het© VI. V Ljnbljanl, dne 8. maja 1930. 19. šter. iareh,«. ^oslarija Tri zanimive slike iz naše domovine 29. aprila je brzojavilo naše poslaništvo *] Londonu banski upravi, da je akademični slikar Franjo Sterle na svojem študijskem potovanju podlegel težkim poškodbam kot žrtev velikomestnega prometa. Franc Sterle je bil rojen v Dolenji vasi prj Cerknici. Že v ljudski šoli je kazal velik rt-sarski talent in starši so ga poslali na tedanjo umetno-obrtno šolo v Ljubljani. Na tej šoli so .mu profesorji Oton Grebene, Vesel in Cigoj dali trdno podlago za nadaljne študije na dunajski akademiji, na kateri je študirat' od 1. 1909 do 1912. L. 1922 je s profesorjem Otonom Greben-cem. Sašo Šantljem, Severjem in drugimi umetniki ustanovil v Ljubljani šolo, ki naj bt se razvila v našo akademijo. Na tej šoli je deloval nekaj let, potem pa se je posvetil portretiranju. Za slikarstvo naše dobe si j« pridobil veliko zaslug že s svojimi dovršenimi portreti raznih naših prvakov in javnih' delavcev. Svoja dela je razstavil pred štirimi leti v Jakopičevem paviljonu. Pokojni umetnik je vroče ljubil svoje rojstne kraje in je mnogo deloval za povzdigo tujskega prometa ob Cerkniškem jezeru. V to svrho !• spisal tudi več zanimivih člankov. Tragična smrt ga- je ugrabila sredi velikih načrtov V najlepši moški dobi 41 let. Slava njegovemu spominu! Slika zgoraj: Martuljkova skupina v Triglavskem pogorju. — Slika v sredi: Pogled na Boko Kotorsko proti Frcegnovemu. — Slika spodaj: Turški del Skoplja s Kuršumiljl hanom. Akademični slikar Franc Sterle fi Skupina planink Bogomilinega kola s svojo novo zastavo. — Pogled v notranjost razstavljenega skavtskega šator«.. Kakor že znano, je bilo minoli teden v Ljubljani več skavtskih prireditev, med ka-ierton-i zasluži posebno pozornost skavtska razstava. Skavtska razstava je nameščena v vefesejmskem paviljonu »L«, ki je povsem Mseden z razstavljenimi predmeti. Nad vsa- ko razstavljeno skupino je napis, ki obiskovalcu v kiratkih besedah pojasni pomen razstavljenih predmetov. Namen razstave je dvojen: pokazati javnosti nazorno, kako skavt živi, zlasti kako i živi v naravi: na izletih, taborenjih itd., na drugi strani pa naj bi zbrana vstopnina — ki je mimogrede rečeno v resnici minimalna — tvorila temelj glavnice za bodoči Skavt-sW dom v Ljubljani. Leopold Tratnik f v Ljubljani L ln šel je starina Polde Tratnik, predstavnik onih poštenih slovenskih obrtnikov, ki so ti s svojo žilavostjo, marljivostjo in vztrajnostjo znali priboriti ugled, na drugi svet. Pokojnik je bil rojen 7. novembra 1853. v iVrhpolju pri Kamniku kot sin trdega kmeta. fTudi sam je bil trda grča, toda dober in od-icrit. Oče mu je bil mlinar in posestnik. Kot fn!adega fanta, ki je imel veliko zanimanje za podobarstvo, da ie dal oče v uk k podobarju Oblaku v Celje. Sel je nato v Ljubljano k takratnemu veleznanemu pasarju Matiji Sohrei-jierju, ki je imel svojo delavnico ravno v mši, kjer je sedaj pokojnikov hotel na Sv. Petra cesti. Po uični dobi ga je vleklo po ivetu. Videl je Gradec, Dunaj, Salzburg, Mo-pakovo, Aiugsburg in druga nemška mesta. Potoval je celo v Pariz in Švico. Pozneje ga je pozval njegov mojster nazaj v Ljubljano. Po njem je prevzel obrat, ki ga je z marljivostjo lepo razvil. Bil je značajen narodnjak. f> pomočjo svoje marljive soproge je ustanovil že pred vojno lepo restavratersko in hotelirsko podjetje. Biagi pokojnik zapušča jixlovo Alojzijo pet sinov ln dve hčerki. Jubilej obrtnika Pi>e 1. t. m. je praznoval Ljubljančan gospod Josip Eberle 30 letnico obstoja svoje irttfti m trgovine. Izučil se Je v Ljubljani pri sedanji Cudnovi hiši. V teku 30 let je s svojo brezprimerno pridnostjo in poštenostjo povečal in razširil svojo trgovino v taki meri, da slovi kot ena najpopolnejših v Sloveniji. Pianistka Karmela Kosovelova V petek 2. maja je z izredno velikim uspehom koncertirala v ljubljanski Filharmoniji pianistka Karmela Kosovelova. Osebnost koncertantke je znana v Ljubljani že izza njenega prvega nastopa. Umetnica poteka iz kraške družin« Kosovelove, v kateri je glasbeno zanimanje takorekoč tradicionalno. Po očetu, ki je bil zlasti v prejšnjih časih vnet zborovski prosvetitelj na Krasu, je v sorodu z glasbeniki Komeli na Goriškem in pianistkin pokojni stric, višji carinski inšpektor v Trstu Valentin Kosovel, sam avtor glagolske maše, si je stekel zaslug za domačo glasbo posebno s tem, da je izdal Hajdrihove skladbe. Pianistka je za časa svojih srednješolskih študij v Ljubljani obiskovala zavod Glasbene Matice v Ljubljani, potem pa je odšla v Nemčijo, kjer je študije v svoji stroki dovršila na monakov-ski Glasbeni akademiji. Danes deluje odlična glasbena umetnica kot učiteljica na glasibeni šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani. Pogumna vožnja norveških športnikov Jadrnica »Roald Amundsen« je preplula Atlantski ocean. Z Norveškega je jadrala ob evropski obali do španskega mesta Palosa, odkoder je odpotoval tudi Kolumb v Ameriko, in je po 54 dneh kljub silnim pomladanskim viharjem srečno pristala v Havani. Od tod bo nadaljevala vožnjo po Misisipiju do Mineapofisa. Slika nam kaže ladjo v havan-skem pristanu. g. Rudholzerju, nakar je odšel v tujino, da bi se izpopolnil v svoji stroki. Dne 1. maja 1900 je otvoril malo trgovino na Mestnem trgu v Slika spodaj: Velikanoč v Kaliforniji Ogromna velikonočna služba božja ob "V«nožju gorovja Sierra Nevada v Kaliforniji. Desettisočl prisostvujejo na prostem velikonočnim cerkvenim ob r »dom. Raznašalec listov in milijonarka — zaročena Z gasilskega tedna v Berlinu Razstava najmodