstov sklepamo, da so muslima- ni v analiziranem obdobju v medijski prostor najpogosteje stopali preko generalizacij in diskurza »mi : oni«, hkrati pa poroèanje o njih pogosto ni bilo kontekstualizirano. generalizacija Ena od problematiènih jezikovnih tehnik, ki jo mediji uporabljajo v reprezentacijah manjšin, je generalizacija. T a stopa v medijski prostor na dva naèina: a. S pripisovanjem stereotipnih lastnosti kot znaèajskih in ve- denjskih lastnosti vseh pripadnikov in pripadnic skupine. Po- navadi je to negativna stereotipizacija, lahko pa tudi pozitivna (npr.: »Tone je bil, tako kot velja za geje, zelo uglajen.«). b. S prenosom specifike kakšnega dogodka/posameznika v sploš- no znaèilnost takšnih dogodkov/posameznikov. Pri tem so dejanja nekaterih posameznikov pripisana celotni skupini (npr. medijski tekst, ki poroèa o dveh Romih, ki sta se stre- ljala, to dejanje v naslovu generalizira na celotno popula- cijo Romov: »Romi se streljajo«). V analiziranem vzorcu medijskih tekstov o muslima- nih lahko najdemo oba naèina generalizacije. Pogostejši je drugi; nasilni izgredi ali protesti muslimanskih skupin so v medijskih tekstih preinterpretirani kot izgredi in protesti, 3 Vsi poudarki v citiranih medijskih tekstih so avtorjevo delo, èe ni poudarjeno drugaèe. 4 Delo, 9. 2. 2006. 5 Dnevnik, 9. 2. 2006. 6 Delo, 16. 2. 2006. 7 Dnevnik, 14. 2. 2006. 8 Veèer, 20. 2. 2006. 9 Delo, 18. 2. 2006. 10 Druþina, 19. 2. 2006. 11 Mladina, 20. 2. 2006. 12 Veèer, 20. 2. 2006. 13 Mag, 15. 2. 2006. 14 Delo, 17. 2. 2006. slo.indd 131 slo.indd 131 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 132 Mediji za drþavljane katerih akterji so muslimani na splošno. Tako se ustvarja vtis, da je nasilje splošna znaèilnost vseh muslimanov in predvsem da to ni znaèilnost tistega, ki poroèa, in skupi- ne, ki ji pripada. Radio Slovenija (19. 2. 2006) je na primer poroèal: Potem ko je bilo v petkovih nemirih v Libiji ubitih 11 ljudi, je sinoèi za- vrelo tudi med nigerijskimi muslimanskimi verniki. Ti so poþigali ka- toliške cerkve, v najbolj krvavih protestih do zdaj pa je bilo ubitih 11 ljudi, predvsem kristjanov.« So bili na cesti res vsi nigerijski muslimanski verniki in so vsi poþigali katoliške cerkve? Ali pa so to poèeli le sku- pine oziroma posamezniki? Koliko je bilo torej ljudi na ce- stah? T eh odgovorov poroèilo ne daje. Èeprav se razume, da kriminalnih dejanj niso zagrešili vsi »nigerijski muslimanski verniki«, je efekt poroèila v dveh mogoèih razlièicah poten- cialno razlièen. V prvem primeru (»Nigerijski musliman- ski verniki so poþigali katoliške cerkve.«) se generalizirana podoba muslimanov kot kriminalcev nalepi na stereotipi- zirano podobo Drugega kot nasilneþa (kot naše nasprotje), drugi primer (»Nekaj nigerijskih muslimanskih vernikov je poþigalo katoliške cerkve«) pa ne navaja h generalizaciji, èeprav nujno ne izkljuèuje tovrstnega efekta. Poskušajmo stvar pripeljati do absurdne obrnitve. Za- mislimo si, da je avtor prièujoèega teksta Slovenec in da ste tisti, ki to poroèilo berete, ravno tako Slovenci in Sloven- ke. Spomnimo se na dogodek pred nekaj leti, ko so mediji poroèali o treh kranjskih gimnazijcih, ki so pobijali maèke. Èe bi iz tega dogodka nastala odmevna mednarodna tema (tako kakor so bili protesti proti karikaturam) in bi tuji me- diji poroèali o tem dogodku ter bi pri tem uporabili jezikovno tehniko generalizacije, potem bi bilo poroèilo zapisano tako- le: »Slovenski srednješolci pobijajo maèke.« Ali na primer: »Slovenci pobijajo maèke.« Oboje se nam zdi absurdno in nesmiselno, vsekakor nenatanèno in krivièno do vseh, ki maèk nismo pobijali. Ampak ne glede na to, ali smo maèke pobijali ali ne, bi bili – kot Slovenci – v zgodbo vkljuèeni kot tisti, ki pobijamo maèke. To bi postala naša (mednarodno) prepoznavna lastnost: tisti narod, ki pobija maèke. Za trenutek se pretvarjajmo, da smo še vedno Slovenci. Kaj bi se zgodilo, èe bi te maèke pobijali gimnazijci, vendar ne bi bili Slovenci, paè pa Romi? Mediji bi potem poroèali: »Romski gimnazijci pobijajo maèke.« Ali: »Romi pobijajo maèke.« Takšni naslovi brþkone niso tako moteèi/absurdni slo.indd 132 slo.indd 132 20. 9. 2006 16:26:02 20. 9. 2006 16:26:02 133 Manjšine v medijih kot zgornji. Razlog je ta, da se nas ne tièejo, hkrati pa jih lahko umestimo v podobo o Romih, ki jo reproducirajo me- dijski, politièni in podobni diskurzi. Niè èudnega se nam ne zdi, èe Romi pobijajo maèke, saj se pobijajo tudi med seboj, kradejo, so nedelavni, necivilizirani in podobno ... Poglejmo si še dve poroèili Radia Slovenija, katerih avtor pa je pozoren, da jasno definira (vsaj številèno ali opisno), kdo so akterji dejanj, in se tako izogiba generalizacijam: » Veè sto muslimanskih protestnikov je danes demonstriralo tudi pred danskim konzulatom v filipinski prestolnici Manila, vendar o veèjih izgredih od tam ne poroèajo.« (Radio Slovenija, 15. 2. 2006) » Skupina oboroþenih Palestincev [je] danes iz protesta vdrla v pisarno Evropske unije v Gazi.« (Radio Slovenija, 2. 2. 2006) Primerov generalizacije je veliko. Mediji tako poroèajo o »razjarjenih Palestincih« 15 , ki so napadli predstavništvo Nemèije, o »muslimanih po svetu« 16 , ki protestirajo, o »na- silnem odzivu muslimanskih mnoþic« 17 in podobno. Nasle- dnji primer je še posebno zanimiv, saj ne gre zgolj za tehni- ko generalizacije v smislu posploševanja dejanj na vse pri- padnike kakšne vere, paè pa je novinar Dela poenotil tudi glas muslimanov in zapisal, kaj muslimani trdijo. Pri tem se ustvarja vtis, da so muslimani kot poenotena gmota, ki ni diferencirana in razmišlja zgolj unificirano: » Muslimani trdijo, da so karikature þaljive in bogokletne, saj koran prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda in boga ... muslimani še vedno zahtevajo bolj neposredno opravièilo.« (Delo, 2. 2. 2006) V analiziranem obdobju tovrstna praksa poenotenja gla- su ni bila osamljena. Pri tem se nakazuje pomembna distink- cija; medtem ko mediji zahodne govornike predstavljajo z imeni in priimki, s funkcijami, z naslovi èasopisov, pri ka- terih delajo, je na drugo stran postavljen »glas musliman- skega sveta«; ta je pogosto, èeprav ne vedno, nedefiniran, poenoten v eno samo mnenje in gledanje, pogosto izenaèen z glasom, ki je najbolj slišan/radikalen. To jasno kaþe tudi razpredelnica, ki prikazuje, kdo je sestavljal 290 moških in 26 þenskih »glasov«, ki so v analiziranem obdobju v me- dijskem prostoru dobili moþnost govoriti o muslimanih, pa 15 Radio Slovenija, 4. 2. 2006. 16 Radio Slovenija, 2. 2. 2006. 17 Dnevnik, 7. 2. 2006. slo.indd 133 slo.indd 133 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 134 Mediji za drþavljane naj gre za neposredno citiranje, povzemanje njihovih idej in pogledov ali za intervjuje. Pri tem smo upoštevali tudi mnoþenje »glasov«, saj se nekateri govorniki v medijskih tekstih o muslimanih veèkrat oglašajo. Med njimi so bili še posebno izpostavljeni Kofi Anan, Janez Drnovšek in danski premier Anders Rasmusen. graf 7: kdo govori o muslimanih? 18 politik eu, zda 148 novinar eu, zda 4 8 politik ne-eu, ne-zda 29 znanstvenik eu, zda 18 katoliški duhovnik 13 karikaturist 11 islamski skrajneþ 11 islamski religiozni vodja 10 protestnik na ulici 8 islamski predstavnik iz Slovenije 7 drugo 7 pisatelj 5 novinar ne-eu, ne-zda 1 18 V kategorijo »islamski skrajneþi« smo šteli tiste govornike, ki so jih tudi mediji na razne naèine okarak- terizirali kot islamske skrajneþe ali predstavnike islamskih radikalnih skupin. Novinarji in politiki, ki so oznaèeni z ne-eu in ne-zda prihajajo iz veèinsko muslimanskih drþav. Nekateri novinarke in novinarji so se zgoraj prikazanim generalizacijam in posploševanju nekaterih aktivnosti na vse predstavnike kakšne verske, nacionalne ali druge skupnosti izognili tako, da so uporabljali izraze »demonstranti« in »pro- testniki«, pri tem pa so se izogibali pridevnikom musliman- ski, islamski, radikalni in podobno. Homogenizirano podobo muslimanov so slovenski mediji razbijali tudi tako, da so v reprezentacijah muslimanov ustvarjali navidezno hetero- genost, ki pa je bila tokrat vezana na dve homogeni podobi muslimanov, evropsko in neevropsko. Muslimani, ki þivijo v Evropi, so bili prikazani kot »bolj civilizirani in manj na- silni«, muslimani v drugih delih sveta pa so ustrezali podobi muslimana, ki v eni roki drþi Koran, v drugi pa oroþje. Novi- narji so notranjo diferenciacijo torej vzpostavljali tako, da so reproducirali diskurz »mi : oni«, ki je bil tokrat apliciran na geografsko pozicijo muslimanov. Ker »mi« v zahodnem svetu vsebuje tudi muslimane, so bili ti »oèišèeni« krimina- liziranih podob muslimanov iz nezahodnega sveta. Ob tem se ni mogoèe izogniti implicitni predpostavki tovrstne no- slo.indd 134 slo.indd 134 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 135 Manjšine v medijih tranje diferenciacije; muslimane na zahodu je »civiliziral« zahodni svet in so zato boljši (torej bolj zahodni). Novinarja Maga (15. 2. 2006), na primer, ugotavljata, da so bili »evropski muslimani znatno mirnejši kot verniki v njihovih matiènih deþelah, kar kaþe na vedno veèji razkol med muslimanskimi izseljenci na zahodu ter verniki v afri- ških in azijskih drþavah. Prvi so v svojih novih domovinah izkusili svobodo demokracije, katere prenos v islamski svet je veèinoma spodletel.« Novinarja tu vpeljujeta implicino reprodukcijo Drugega (v geografskem smislu) in jo v sklepu teksta prevedeta še v reprodukcijo Drugega v identitetnem smislu; èeprav so bili muslimani na zahodu mirni, novinarja sugerirata, da so vseeno »krivi«, torej drugaèni od nas, saj da so dobili zadošèenje zaradi nasilne reakcije drugih muslima- nov: »In èetudi se ne strinjajo [muslimani v Evropi, op. a.] z nasiljem na ulicah Gaze, Karaèija ali Bejruta, nedvomno èutijo neko zadošèenje ob šoku arogantnega zahoda.« Nekoliko drugaèe je notranjo diferenciacijo vzpostavila novinarka Dela (14. 2. 2006). Zapisala je, da si je v èasu, ko mediji prikazujejo »razjarjene mnoþice bradatih moþ« teþko zamisliti, da »tudi v teh deþelah obstajajo ljudje, najveèkrat izobraþenci, ki jim razum ni zameglil èustev, in gledajo na vse skupaj drugaèe kot veèina«. Tudi pri tem opozorilu ne gre spregledati implicitne reprodukcije Drugega; ta je še vedno prikazan kot nekdo, èigar èustva so se »zameglila«. Novi- narki je sicer uspelo preseèi generalizacijo, vendar je hkra- ti vzpostavila nove binarne delitve na razumne (Evropejci [mi!] in nekaj muslimanskih intelektualcev) in tiste, ki to niso (veèina muslimanskega sveta). Hkrati je treba omeniti, da so medijski teksti obèasno vendarle poudarjali, da nasilnih reakcij na objavljene ka- rikature ne smemo pripisovati celotnemu muslimanske- mu svetu in da nekateri muslimani tudi mirno protestirajo in grajajo nasilne proteste. Komentator v Dnevniku (9. 2. 2006) je tako zapisal, da so »številne mirne demonstracije zaradi Mohamedovih karikatur [...] potonile v medijskim oèem bolj všeènem poroèanju o huliganskem zaþiganju ve- leposlaništev«. Zdi se, da so bili prav medijski komentator- ji – poleg znanstvenikov in kulturnikov – najbolj kritièni do medijske reprezentacije muslimanov in so med drugim opozarjali prav na omenjene primere generalizacij. Z njo je tesno povezan tudi diskurz »mi-oni« in najpogosteje ome- njana sintagma »spopad civilizacij«. slo.indd 135 slo.indd 135 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 136 Mediji za drþavljane »mi : oni« ali huntingtonov spopad civilizacij Ali je to spopad civilizacij, je bilo eno od najbolj pogo- stih novinarskih vprašanj v èasu protestov proti karikatu- ram. Hkrati je bila to tudi najbolj tipièna tema razmišlja- nja številnih komentatorjev in strokovnjakov, ki so takrat dobili del medijskega prostora in pojasnjevali ozadje spora. Ne glede na odgovor na to vprašanje je jasno, da je vsaj del medijskih tekstov ustvarjal diskurzivni spopad dveh civili- zacij. Tako kakor bomo ugotovili pri drugih dveh analizira- nih skupinah, velja tudi v primeru muslimanov, da je bilo temeljno stališèe poroèanja o dogodkih pozicija »mi-oni« oziroma stališèe evropocentriènosti. Ustvarjalo je vtis o dveh homogenih skupinah: Evropejcih in muslimanih; pri tem je bila prva pozitivno ovrednotena in višje pozicioni- rana, druga pa, nasprotno, negativno ovrednotena in kot nasprotje Evrope niþje pozicionirana. Takšna predstava ni problematièna zgolj zato, ker muslimane predstavlja kot ho- mogeno gmoto s poenotenim, versko blaznim sporoèilom, paè pa tudi zato, ker na enak naèin predstavlja tudi zahod. Zahod pa seveda ni bil tako poenoten in homogen glede karikatur; nekateri so jih zagovarjali zaradi svobode govo- ra, drugi so se nad njimi zgraþali. Glavnina tekstov v analiziranih medijih je torej repro- ducirala staro razmerje med »nami« in »njimi« oziroma »Drugim«; vanj je bila projicirana ogroþenost Evrope, ki se je v medijih kazala v stiliziranih in stereotipiziranih pa tudi, kot pravi Aleš Debeljak (Veèer, 18. 2. 2006), »nami- šljenih podobah neobritega arabskega borca brez moralnih zadrþkov, ki s Koranom v eni in s puško v drugi roki neu- smiljeno pobija kršèanske civiliste«. Takšna podoba, ki jo Laurent Hassid posreèeno imenuje »karikaturna vizija mu- slimanskih druþb« (Veèer, 18. 2. 2006), se je reproducirala na razne naèine: a. Generalizacija; o tem smo govorili v prejšnjem poglavju; b. Evropocentrièni diskurz; poudarjanje drugaènosti islamske- ga sveta od zahoda, pri èemer je islamski svet prikazan kot nerazumljiv, manj civiliziran, fanatièen, zanj da so znaèilne »èudne«, neevropske vrednote, zahod pa je seveda njegovo nasprotje. c. Þrtveni diskurz; podaljšek evropocentriènega diskurza, v katerem je/so Evropa/kristjani predstavljena kot nedolþna þrtev islama in v katerem se prikriva dejstvo, da je prav za- slo.indd 136 slo.indd 136 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 137 Manjšine v medijih hod pogosto generiral nasilje proti muslimanom. S tem so tesno povezane razprave o terorizmu. d. Diskurz groþnje; radikalizirani verziji prejšnjih dveh diskur- zov, znaèilnost tega tipa je, da Evropa ni zgolj þrtev, paè pa so ogroþene tudi njene demokratiène vrednote. Implicitna znaèilnost tega diskurza je poziv k moènejšemu odporu, saj je muslimanski svet interpretiran kot zarota, ki hoèe »pre- vzeti, islamizirati« demokratièni evropski svet. Poglejmo si nekaj nazornih tovrstnih primerov, ki jih kaþe podnaslov v èlanku Veèera (10. 2. 2006). Novinar poroèa, da je predsednik Republike Slovenije opozoril na zaostrovanje med muslimani in zahodom, pri tem pa v pr- vem primeru govori o muslimanskem svetu, v drugem pa o zahodni civilizaciji. Islamski svet je zgolj svet, zahodni svet pa je civilizacija. Takšno podobo so še dodatno spodbujale radikalne izjave nasilnih skupin, katerih glas je bil v medij- skem prostoru poudarjen in v ospredju in je vsekakor pregla- sil alternativne glasove. V Veèeru istega dne (10. 2. 2006), na primer, so objavili èlanek »Kilogrami zlata za samomor« in pri tem v podnaslovu poudarili en glas – tistega, ki je naj- bolj radikalen: »T alibani naj bi bili ponudili sto kilogramov zlata vsakemu, ki bo ubil ljudi, odgovorne za objavo kari- katur, pet kilogramov zlata pa tistemu, ki bo ubil vojaka iz Danske, Norveške ali iz Nemèije.« Pri tako poudarjenem glasu talibanov je ostalo malo prostora za druge. Poglejmo si še nekaj primerov omenjenih medijskih naèinov karikaturizacije muslimanskega sveta. »V Evropi se je kršèanstvo z razsvetljenstvom, s krvavo izkušnjo verskih vojn, s postopno modernizacijo na vseh podroèjih preselilo v zasebno sfero, drþava in vera sta loèeni, druþba mnoþièno sekularizirana. Obseg, silovitost in dolgotrajnost muslimanskih odzivov na karikature potrjuje, da je z islamom drugaèe. [...] Po nekem opisu 19 je arabski prostor èrna luknja med uspešnim Zahodom in naglo napredujoèim Vzhodom. Za- gledan je v slavno preteklost, þivi v klavrni sedanjosti in išèe zunanjega krivca za svojo zaostalost in stagnacijo.« (Delo, 17. 2. 2006) »[D]ejstvo pa je, da se je tradicionalno preudarna, multikulturna in 'mi- rovniška' Evropa znašla v primeþu fundamentalistiènega mašèevanja. Potisnjena je v civilizacijski spopad [...]« (Dnevnik, 7. 2. 2006) 19 Avtor ni pojasnil, kateri oziroma èigav je ta opis. Zavedal pa se je njegove stereo- tipiènosti (in problematiènost), zato je teþo stereotipa prenesel na nedefiniranega av- torja, sebe kot avtorja (ki pa vendar omenja ta opis), pa izloèil kot »nekrivega«. slo.indd 137 slo.indd 137 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 138 Mediji za drþavljane »Islamsko pojmovanje vrednot je drugaèno kot na primer kršèansko in tega se je treba zavedati.« (Veèer, 11. 2. 2006) »Skrajni islam se je na karikature odzval z nasiljem, tudi z zaþiganjem danskih, nemških, francoskih in drugih evropskih zastav. Mar ni tudi to enako þalitev za nas, za Evropejce?« (TV Slovenija, Dnevnik, novi- narsko vprašanje, 4. 2. 2006) »Verjetno del krivde za ukoreninjene predsodke, ki jih ima Zahod o islamu, nosijo tudi muslimani sami, ker se nas niso dovolj potrudili preprièati o nasprotnem?« (Veèer, novinarsko vprašanje, 7. 2. 2006) Za vsako najmanjšo þalitev, pisanje ali karikaturo muslimani zahtevajo glavo; sicer pa po njihovem verujoèi èlovek tako ni veliko vreden! Èe bi kdaj kje prevladali muslimani, bodo najprej na vrsti ravno neverujoèi liberalci, njihovi otroci, vnuki in pravnuki! Tu bi najprej letele glave, èe ne bo vere in klanjanja! (Druþina, pismo bralcev, 26. 2. 2006) »V tem zgodovinskem trenutku zahod izsiljujejo [muslimani, op. a.], da bi prepustil geopolitièni prostor novemu kalifatu, katerega meje bi bile – glede na široko interpretacijo dþihadske filozofije – kjerkoli þivi musliman (torej naše ustave ne bi veè veljale), in kakršenkoli naš mo- der odgovor bo razlagan kot nemoè, ki lahko le utemelji 'ponos na is- lamsko sveto vojno'. [...] Naš morebitni šibek odgovor jim bo, èe bo prešibek, dal razlog za še moènejše izzivanje ter pospešil negativno samozavestnost. Opravièilo za vsak oèitan korak pa je nesmiselno, ker bi teroristom podarili nove razloge. Problem so oni, ne pa karikature.« (Mag, 22.2. 2006) »No, ampak èe se vihar ob þalitvah kršèanskih verskih èustev konèa le pri besednem obmetavanju, se v primeru razþalitve muslimanskih èustev sprevrþe v nasilje, groþnjo s smrtjo, bojkote, uliène nemire. [...] [È]e smo mi pristali na spoštovanje njihovih pravil na njihovem teri- toriju, potem prièakujemo qui pro quo [poudarjeno v originalu]. Èe se jaz kot nemuslimanka v znak spoštovanja do druge kulture na arabskih ulicah zakrijem, prièakujem, da ta vera spoštuje postulat moje kulture, ki govori o svobodi govora.« (Mladina, 6. 2. 2006) Posebni vidik þrtvenega diskurza vpeljujejo v medijske tekste o odzivih muslimanov na karikature predstavniki rimskokatoliške cerkve. Ti predstavljajo 13-odstotni deleþ med vsemi sogovorniki. V svojih izjavljanjih soèustvujejo z muslimani, vendar pri tem jasno vzpostavljajo distinkcijo med nami (katolièani) in njimi (muslimani); opozarjajo, da so bili tudi katolièani pogosto þrtve tovrstnih oskruni- slo.indd 138 slo.indd 138 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 139 Manjšine v medijih tev, le da njihovi odzivi nikoli niso bili tako nasilni. Im- plicitna predpostavka tega izjavljanja je poudarjanje, da so tudi katolièani þrtve, a da to prenašajo bolj mirno (civilizi- rano?) kakor muslimani. V tem stališèu lahko prepoznamo vse omenjene elemente: generalizacija, þrtveni diskurz, di- skurz »mi : oni«. Tovrstni diskurz, predvsem v smislu gene- ralizacije in binarne delitve dobri kristjani (þrtve) in slabi muslimani (nasilneþi), se je okrepil, ko je nekaj radikalnih skupin napadlo katoliške duhovnike in nekatere med njimi umorilo. Poglejmo si še nekaj teh primerov: »Aktualne karikature niso prvi primer in tudi ne edini, ko je novinarska svoboda prestopila vse meje dobrega okusa in zdrave pameti. Razli- ka je samo v tem, da je najveèkrat nastradala kršèanska simbolika in da paè kristjani danes na Zahodu svoje identitete ne branimo na tak naèin, kot to poènejo muslimani.« (Dnevnik, 17. 2. 2006) »Zagonetno je, kako in zakaj se naši liberalci tako ognjevito in þe kar nestrpno zavzemajo za postavitev velikega muslimanskega centra v Ljubljani (ko se prej niti komunisti niso). Èlovek dobi vtis, da sploh ne vedo ali noèejo vedeti, za kaj gre. Vaþno jim je le to, da ni kršèansko in katoliško. [...] Skrajni èas je, da se zresnijo in dajo veèjo podporo naši strani, zadnje èase vse bolj miroljubni kršèanski religiji, ki nikogar ne sili v cerkev in v vero, ki skuša biti z vsemi dobra, ki zna odpušèati tudi grobe þalitve, ki ji je – kljub vsem gmotnim skrbem – vendarle glavna ljubezen.« (Druþina, pismo bralcev, 26. 2. 2006) »Islam je v svojem bistvu in razvoju drugaèen, zato v nasprotju s kršèanstvom ne dopušèa kritiènih glasov o svoji veri.« (Druþina, 19. 2. 2006) »Tudi predsednik Drnovšek se je muslimanom opravièil zaradi objave karikatur v slovenskem tisku, ni pa se opravièil na primer slovenskim kristjanom zaradi podobne þalitve, èeprav je naš predsednik in bi se mo- ral za svoje drþavljane najprej zavzeti.« (Radio Ognjišèe, 17. 2. 2006) Kljub vsemu je posameznim medijem v nekaterih pri- spevkih uspelo preseèi kontekst razprave »mi : oni«; pri tem je teþko omenjati medij, laþe je govoriti o avtorjih in av- toricah (to hkrati govori o odsotnosti uredniške politike), èeprav med mediji s tovrstnimi prispevki izstopata Veèer in Mladina. Marcel Štefanèiè, jr. je v Mladini (20. 2. 2006) na primer zapisal: »Mnogi so takoj oznanili, da gre pri tem, kar gledamo, za »spopad civilizacij«. Kar seveda ni res: gre za spopad dveh skrajnih desnic, slo.indd 139 slo.indd 139 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 140 Mediji za drþavljane dveh fundamentalizmov – vzhodnega in zahodnega, islamskega in kršèanskega.« odsotnost konteksta Odsotnost konteksta je še ena od znaèilnosti diskurzivne medijske konstrukcije realnosti v analiziranem èasu. Medij- ski teksti so o odzivih muslimanskih skupin pisali, kakor da so to izolirani incidenti, neposredni odzivi na karikature, ki nimajo posebnega ozadja niti zgodovinskega konteksta. Prva faza poroèil o odzivih na karikature se je tako osredotoèala na muslimane kot nasilneþe, kot tiste, ki razbijajo nekaj, kar je evropsko. Zaradi te ekscesnosti, ki je za medije nad- vse vabljiva, v prvi fazi ne moremo govoriti o senzibilnosti in predvsem kontekstualizaciji dogodkov. Musliman je bil takrat izenaèen z neciviliziranim radikalcem. V Magu (15. 2. 2006), recimo, so zapisali: »Edini bog se ne šali in še zla- sti ne trpi šal na svoj raèun, njegovi verniki pa niso posebno natanèni pri izbiri tarè.« V drugi fazi, ki ji lahko reèemo faza streznitve, se je zaèela vzpostavljati loènica med radikalnimi skupinami in drugi- mi muslimani, katerih reakcija je uþaljena, ne pa nasilna. Za medijske tekste v drugi polovici je bilo znaèilno tudi to, da so odzive na karikature postavljali v širši kontekst, da so iskali ozadje, da se je evropocentrièni þrtveni diskurz obr- nil tudi v lastno prepraševanje odnosa zahoda do islama. V poznejšem obdobju (v drugi polovici februarja) so medi- ji objavljali tudi kritiène prispevke, ki so prikazovali širšo sliko. To velja predvsem za tiskane medije, ki so objavljali širše in poglobljene analize odzivov na karikature, manj pa za elektronske medije. Za ilustracijo naj omenimo zgolj konec prispevka iz Dnevnika TV Slovenija (2. 2. 2006), ko se je novinarka vpra- šala: »Kaj zbuja veè predsodkov proti islamu – te karikature ali rezanje vratov talcem pred kamerami in samomorilski napadi med porokami?« Novinarka je tako omenila nekaj, kar je seveda vredno vsega obsojanja, a pri tem uspešno za- menjala vzrok s posledicami; naše predsodke proti islamu je upravièila z nasilnimi dejanji, zamolèala pa je, da je to odgo- vor na druga nasilna dejanja (npr. [ameriški] vojaški posegi v ta del sveta). Avtorica je tako z izpustitvijo/netematizira- njem konteksta zapadla v þrtveni diskurz in v legitimiranje nestrpnosti do muslimanov. slo.indd 140 slo.indd 140 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 141 Manjšine v medijih grafièna oprema V treh glavnih dnevnikih, ki smo jih analizirali (Delo, Dnevnik in Veèer), so muslimani kot tema medijskega poroèanja desetkrat na prvi strani èasopisa, glavnina me- dijskih tekstov o muslimanih pa je bila objavljena na prvih šestih straneh. V tednikih je ta tema zavzemala osrednje mesto (tema tedna, reportaþa ipd.). Podobno so bili tudi v televizijskem in radijskem poroèanju muslimani poudarje- na tema, o njih so govorili v prvih minutah informativnih oddaj. Tega ne moremo trditi o drugih dveh analiziranih manjšinah (Romi in geji in lezbijke). Vendar pa tovrstna poudarjenost muslimanov v medijskem prostoru še ne po- meni, da je bil v ospredju tudi njihov glas, kakor smo po- kazali þe zgoraj. Statistika kaþe, da so o temah, ki so povezane z musli- mani in islamom, v medijih najveè razpravljali evropski in ameriški politiki. Razmerje med pojavljanjem predstavnikov iz islamskega sveta in predstavnikov zahodnega sveta je sko- raj dva proti osem. Razmerje je nekoliko boljše pri slikovnem gradivu, ki so ga objavljali tiskani mediji. Medtem ko so me- dijski teksti ustvarjali vtis, da so vsi protesti nasilni, in so se številni muslimani zato »izgubili« v prevladujoèi predstavi o ekstremistiènem »muslimanskem svetu«, je slikovno gradivo iz tiskanih medijev nekoliko bolj uravnoteþeno. graf 8: grafièna oprema medijskih tekstov v tiskanih medijih drugo 24% karikatura 6% dogodek o katerem se poroèa 13% mirne demonstracije 12% nasilne demonstracije 11% oseba o kateri se poroèa 34% Na slikah, objavljenih ob tekstih o muslimanih, je mogoèe videti tako mirne proteste kakor nasilne demon- stracije, v katerih protestniki, na primer, zaþigajo zastave in predstavništva zahodnih drþav. Vendar pa se zdi, da so nav- kljub uravnoteþeni porazdelitvi slik, ki prikazujejo mirne in slo.indd 141 slo.indd 141 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 142 Mediji za drþavljane nasilne demonstracije, zadnje bolj odmevne, saj so jih pou- darjali medijski teksti, ki so govorili predvsem o nasilju. Po- dobe nasilnih demonstracij so bolj »zapomnljive« tudi zaradi ekscesa, ki ga prikazujejo (Eksces pritegne pozornost in pro- daja medij!), in zato, ker se lahko umestijo v prevladujoèo podobo islamskega sveta kot »nasilnega, neciviliziranega in skrajnega«, ki ga zahodni mediji (in tudi drugi »zahodni diskurzi«) predstavljajo kot negativ evropski civiliziranosti, miroljubnosti in strpnosti. Èe povzamemo, medijski teksti o odzivih muslimanov na karikature Mohameda so z generalizacijo in diskurzom »mi-oni« ustvarjali podobo dveh homogenih svetov. T ovrs- tna binarna distinkcija se je umestila v stare podobe musli- manskega sveta, ki je izenaèen s terorizmom, in zahodom, ki je civiliziran, nedolþen in predvsem njihova þrtev. Pri tem so mediji reakcije muslimanov pogosto obravnavali kot izolira- ne incidente, brez širšega konteksta, ki jih je bilo zato moè preprosto umestiti v stereotipizirano podobo muslimana, »ki ima v eni roki Koran, v drugi pa puško«. T o je podoba, ki jo mediji intenzivno reproducirajo po septembru 2001, ima pa globlje korenine; Evropa je namreè za konstitucijo sebe kot civiliziranega sveta vedno potrebovala svoje nasprotje, svoj zunanji »moteèi element«. Muslimani so pri tem bili (in so) priroèno sredstvo lastne zaslepitve o veèvrednosti. slo.indd 142 slo.indd 142 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 143 Manjšine v medijih ROMI Analize medijskega poroèanja o Romih v Sloveniji (Er- javec, Hrvatin, Kelbl, 2000, Kotnik, 2002, Petkoviæ, 2002, 2003, Urh, Þnidaršiè-Demšar, 2005, Cigler, Bukovec, 2006) kaþejo precej unificirano podobo medijskih reprezentacij Romov, ki jih je bilo moè prepoznati in identificirati tudi v naši analizi. Zdi se, da v medijskih reprezentacijah Romov ni bistvenega kvalitativnega preskoka; izhodišèe so namreè problemi. Ti so tudi najpogostejši razlog, da mediji sploh poroèajo o Romih, še posebno èe ti problemi prerastejo v konflikt. Petkoviæ (2002:18) opozarja, da se v javnih raz- pravah o Romih, pa tudi v medijih, vedno znova ponavljajo »priroèni (rasistièni) argumenti o posebnem (kriminalizira- nem) kulturnem vzorcu in (prirojeni) socialni inferiornosti Romov«. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi avtorice študije o diskriminatornem medijskem diskurzu o Romih (Erjavec, Hrvatin, Kelbl, 2000), saj so ugotovile, da se me- dijske reprezentacije Romov osredotoèajo predvsem na tiste njihove znaèilnosti, ki jih mediji interpretirajo kot negativ- ne; s stereotipizacijo in posploševanjem so Romi predstavlje- ni kot kulturno razlièni (so nedelavni in þivijo od socialne pomoèi), deviantni (kraja da je del njihove narave), poleg tega pa jih predstavljajo kot tiste, ki ogroþajo naš kultur- ni red, s tem pa tudi samo veèinsko prebivalstvo. Avtorice so leta 2000 hkrati ugotovile, da Romi v medijih le redko nastopajo kot konkretni posamezniki, vendar je Petkoviæ (2002, 2003) pozneje, v analizi parlamentarne razprave o volitvah romskih svetnikov, opozorila, da se »romski glas« vse bolj sliši v medijskem prostoru. Hkrati je ugotovila, da novinarke in novinarji vse pogosteje eksplicitno opozarja- jo na stigmatizacijo in nestrpnost, èe povzemajo argumente politikov, ki zavraèajo urejanje »romskega vprašanja«. So- dila je, da je to »pozitivna in nova plat razprave o identiteti Romov v Sloveniji«, vendar hkrati opozorila, da so se »na prièakovanih mestih ohranili tudi novinarske prakse in di- skurzi, ki Rome diskriminirajo, kriminalizirajo in rasistièno razglašajo za drugorazredne« (Petkoviæ, 2003:69). V analiziranem obdobju je bilo objavljenih 41 medijskih tekstov, ki so se neposredno ali posredno dotikali Romov. Nacionalni mediji so o njih poroèali predvsem v povezavi z razpravo o tako imenovanem krovnem zakonu o Romih v drþavnem svetu. Razprava o tem zakonu je bila v drþavnem svetu 21. februarja 2006. Glavnino medijskega poroèanja pa moramo pripisati regionalnemu Dolenjskemu listu, ki o slo.indd 143 slo.indd 143 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 144 Mediji za drþavljane Romih redno poroèa v okviru krajevne kronike. Februarja 2006 je bilo najveè medijskih tekstov o Romih objavljenih prav v Dolenjskem listu (14), v Delu in Veèeru je bilo objav- ljenih po devet tekstov, po dva teksta sta bila objavljena v Dnevniku, Mladini, Murskem vestniku in na T eleviziji Slovenija, eden pa na Radiu Slovenija. POP TV, Radio Ognjišèe, Druþina in Mag v tem obdobju niso poroèali o Romih. Na podlagi analiziranih tekstov sklepamo, da so najpo- gostejši tipi medijske reprezentacije, preko katerih Romi stopajo v medijski prostor, kriminalizacija, diskurz mi-oni, problematizacija in stereotipizacija. T a preèi vse tipe repre- zentacij Romov. diskurzivna kriminalizacija romov Naèin stopanja Romov v medijski prostor nakazuje þe sama statistièna analiza tipov medijskih tekstov, v katerih so omenjeni. Skoraj 20 odstotkov vseh teh medijskih te- kstov je objavljenih v kontekstu èrne kronike in poroèil o kriminalnih dejanjih. Èe v analiziranem obdobju ne bi bili razpravljali o krovnem zakonu, ki je romski problem postavil v kontekst politike in prispeval k veèjemu številu »poroèil«, potem bi lahko govorili o še veèji medijski kri- minalizaciji Romov. graf 9: poroèanje o romih glede na tip medijskega teksta poroèilo 44 notica 22 èrna kronika 20 reportaþa 7 intervju 5 kultura 2 V analiziranem obdobju so o Romih na straneh èrne kronike pisali v treh kontekstih: kot udeleþencih v poskusih umora, kot preprodajalcih ali lastnikih nelegalnega strelne- ga oroþja in kot tistih, ki ogroþajo uradnike in uradnice v centru za socialno delo in jim grozijo. V nobenem od teh primerov medijski teksti kriminalnih dejanj niso pripiso- vali doloèenemu èloveku, paè pa so jih generalizirali in po- sploševali na vse romsko prebivalstvo. Mediji so, na primer, poroèali, da so ljudje, pri katerih so zasegli nelegalno oroþje, to kupili »v enem od romskih naselij« (Delo, 11. 2. 2006, Veèer, 13. 2. 2006). V Veèeru þe sam naslov »Oroþje kupil slo.indd 144 slo.indd 144 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 145 Manjšine v medijih v romskem naselju« napeljuje na semantièni preskok, ki pomeni enaèenje nelegalnega oroþja z vso romsko skupno- stjo. Takšno podobo so dodatno generirali tudi govorniki v omenjenih medijskih tekstih. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate se je, kot piše Delo (3. 2. 2006), »zavzel za pogostejše razoroþevalne akcije med Romi«. V noticah na straneh èrne kronike avtorji medijskih tek- stov Romom pogosto sodijo kar vnaprej, še preden je ka- teremu od njih dokazana krivda. Delo (3. 2. 2006) je tako poroèalo, da so policisti v hišnih preiskavah v romskem naselju zasegli tudi prenosni raèunalnik, »ki menda izvira iz vloma«. Zanimivo je, da je v podnaslovu omenjenega teksta »menda« izginil, raèunalnik pa je bil predstavljen kot de- jansko ukraden: »V T rebnjem in Èrnomlju so policisti našli oroþje, v romskem naselju pa ukraden raèunalnik, kljuèe usb in prenosne telefone.« Za to trditev niso navedli dodatnih argumentov ali pojasnil, se pa tovrstne vnaprejšnje sodbe lepo skladajo s podobo Romov kot kriminalcev. V istem poroèilu je avtorica navedla, da so policisti nekatere predmete zasegli tudi v drugih hišnih preiskavah (zunaj romskega naselja, v T rebnjem in Èrnomlju), a v pri- meru teh ni prejudicirala, da so predmeti morda ukradeni, paè pa je, na primer, le poudarila, da lastniki zanje niso imeli dovoljenja. Ta diskrepanca je oèitna þe v uvodnem delu èlanka, v katerem je zanimivo tudi to, da je avtorica o romskih osumljencih govorila kot o »moških«, o drugih dveh osumljenih pa kot o »obèanih« oziroma »domaèinih«. K tej binarni distinkciji (mi-oni, civilizirano-necivilizirano) se bomo vrnili v nadaljevanju. Podobno prejudiciranje je bilo moè prebrati tudi v tekstu v Veèeru (6. 2. 2006), v katerem so poroèali o istem dogodku. Zapisali so, da za zaseþene predmete »obstaja sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj«, þe veèkrat omenjeni raèunalnik pa je v tem zapisu oznaèen kot »raèunalnik, ki izvira iz vloma«. V medijskem tekstu o problemih Centra za socialno delo Èrnomelj, objavljenem v Dolenjskem listu, je avtor, podpisan z inicialkami, poroèal, da se vse pogosteje dogaja, da mora- jo zaposleni v omenjenem Centru »poslušati þalitve iz ust strank«. Nato sledi zgodba moškega, enega od teh strank. Ko je izvedel, da zaradi preseganja cenzusa ne bo veè dobival socialne pomoèi, je socialni delavki obljubil, da bo »naredil sranje, ki ga bodo pomnile, ter jih spomnil, da je bil pred leti udeleþen pri streljanju pred èrnomaljsko pošto«. Avtor èlanka je zgodbo te stranke navedel kot primer oziroma ilu- stracijo strank, ki se pritoþujejo in grozijo, vendar je pri tem slo.indd 145 slo.indd 145 20. 9. 2006 16:26:03 20. 9. 2006 16:26:03 146 Mediji za drþavljane pomembno, da omenjeni ni okarakteriziran zgolj kot ena od strank, ki dobiva socialno pomoè, paè pa je njegov glavni identitetni oznaèevalec dejstvo, da je Rom. Tako pride do semantiènega prenosa, ki vzpostavi predstavo, da so stran- ke, ki grozijo, pravzaprav Romi, èeprav avtor èlanka zgod- be eksplicitno ni generaliziral na celotno romsko skupnost. Semantièni preskok s splošnega (stranke, ki so þaljive) na specifièno (zgodba Roma, ki je þaljiv), da nedefiniranim strankam iz uvoda teksta obraz Roma; to pa nas seveda ne preseneti, saj podobo brez teþav uvrstimo v predstavo o Ro- mih kot tistih, ki ne upoštevajo zakonov in so nasilni. To podobo dodatno utrjuje grafièna oprema teksta, ki moškega, posnetega v hrbet, prikazuje pri nasilnem dejanju in groþnjah neki usluþbenki v pisarni. Èeprav moški na fotografiji goto- vo ni Rom iz zgodbe, je namen grafiène opreme prav ustvar- janje iluzije, da je na fotografiji vendarle omenjeni nasilni Rom, ki grozi delavki Centra za socialno delo. T a grafièna podoba je kljub vsemu izjema v analiziranem obdobju. Slikovno gradivo v tiskanih medijih ob tekstih o Romih ne prinaša nobene posebnosti; èlanki o Romih so praviloma opremljeni s prizori dogodkov, o katerih medij- ski tekst poroèa, ali pa s podobo sogovornika. V manjšem delu so tiskani medijski teksti o Romih opremljeni s prizori »iz þivljenja Romov«. graf 10: slikovno gradivo v tiskanih medijskih tekstih o romih Romi 11% dogodek, o katerem se poroèa 46% nasilje 4% oseba, o kateri se poroèa 39% slo.indd 146 slo.indd 146 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 147 Manjšine v medijih mi : oni / civilizirano : necivilizirano »Tako sta v obèini dve romski naselji, eno v Lepovèah in drugo v Gorièi vasi, kjer je v vsakem naselju po ocenah po trideset Romov. 'Drugi Romi so socializirani, delajo in þivijo po blokih',« pravi Majda Vrh. (Delo, 24. 2. 2006) V medijskih tekstih, ki so poroèali o Romih, je februar- ja nastopilo 45 sogovornikov in 15 sogovornic. Pri tem sta z najpogostejšimi nastopi izstopala predvsem Janez Obreza, direktor vladnega urada za narodnosti, in Joþek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov. Spodnja razpredelnica kaþe, èigav »glas« (mnenje, izjavo, stališèe, odgovor ...) je bilo še moè slišati v analiziranih tekstih. graf 11: kdo govori o romih? politiki 24 romski predstavniki 11 uradniki 9 Romi 8 drugo 5 znanstveniki 2 policija 1 Èeprav je pri Romih razmerje med romskimi in nerom- skimi govorniki in govornicami v medijskih tekstih bolj- še kakor pri muslimanih, lahko tudi pri njih govorimo, da se v medijskem poroèanju slišijo preteþno glasovi tistih, ki niso del romske skupnosti. Razmerje je štiri proti šest, bilo pa bi še slabše, èe v analiziranem obdobju ena od analizi- ranih revij (Mladina) ne bi bila objavila obširne reportaþe o Romih in vanjo vkljuèila precej romskih sogovornikov in sogovornic. Sogovorniki pa tudi novinarke in novinarji sami vzpo- stavljajo v medijskih tekstih o Romih binarno razmerje »mi : oni«; v Rome je projicirano tisto, kar je negativno, drugaèno, necivilizirano; v odnosu do Drugega pa se vzpostavlja »mi«, ki je civiliziran, kulturen in predvsem neproblematièen. »Mi« postane oder, s katerega se ocenjuje in vrednoti vse drugo. Pri tem se medijske reprezentacije Romov ne razli- kujejo od reprezentacij drugih dveh analiziranih skupin; nasproti muslimanov se postavlja razviti zahodni svet, na drugi strani binarnega razmerja, v katero so vkljuèeni ho- moseksualci, pa so heteroseksualci kot standard in norma, slo.indd 147 slo.indd 147 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 148 Mediji za drþavljane èemur Warner (1999) kot predstavnik poststrukturalistiène analize queer pravi heteronormativnost. Gre torej za isto lo- giko reprezentacij, na katero med drugim opozarja znamenita študija Edwarda W . Saida (1996) o »zahodnjaških pogledih na Orient«. Romi kot Drugi so pravzaprav implicitni okvir vseh medijskih reprezentacij, saj stopajo v medije kot »zu- nanji problem«, kot skupnost, ki je hkrati znotraj, a ven- darle zunaj širše (slovenske) skupnosti. »Romi v naši obèini samo za pitno vodo dolgujejo 5 milijonov (èeprav jih je le 350), imajo pa mobitele, drage avtomobile, puške, mitraljeze ...« (Joþe Povšiè, direktor trebanjske Komunale, Dolenjski list, 2. 2. 2006) »Nimamo romskega svetnika in ga ne bomo imeli! Dali smo jim bajte, elektriko in vodo zastonj – študent si mora vse to urediti sam. Rom je še prelepa beseda zanje – mi imamo teþave s Cigani!« (Sreèko in Rok iz Ivanène Gorice, Mladina, 27. 2. 2006) Diskurz »mi : oni« je tesno povezan z medijskimi repre- zentacijami Romov kot problemom. Pri tem sta poudarjena predvsem dva: izobrazba (izobraþeni Slovenci : neizobraþeni Romi) in zaposlitev (zaposleni (marljivi, delavni) Slovenci : nedelavni (izkorišèevalski, leni) Romi). Zanimivo je, da tovrstne binarne delitve ne generirajo samo neromski sogo- vorniki (þupan Semièa Ivan Bukovec je na primer trdil, da bo krovni romski zakon »legaliziral nedelo« in Romom dodelil zgolj pravice, ne pa tudi obveznosti), paè pa celo predsednik Zveze Romov Slovenije, ko govori o »slabih delovnih na- vadah nekaterih Romov« (Delo, 22. 2. 2006). Pri tem resda problematizira tudi kontekst, ko pravi, da so problem tudi predsodki delodajalcev pri zaposlovanju Romov. romi kot problem Najpogostejša fraza, ki jo je moè zaslediti v medijskih tekstih o Romih, je »romska problematika«. Romi so zato v medijskih reprezentacijah najpogosteje predstavljeni kot pasivni objekt (ne subjekt!), ki pomeni problem. V anali- ziranem obdobju lahko govorimo le o eni izjemi, ki Romov ne kontekstualizira kot problema – to je prispevek Televizi- je Slovenija (7. 2.) o prevodih Prešernovih pesmi v romski jezik. Avtorica je predstavila prevajalca Rajka Šajnovièa, a ga je tudi oznaèila za posebneþa. Pri tem ni uporabila nepo- sredno izraþenega mnenja, paè pa je takšno podobo z modi- ficirano izjavo prenesla na romsko skupnost (»Med svojimi slo.indd 148 slo.indd 148 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 149 Manjšine v medijih ljudmi velja za posebneþa«). Tovrstne modificirane izjave pa so integralni del vnašanja stereotipov v medijski prostor (Mitten in Wodak, 1993). V tem primeru delujejo kot pri- kaz izjeme, ki pa sicer potrjuje veèinsko predstavo o Romih kot ne (dovolj) kulturnih ljudeh. V kontekstu reprezentacij Romov kot problemov so ti »subjektivizirani« le pri socialni pomoèi. Tu delujejo kot aktivni subjekt, ki pobira denar od drþave, torej od »nas«. Poglejmo nekaj primerov. »Þal obstojeèa zakonodaja starše romskih otrok odvraèa od vkljuèevanja v vrtec, saj, èe imajo otroka doma, dobijo za 20 odstotkov višji otroški dodatek, kar mnoþièno izkorišèajo.« (Dolenjski list, 9. 2. 2006) »Vèasih so še fehtali, zdaj jim tudi tega ni treba, ker dobijo pomoè od obèine.« (Ivanka Javornik, obèanka Grosupelj, Mladina, 27. 2. 2006) »Da je [romsko vprašanje] tako pereèe, je zveèine posledica romske brezposelnosti, ki je tolikšna tudi zato, ker je izvrstno poskrbljeno za njihovo socialno varnost.« (Janez Drobniè, minister za delo, druþino in socialne zadeve, Dolenjski list, 2. 2. 2006) »Kdo pa se bo zaposlil preko javnih del, èe je socialna podpora viš- ja kot plaèilo za tovrstno delo?« (Ivan Bukovec, þupan obèine Semiè, Veèer, 22. 2. 2006) Zdi se, da v medijskih reprezentacijah Romov kot prejemnikov socialne pomoèi, delujejo dvojna merila interpretacije; Romi prejemajo socialno pomoè, zato se noèejo zaposlovati in noèejo delati. Romi, kot »oni«, to- rej »mnoþièno izkorišèajo« tovrstno moþnost, pri tem pa se ustvarja vtis, da »mi« teh moþnosti ne izkorišèamo, èeprav so nam dane, saj za vse veljajo ista merila. Rom kot prejemnik socialne pomoèi je spremenjen v posameznika, ki izkorišèa (in je zato problematièen), medtem ko pri »nas« tovrstne interpretacije ni (ali pa ni toliko medijsko eksponirana, saj jo zakriva [medijska] podoba »delovnih Slovencev« kot bi- narno nasprotje Drugega, torej Romov). To pomeni, da se stereotipne medijske reprezentacije lepijo druga na drugo in se tako reproducirajo. Shema »lepljivih reprezentacij« v primeru Romov je na podlagi analiziranega gradiva videti pribliþno takole: slo.indd 149 slo.indd 149 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 150 Mediji za drþavljane graf 12: shema lepljivih stereotipnih reprezentacij romov v medijih (v kontekstu »mi-oni«) vzorèna vezava rom neizobraþen, nezaposlen rom kriminalec rom izkorišèevalec socialne pomoèi rom problem Èe ostanemo pri isti metaforiki, potem so eno od »le- pil« za prikazano shemo stereotipnih reprezentacij tisti deli medijskih tekstov, v katerih se poroèa o sredstvih za »re- ševanje romske problematike«. Tovrstna informacija sama po sebi seveda ni problematièna, vendar »reagira« v kon- tekstu zgoraj predstavljene sheme, v kateri se ustvarjeni podobi Romov kot izkorišèevalcev dodaja podatek, koliko »romska problematika« stane drþavo. K omenjeni reakciji prispeva tudi naèin vnašanja teh podatkov v medijski tekst, ki na primer z besedo »samo« poudarja vloþeni znesek kot velik in izjemen, s tem pa – v logiki nièelne vsote – hkrati poudarja, koliko manj denarja ostane za »nas«. » Samo letos bo drþava v ta namen [sanacija romskih naselij, op. r.k.] namenila okoli 314 milijonov tolarjev« (Veèer, 22. 2. 2006). »Vlada je v proraèun za letos namenila 350 milijonov tolarjev za ure- janje infrastrukture v romskih naseljih, za ceste in celo javno razsvet- ljavo. [...] Samo s tega podroèja je za delovanje teh [romskih] društev zagotovljeno 46 milijonov tolarjev.« (Delo, 20. 2. 2006) Èe povzamemo, mediji so v analiziranem obdobju o Ro- mih poroèali v dveh temeljnih tematskih okvirih: kriminal in razpravljanje o krovnem romskem zakonu. V prvem pri- meru so bili Romi reprezentirani kot akterji kriminalnih dejanj in pri tem so bili osumljeni posamezniki stopljeni s skupnostjo, ki ji pripadajo. Tako je bila kriminalizirana celotna skupnost. Kriminalizacija je bila hkrati apriorna, slo.indd 150 slo.indd 150 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 151 Manjšine v medijih brez dokazov ali konène sodbe. Kontekst razpravljanja o krovnem zakonu v drþavnem svetu je v medijih odprl pro- stor za ponovni razmislek o »romski problematiki«. Okvir omenjenih medijskih reprezentacij je binarno diskurzivno razmerje »mi : oni«, ki implicira razmerje »civilizirani : ne- civilizirani«. »Oni« so bili konstituirani kot problem pred- vsem zaradi izobrazbe in zaposlitve, na te predstave pa so se lepile þe omenjene predstave o Romih kot kriminalcih in Romih kot izkorišèevalcih socialne pomoèi. Veèina medij- skih tekstov je torej problematizirala Rome, ne pa (tudi) kontekst; ta je ostal neproblematiziran, in tako se je krepila podoba »njih«, ki so hkrati zunaj (drugaèni od nas), a kot problem navzoèi znotraj. slo.indd 151 slo.indd 151 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 152 Mediji za drþavljane GEJI IN LEZBIJKE »Zato naj vlada le vzame denar toplovodarjem in ga da tistim, ki si upajo skoèiti v hladno vodo.« Primer 'prikrite' uporabe þaljivega izraza za homoseksualce kot oblike diskreditacije nasprotnika. 20 (Dnevnik, 3. 2. 2006) Študija o poroèanju tiskanih medijev o homoseksu- alnosti v obdobju od 1970 do 2000 (Kuhar, 2003) kaþe, da mediji sicer praviloma naklonjeno ali vsaj nevtralno poroèajo o njej. To je bila v analiziranem obdobju, in je še danes, marginalna novinarska tema, zato v medijskih hišah praviloma nimajo novinark ali novinarjev, ki bi bili speci- alizirani za poroèanje o njej; zdi se, da vsaj za analizirano obdobje velja, da so se je lotevali tisti novinarke in novi- narji, ki so bili za diskriminacijo na podlagi spolne usmer- jenosti senzibilizirani, ali pa so se jo lotevali z nekakšnega humanistiènega stališèa, to pa je bilo marsikdaj – èeprav z dobrimi nameni – tudi pokroviteljsko. Homoseksualnost je hkrati še vedno razumljena kot eksces ali eksotika, ki je za- nimiva za medije. Tratnik (2000) zato ugotavlja, da se ho- moseksualnost in reprezentacije homoseksualnosti v poznih devetdesetih in pozneje premešèajo na podroèje zabavne in- dustrije; tu prevladuje osebno in spektakularno. Velikonja (2001:397) dodaja, da so »uredniške politike do vprašanja homoseksualnosti skorajda enotne v tem, da konsistentne uredniške politike ni«. Meni, da zato ne moremo govoriti o homofobiènih medijih, paè pa prej o homofobiènih pro- ducentih medijskih tekstov. Mediji so gejem in lezbijkam naèelno naklonjeni, a tri- desetletna analiza poroèanja medijev o homoseksualnosti (Kuhar, 2003) ugotavlja, da so v medijske reprezentacije homoseksualnosti vedno znova uhajali diskurzi, ki so re- producirali stereotipne podobe o njih. Študija ugotavlja, da homoseksualnost še vedno povzroèa negotovost in ne- lagodje, zato se v medijih pogosto kaþe v stereotipiziranih 20 Gostujoèi komentator Dnevnika v tekstu ne govori o homoseksualnosti, paè pa o druþboslovnem raziskovanju v Sloveniji in trdi, da nekateri druþboslovci odkriva- jo »toplo vodo«. V nadaljevanju sicer omenja homoseksualne zveze kot zveze, ki jih druþboslovci definirajo kot enakovredne heteroseksualnim (s tem se ne strinja), ven- dar uporabo oznake »toplovodarji« navidezno veþe na naslov komentarja (»Odkri- vanje tople vode«). Pri tem pa vseeno hkrati igra na veèpomenskost oznake »toplo- vodar«. »Toplovodar« je namreè þaljiv izraz za homoseksualce – v tekstu pa ima, ob poigravanju s »toplo vodo« in nasprotovanju homoseksualnim zvezam, funkcijo sme- šenja komentatorjeve tarèe (druþboslovci). Medijski uèinek je torej dvojen: smešenje neposredno diskreditira druþboslovce in posredno reproducira podobo homoseksual- nosti kot neèesa, kar je vredno zasmehovanja, hkrati pa reproducira tudi podobo ho- moseksualnosti v seksualno predimenzioniranih in vulgariziranih podobah. slo.indd 152 slo.indd 152 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 153 Manjšine v medijih podobah, ki se zlahka lahko umestijo v bralèevo podobo o njej in ga tako ne vznemirijo. Govorimo lahko o petih te- meljnih naèinih stopanja homoseksualnosti v medijski pro- stor: þe omenjena stereotipizacija izhaja predvsem iz rigidne- ga razumevanja spolnih shem in odnosov med spoloma, iz nespodbitne komplementarnosti dveh nasprotnih spolov. Z medikalizacijo homoseksualnosti stopa v medijski pro- stor psihiatrièni diskurz o istospolni usmerjenosti. Pri tem je homoseksualnost problematizirana (Kaj je vzrok zanjo?), heteroseksualnost pa je v medijskih reprezentacijah nevpra- šljiva, naravna, torej zdravorazumska. Seksualizacija homo- seksualnosti kot tretji tip medijskih reprezentacij reducira geje in lezbijke na vprašanje seksualnosti (to je še posebno izrazito v grafièni opremi medijskih tekstov), skrivnostnost pa je tista medijska reprezentacija, ki homoseksualnost kaþe kot skrivnost, ki jo je treba obþalovati in se je sramovati. T a stara medijska reprezentacija, znaèilna predvsem za sedem- deseta in pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja, se po- navlja tudi v devetdesetih, na primer v katoliškem tedniku Druþina (prim. Greif, 2001:389). Kuhar nadalje ugotavlja, da so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v medijski pro- stor vse pogosteje stopale normalizirane podobe homoseksu- alnosti. Èeprav je to kvalitativni premik, normalizacija ni neproblematièna; gre namreè za heteroseksualno normali- zacijo, kar pomeni da so medijske podobe homoseksualno- sti prikrojene po meri heteroseksualca in tako niso percipi- rane kot ogroþajoèe. Homoseksualnost je tako sprejemljiva le, èe je depolitizirana in postavljena v kontekst spektakla, zabave in seveda osebnega. Vpletanje gejevskih in redke- je lezbiènih likov v številne humoristiène serije je oèitno znamenje tega procesa. V analiziranem enomeseènem obdobju je bilo objavlje- nih 14 medijskih tekstov, ki so poroèali o homoseksualno- sti oziroma o gejih in lezbijkah. Veèji del teh tekstov, objav- ljenih februarja 2006, je povezanih z lezbièno in gejevsko kulturno produkcijo (recenzije knjig gejevskih in lezbiènih zbirk Vizibilija in Lambda pri Škucu), s postavitvijo raz- stave Homokavst o preganjanju homoseksualcev v tretjem rajhu, in predvsem s filmsko reprezentacijo gejev, vezano na film Gora Brokeback. Filmu so, kot þe omenjeno, v ana- liziranem obdobju napovedovali dobre moþnosti, da dobi oskarja za film leta. Tema gejev in lezbijk je v zadnjem obdobju pogosto ali celo najpogosteje postavljena v kontekst aktualnih politiènih problemov, predvsem v povezavi z razpravo o slo.indd 153 slo.indd 153 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 154 Mediji za drþavljane zakonu o registraciji istospolnih partnerskih zvez. Tudi v analiziranem odboju je bilo nekaj tovrstnih poroèil, ki so ostala v klasièni shemi poroèanja o homoseksualnosti; po nanizanih argumentih za in proti – pri tem mediji pogosto ponujajo oder za reprodukcijo nestrpnosti in citirajo »soène« (homofobiène) izjave parlamentarcev – pride glas »javnega mnenja«. T a je predstavljen kot alfa in omega celotne razpra- ve o istospolnih partnerskih zvezah. Pri tem mediji pravilo- ma ne problematizirajo dejstva, da nestrpno javno mnenje glede homoseksualnih porok legitimira nestrpnost in ho- mofobijo; z eno nestrpnostjo se upravièuje druga in zdi se, kakor da lahko javno mnenje tudi z reprezentacijo v medi- jih povsem arbitrarno doloèa definicije in meje èlovekovih pravic in navsezadnje demokracije. T ovrstne medijske repre- zentacije so, tako pravi Velikonja (2004), partikularizacija obèega, ko je naèelo univerzalne enakosti kot drþavljanske politiène kulture medijsko konstruirano kot zgolj partiku- larno mnenje zagovornikov tovrstne zakonodaje: »Mediji torej ponujajo javnosti enakovrednost opcije, ki širi sklad pra- vic, in druge, ki sklad pravic oþi. Te razlike ne poudarijo, temveè jo nevtralizirajo, zato so odgovori za erozijo moderne drþavljanske kul- ture, kar ima lahko nepredvidljive, za socialni mir skrajno destruktivne posledice« (Velikonja, 2004:12) Mediji pri tem niso pozorni, da tovrstna medijska par- tikularizacija mnenj, ki se v razpravi o èlovekovih pravicah pojavlja v obliki pro et contra, prispeva k nevarnemu »rah- ljanju univerzalnosti prava«. Pri tem naj opozorimo, da je tovrstna partikularizacija še posebno zgovorna zaradi dejstva, ker je znaèilna le za izbrane primere; za razprave o gejih in lezbijkah, razprave o Romih in podobno, medtem ko me- dijske reprezentacije nekaterih drugih skupin – èeprav ne neproblematiène – ponavadi niso »uravnoteþene« z naspro- tnim mnenjem; v razpravah o Þidih, na primer, ni mnenja neonacistov. V medijskih reprezentacijah homoseksualnosti, ki izhajajo iz aktualnih politiènih problemov, pa se vedno sliši tudi »nasprotna stran«, ki je v medijski diskurz vpeljana zaradi uravnoteþenosti, implicitna medijska agenda pa pri tem pravzaprav raèuna na eksces kot tisto, kar se prodaja. Èeprav vidimo kvalitativni preskok v medijskih repre- zentacijah homoseksualnosti – mediji, na primer, te teme praviloma ne medikalizirajo veè – lahko vseeno govorimo o kontinuiteti v smislu dveh nasprotnih strani; vèasih – v medikaliziranih podobah homoseksualnosti – so drugo stran slo.indd 154 slo.indd 154 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 155 Manjšine v medijih predstavljali psihiatri in trdili, da je homoseksualnost du- ševna motnja, danes, v kontekstu politizacije homoseksual- nosti, pa drugo stran predstavljajo nasprotniki sprejemanja zakonodaje, ki izenaèuje heteroseksualne in homoseksualne partnerske zveze. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je njihova argumentacija utemeljena na prav istih postavkah, kakor tista, ki jo je producirala psihiatrija: homoseksualne zveze da so »po naravi« drugaène in naj jim (tudi po nara- vi?) torej pripada manj pravic. Razprava o homoseksualnih porokah ni zamejena zgolj na zakonsko raven pravic in dolþnosti, ne gre zgolj za raz- pravo o enakopravnosti, paè pa posega bistveno globlje; zdi se, da razprava o homoseksualnih porokah in še bolj o homoseksualnih druþinah spodjeda tradicionalne predsta- ve o tem, kdo je moški in kdo þenska in kakšno je razmerje med njima. Vse te »temelje zahodne civilizacije« razkriva kot ne neproblematiène in samoumevne. Vendar pa, kot reèeno, ta problematika ni bila v ospredju medijske agen- de februarja 2006. V analiziranem obdobju so prevladovale kulturne vsebine, povezane s homoseksualnostjo, ki – kljub kulturnemu okviru – razkrivajo nekatere tipiène medijske reprezentacije homoseksualnosti. graf 13: poroèanje o gejih in lezbijkah glede na tip medijskega teksta kultura 4 poroèilo 3 komentar 2 reportaþa 2 pisma bralcev 2 intervju 1 Najveè tekstov o gejih in lezbijkah je bilo objavljenih v Veèeru (6), sledi Mladina (4), s po enim medijskim te- kstom pa Delo, Dnevnik, Mag in Druþina. Drugi mediji, ki smo jih analizirali, februarja 2006 niso poroèali o gejih in lezbijkah. Za ilustracijo tipiènih medijskih reprezentacij homose- ksualnosti omenimo tri medijske tekste; prva dva sta oce- ni filma Gora Brokeback, objavljeni v Magu (1. 2. 2006) in Druþini (26. 2. 2006), tretji, objavljen v Veèeru, pa predstavlja vsakdanje þivljenje gejev in lezbijk. V teh treh tekstih najde- mo skrivnostnost, normalizacijo in ekscentriènost kot temat- ske okvire medijskih reprezentacij homoseksualnosti. slo.indd 155 slo.indd 155 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 156 Mediji za drþavljane homoseksualnost je skrivnost. homoseksualnost je normalna. Homoseksualnost kot skrivnost se v medijskih tekstih pojavlja na dveh nivojih; na eni strani gre za maskiranje so- govornikov, gejev in lezbijk, ki so v medijski tekst vpeljani zgolj s svojim osebnim (izmišljenim) imenom, brez priimka in seveda tudi brez obraza (brez slike sogovornika). Takšna reprezentacija vzpostavlja na konotativnem nivoju homo- seksualnost kot nekaj sramotnega, skritega, umazanega in nesprejemljivega; takšne reprezentacije spodbujajo navse- zadnje tudi sami sogovorniki, ki se v medijskem prostoru noèejo/ne upajo izpostaviti »z obrazom«. Drugi nivo, na katerem se pojavlja skrivnostnost, pa je nivo jezika samega. V tekstih se, na primer, pojavlja ali vsaj sugerira zamenjava »homoseksualnosti« in »skrivnosti«, med tema dvema sa- mostalnikoma je postavljen enaèaj; homoseksualnost je enako skrivnost. Prejšnje študije medijskih reprezentacij homose- ksualnosti (Kuhar, 2003) sicer kaþejo, da je skrivnost kot me- dijska reprezentacija homoseksualnosti znaèilna predvsem za sedemdeseta leta in zgodnja osemdeseta, a se oèitno po- javlja tudi v sodobnosti. V analiziranem obdobju je toliko bolj izrazita, ker tudi filmska zgodba Gore Brokeback gradi na podobi homoseksualnosti kot skrivnosti in sramu. Èeprav se zdi, da se medijski reprezentaciji skrivnosti (homoseksualnost je skrivnost) in normalizacije (homose- ksualci so povsem obièajni/homoseksualnost je »normalna«) na videz izkljuèujeta, v analiziranih medijskih tekstih po- gosto nastopata skupaj. Ocena filma v Magu (1. 2. 2006) se na primer zaène z ugotovitvijo, da sta kavboja, ki nastopata v filmu, povsem obièajna, da »niè na njiju ni nenavadno, po nièemer nista drugaèna od nepregledne mnoþice kavbojev, ki še danes pasejo þivino po prostranstvih Severne Ameri- ke«. Kljub takšni zastavitvi »problema«, ima ocena filma naslov »Skrivnost z gore«. Ocena Druþine pa postavlja normalizacijo v drugaèen kontekst; avtor ugotavlja, da mora današnji film pokaza- ti nekaj »fascinantnega, ekscentriènega oziroma preprosto 'odbitega'«, da bi se lahko prebil iz povpreènosti. Tekst na- miguje – in tudi reprezentira – homoseksualnost kot eno od tovrstnih ekscentriènosti, a hkrati dodaja, da je v ospredju pravzaprav normalizacija homoseksualnosti, ki pa je pred- stavljena kot problematièna in ogroþajoèa za veèino. Tekst vzpostavlja jasen diskurz »mi-oni«, v katerem je »mi« – gre za heteroseksualne partnerske zveze – ogroþen, »oni« – av- slo.indd 156 slo.indd 156 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 157 Manjšine v medijih tor temu reèe »intenzivna gejevska kampanja« – pa produ- cent te groþnje: »Gejevstvo noèe ostati na ravni subkulture, ampak se þeli prek vseh druþbenih por prebiti na raven obèe kulture. [...] Film je namreè prejel kar osem nominacij [... ] Vse te nagrade in nominacije veè kot oèitno kaþejo, da gre v ozadju za intenzivno gejevsko kampanjo, zaradi èesar je film na Kitajskem prepovedan. 21 Èe je bila lani v ospredju kampanja za evtanazijo (Punèka za milijon dolarjev in Morje v meni [...]), je po- temtakem letos na sporedu gejevstvo. Z namenom, da bi ga promovi- rali in podstavili ob bok heteroseksualnim zvezam ter ga tako norma- lizirali.« (Druþina, 26. 2. 2006) diskurz »mi:oni« ali jaz nisem lezbijka! Diskurz »mi-oni« je stalnica medijskih reprezentacij ho- moseksualnosti. Novinarke in novinarji namreè radi – ek- splicitno ali implicitno – þe v samem zaèetku medijskega teksta opozorijo svoje bralce, da sami niso del te skupnosti. T ako ne sporoèajo zgolj tega, da je njihov pogled zunanji (in zato domnevno bolj objektiven), paè pa predvsem svoj strah (ponotranjeno homofobijo?) pred biti prepoznan kot »eden od njih«. Avtorica enega od tekstov tako v uvodu zapiše: »K sreèi so vsi geji in lezbijke, ki so se sredi tedna zbrali v Media Noxu, strpni do nas, ki imamo radi nasprotni spol in nam pravijo 'straighti'«. (Veèer, 4. 2. 2006) Zanimiva razlika s prej obravnavanima manjšinskima skupinama se nakazuje pri vprašanju, kdo so sogovorniki in sogovornice medijskih ustvarjalcev tekstov o gejih in lezbijkah. Na podlagi sicer zelo zamejenega vzorca je moè sklepati, da vsaj za analizirano obdobje velja, da so geji in lezbijke sami, predvsem pa aktivistke in aktivisti glbt tisti, katerih »glas« se najpogosteje sliši v teh medijskih tekstih. Razmerje je šest proti štiri v prid predstavnikom in pred- stavnicam gejevske in lezbiène skupnosti, èeprav pri tem ne smemo spregledati þe omenjenega problema skrivnostnosti pri navajanju sogovornikov. 21 Avtor ni jasen v svoji logiki, ko prepoved filma na Kitajskem poudari kot »do- kaz«, da je v ozadju intenzivna gejevska kampanja. Èe bi bila v ozadju res konspi- rativna gejevska kampanja, potem bi morala premagati anekdotièno omejenost komunistiènih voditeljev. slo.indd 157 slo.indd 157 20. 9. 2006 16:26:04 20. 9. 2006 16:26:04 158 Mediji za drþavljane graf 14: kdo govori o gejih in lezbijkah? glbt aktivist 44% gej/lezbijka 14% uradniki 7% predstavniki rkc 14% politiki 21% T ako kakor pri Romih tudi pri gejih in lezbijkah slikovno gradivo, objavljeno v tiskanih medijskih tekstih, ne kaþe po- sebnosti. Veèinoma fotografije kaþejo naslovnice gejevskih in lezbiènih knjig, o katerih poroèajo, ali pa so ob tekstih objavljene slike iz filma Gora Brokeback. V analiziranem obdobju v medijskem gradivu ni zaznati ne seksualizacije ne skrivnostnosti (Homoseksualci imajo obraz!) kot dveh kljuènih elementov grafiènih medijskih predstavitev gejev in lezbijk v preteklih obdobjih (prim. Kuhar, 2003). slo.indd 158 slo.indd 158 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 159 Manjšine v medijih KOMERCIALNE RADIJSKE POSTAJE V analizo poroèanja medijev februarja 2006 smo vkljuèili tudi tri komericalne radijske postaje: Radio Antena, Radio Center in Radio City. Pri tem programa nismo poslušali vse dni, paè pa le v treh nakljuèno izbranih štiriindvajseturnih terminih. Na Radiu Antena in Radiu City smo 22. in 24. februarja spremljali štiriindvajseturni program, na Radiu Center pa smo štiriindvajseturno oddajanje spremljali 22. februarja 2006. Toèka, na kateri nestrpnost in zasmehovanje manjšin najpogosteje stopata v eter, je glas poslušalcev in poslušalk, ki na radijske postaje pošiljajo sporoèila sms, voditelji pa ta sporoèila praviloma prebirajo necenzurirano oziroma se vsaj ne odzivajo na njihove »problematiène« dele. Na Radiu City imajo celo kratko rubriko »Vaših trideset sekund v etru« in jo promovirajo kot oddajo, ki ni cenzurirana in je brez ome- jitev. Èeprav je to nepomembnih trideset sekund programa, lahko reèemo, da je oddaja – in predvsem uredniška poli- tika – v neskladju z 8. èlenom zakona o medijih, ki prepo- veduje razširjanje tistih programskih vsebin, ki spodbujajo k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni. Hkrati je prepovedano podpihovati tudi narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in ne- strpnost. Neselektivno prebiranje sporoèil sms, še bolj pa propagiranje govora v eter, ki bo »brez omejitev«, gotovo ne moreta prispevati k prepreèevanju nestrpnega diskurza; ravno nasprotno, zdi se, da takšna neselektivnost celo spod- buja k temu, da poslušalke in poslušalci v eter pošiljajo ne- strpna sporoèila. Pri tem naj navedemo pozitiven primer z Radia Antena (22. 2. 2006), kjer se je voditelj odloèil, da bo prebral tole sporoèilo sms poslušalca Joþeta: »Pa kak radio je to? Poneumljate folk in delate norce. T o je pravi èefurski radio, sram naj vas bo!« Voditelj je sporoèilo med oddajo veèkrat komentiral in sklenil: »Joþe, evo, ena pripomba od zadej: tudi èefurji morajo, moramo þiveti. T udi èefurji imajo svoje pravice. Joþe pejd spat, bo Slovenija vesela.« V analiziranem izseku programa omenjenih treh radij- skih postaj ni bilo – z izjemo kratkega poroèila o krovnem romskem zakonu – tem, ki bi govorile o Romih. Tudi mu- slimani niso bili poudarjena tema. Posredna referenca je bila omenjena le enkrat (Radio Antena, 22. 2. 2006), ko je voditelj v povezavi s knjigo Alamut omenil ime Hasan Ibn Saba, drugi voditelj pa je pri tem pripomnil, da »ime pove vse«. V analiziranem obdobju je bilo v radijskem programu slo.indd 159 slo.indd 159 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 160 Mediji za drþavljane najveè referenc na geje in lezbijke. Omenjali so jih v konte- kstu raznih sporoèil sms in radijskih kontaktnih oddaj, kate- rih rdeèa nit je bila odnos med spoloma. Diskurz teh vsebin je bil pogosto seksistièen, povezan z implicitno reprodukci- jo tradicionalnih vlog obeh spolov, ki so bile postavljene v kontekst biološke nujnosti, komplementarnosti in narav- nosti. Homoseksualnost je zato v tem kontekstu nastopala kot nekaj, kar je proti naravi in zato nenormalno. Namige na predvsem moško homoseksualnost so v etru spremljali nasmehi in muzanje voditeljev; homoseksualnost je tisto, kar naj bi poslušalce in poslušalke zabavalo in jih spravlja- lo v smeh. A to ni bila razprava o homoseksualnosti, paè pa zgolj namigi na homoseksualnost, to pa je ustvarjalo vtis nekakšne skrivnostnosti in nespodobnosti. Poglejmo nekaj primerov: Voditelja na Radiu City (22. 2. 2006) sta pri napovedi rubrike »Vaših trideset sekund v etru« takole namignila na homoseksualnost, ki je bila nato humorizirana z opredeli- tvijo, da »nekaj ne štima«: Napovedovalec: »Vaših trideset sekund. Veselim se vsakega, ki bo po- klical na 290 290 in nam ali pokazal, kakšen skrit talent ima, pohvalil þeno, brata, sina, teto, tašèo ... no, tašèo bolj redko, ane ...« Napovedovalka: »Moþa, moþa ...« Napovedovalec: »Moþa, moþa raje.« Napovedovalka: »Ja.« Napovedovalec: »Torej, gospodje poklièite in mi svojega moþa ... ne, tu nekaj ne štima ...« (Radio City, 22. 2. 2006) Podobno je bilo tudi na Radiu Antena (22. 2. 2006), ko je voditelj prebiral novico o aretaciji filmskega reþiserja Leeja Tamahorija. Tudi tu je namig na homoseksualnost, zdruþen še s transgresijo druþbenospolne sheme, pri vodi- telju zbudil smeh, tak efekt pa naj bi novica imela tudi na poslušalstvo: »Èe ste se kdaj spraševali, kaj poènejo reþiserji med tem, ko ne reþirajo filme ... Te dni je pokazal reþiser filma ... najbolj znan Umri kdaj drugiè Jamesa Bonda, kdaj je bilo to ... nekaj let nazaj ... leta 2002. Takrat je reþiral Die Another Day. Govorimo o reþiserju Leeju Tamahoriju in v Hollywoodu so ga te dni obsodili na tri leta pogojno in bo sedaj oprav- ljal javna dela. V prostem èasu pa je þe poèel marsikaj in ujeli so ga, ko je preobleèen v þensko nudil spolne usluge ... a si prestavljaš to ... Reþiser obleèen v þensko ... katera je pa letnica rojstva? 1950, dobr ne ... slo.indd 160 slo.indd 160 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 161 Manjšine v medijih þenska z izkušnjami je verjetno izpadel. Ujeli so ga, kako je preobleèen v þensko nudil spolne usluge. Osmega januarja letos so ga sicer þe are- tirali. Je stopil v avtomobil, v katerem je bil policist v civilu. Seksi Lee je bil preobleèen v þensko in policistu nudil seks v zameno za denar. Obsodili so ga na 36 mesecev pogojno in obenem mu naloþili oprav- ljanje javnih del. Tako so povedali te dni losangeleški toþilci, predvsem njegov ... in tako bo moral tale Lee Tamahori, reþiser, skrbeti za lepo okolico v Hollywoodu, odstranjeval bo grafite. Bojda, ne ... Zanimivo, ne ... mislim predvsem bi bilo zanimivo, èe bi kdo vzel tako þensko za spolno uslugo, ne ... to bi bilo šele zanimivo, ej ... Po mojem je mogel biti drag, reþiser Jamesa Bonda, halo ... in verjetno ni šlo za navadne usluge ... (smeh) specialne! (smeh)« (Radio Antena, 22. 2. 2006) slo.indd 161 slo.indd 161 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 162 Mediji za drþavljane SKLEP Neulovljivost medijskega diskurza, drsenje pomena sporoèila, ki ga je moè interpretirati tako ali drugaèe, potiska najrazliènejše diskurzivne analize ob stran bolj eksaktnih, bolj oprijemljivih – in morda manj ogroþajoèih? – »pro- duktov« znanosti. Teksti imajo pomen, a ne absolutnega. Niti nimajo enega samega »relativnega« pomena; govori- mo lahko o plejadi relativnih pomenov, ki se izoblikujejo v interakciji med tekstom (sliko, podobo, sporoèilom) in prejemnikom tega teksta, bralcem, gledalcem, poslušalcem. Verschueren (2000:136) ugotavlja, da mentalno stanje gle- dalcev, bralcev ali poslušalcev ustvarja pomen prav toliko, kolikor tudi same izjave in tisti, ki jih izjavljajo. Vendar pa opozarjanje, da se diskurzivna analiza vedno konèa pri in- terpretaciji – in je zato nujno avtorska, lahko ustvari dva problematièna sklepa: prviè, da so »produkti« drugih znan- stvenih analiz, ki se ne ukvarjajo s pomenom, objektivni, in drugiè, da drseèi pomen tekstov pomeni, da o medijskem diskurzu ne moremo reèi niè »gotovega«. Hall (1997) glede tega resda opozarja, da mediji v svoje konzumente ne more- jo v popolnosti utreti doloèenih interpretacij, pomenov in videnj, saj, kot pravi, nismo mentalna tabula rasa. A kljub temu, trdi, imajo integrativno, pojasnjujoèo in legitimno moè, da oblikujejo in definirajo politièno realnost, še po- sebno v tistih situacijah, ki so neznane, problematiène ali ogroþajoèe. Mediji nam takrat ponudijo »priroèen odgo- vor«, tako razlago dogodkov, da jo lahko – in pogosto jo – povsem nekritièno sprejmemo. Mediji so tako, kot piše Luthar (1998), pomembni pri oblikovanju in legitimiranju identitet. Ne samo da se naša identiteta oblikuje na podla- gi diskurzov in reprezentacij, ki smo jim izpostavljeni, paè pa preko tega, preko medijskih (in tudi drugih) diskurzov, vzpostavljamo identiteto/podobo/sliko Drugega. Mediji so, kot pišeta Branston in Stafford (2001), sredstvo, ki nam sporoèa naèine zamišljanja identitet ali skupin. Na podlagi prièujoèe analize lahko ponovno sklenemo, da je tako po- sredovana podoba, ki je vedno znova reproducirana, naj- pogosteje enodimenzionalna podoba èloveka, redko kon- tekstualizirana, in da jo dejstvo doloèene identitete – mu- sliman, Rom, gej, lezbijka – v popolnosti doloèa in doloèi. Zamejenost podobe muslimana na anonimnega bradatega protestnika in Roma na neizobraþenega prejemnika socialne pomoèi, geja oziroma lezbijko pa na skrivnostnost njegove oziroma njene nenavadne ljubezni/seksualnosti v medijskem slo.indd 162 slo.indd 162 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 163 Manjšine v medijih prostoru ne pušèa kaj dosti veè prostora kot za razumevanje muslimana in Roma kot problema, geja in lezbijke pa kot tistih, ki imata problem. slo.indd 163 slo.indd 163 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 164 Mediji za drþavljane LITERATURA alwood, edward (1996): Straight News (Gays, Lesbians, And the News Media), Columbia University Press, New York, str. 1–15. bošnik, lucija (2002): »Islam v zahodnih medijih,« Medijska preþa, št. 15, str. 59–61. branston, gill in stafford roy (2001): The Media Student's Book, Routledge, London in New York cigler, tina in branka bukovec (2006): Romi – med medijsko in dejansko podobo, Dru- štvo za razvijanje prostovoljnega dela, Novo mesto. cohen, stanley (1980, 1972): Folk Devils and Moral Panics: The Creati- on of the Mods and Rockers, Martin Robertson, Lon- don, str. 1–10 dragoš, sreèo (2003): »Islam in suicidalno podalpsko pleme.« V: Ku- har, Roman in Tomaþ Trplan (ur.): Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02, Mirovni inštitut, Ljublja- na, str. 34–53. (2004): »Islamofobija na Slovenskem«. V: Trplan, Tomaþ, Sabina Autor in Roman Kuhar (ur.): Poroèilo skupi- ne za spremljanje nestrpnosti 03 : Poroèi se, kdor se more, Mirovni inštitut, Ljubljana. erjavec, karmen, sandra b. hrvatin in bar- bara kelbl (2000): Mi o Romih: Diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji, Mediawatch, Ljubljana. fairclough, norman in ruth wodak (1997): »Critical discourse Analysis«. V: Dijk, Teun A. van (ur.): Discourse as Social (Discourse studies: A Multidisciplinary Introduction Volume 2), Sage publi- cations, London, str. 158–183. slo.indd 164 slo.indd 164 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 165 Manjšine v medijih fairclough, norman (1992): Discourse and social change, Polity, London. foucault, michel (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana. (2001 [1969]): Arheologija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana greif, tatjana (2001): »Spet èisto dekle: seksualnost v tedniku Druþina«, Èasopis za kritiko znanosti, letnik 29, št. 202–203, str. 381–393. hall, stuart (1993): »Deviance, politics, and the media«. V: Abelo- ve, Henry, Michele Aina Barale in David M. Halperin (ur.): The Lesbian and Gay Studies Reader, Routled- ge, New York. (1997): Representation (Cultural Representations and Si- gnifying Practices), Sage publications, London. kotnik, alenka (2002): »Romi v medijih še vedno le kot problem«, Me- dijska preþa, št. 13, str. 14. (2003): »Islam: Bav bav Alah«, Medijska preþa, št. 16, str. 16–17. kuhar, roman (2003): Medijske podobe homoseksualnosti : Analiza slo- venskih tiskanih medijev od 1970 do 2000, Media- watch, Ljubljana. lešnik,bogdan (1998): »Fragmenti o norosti, seksualnosti in sebi: Spre- mna beseda«. V: Foucault, Michel (1998 [1961]): Zgo- dovina norosti v èasu klasicizma, /*cf., Ljubljana, str. 249–281. luthar, breda (1998): Poetika in politika tabloidne kulture, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana. slo.indd 165 slo.indd 165 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 166 Mediji za drþavljane mitten, richard in ruth wodak (1993): On the Discourse of Prejudice and Racism: two examples from Austria, working paper, University of Austria. pašiæ, ahmed (2002): »Odnos slovenskih dnevnikov do islama«, Am- pak, letnik 3, št. 20, str. 29–30. petkoviæ, brankica (2002): Boj med politiko vkljuèevanja in zavraèanja Ro- mov, Medijska preþa, št. 15, str. 18–19. (2003): »Romi v Sloveniji – tujci za vedno?«. V: Kuhar, Roman in Tomaþ Trplan (ur.): Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02, Mirovni inštitut, Ljublja- na, str. 54–75. seid, edward (1996): Orientalizem : zahodnjaški pogledi na Orient, Studia Humanitatis, Ljubljana. suzana, tratnik (2000): »Kot da prviè slišijo za pravice homoseksualcev,« Medijska preþa, št. 9, str. 14–15. urh, špela in simona þnidarec demšar (2005): »Izkljuèujoèi mehanizmi vkljuèevanja Romov«. V: Autor, Sabina in Roman Kuhar (ur.): Poroèilo sku- pine za spremljanje nestrpnosti 04 : Èe ne boš priden, te bomo dali Slovencem, Mirovni inštitut, Ljubljana, str. 36–51. velikonja, nataša (2001): »Glej jih, odhajajoèe: Reprezentacije homoseksu- alnosti v javnem prostoru v Sloveniji«, Èasopis za kri- tiko znanosti, letnik 29, št. 202–203, str. 395–409. (2004): »Spopad stališè kot medijski konstrukt«, Medij- ska preþa, št. 19, str. 12–13. verschueren, jef (2000): Razumeti pragmatiko, *cf., Ljubljana vidmar, ksenija horvat (2006): »Multikulturna Evropa?«, Medijska preþa, št. 25– 26, str. 42–43. slo.indd 166 slo.indd 166 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05 167 Manjšine v medijih warner, michael (1999): The Trouble With Normal : Sex, Politics, And the Ethics of Queer Life, Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts. watney, simon (1997): “Moral Panics”. V: O’Sullivan, Tim in Yvonne Je- wkes (eds.): The Media Studies Reader, Arnold, Lon- don, str. 124–133. weeks, jeffrey (1999): Sexuality and its Discontents (Meaning, Myths & Modern sexualities), Routledge, London in New York wodak, ruth (1996): Disorders of discourse, Longman, London & New York slo.indd 167 slo.indd 167 20. 9. 2006 16:26:05 20. 9. 2006 16:26:05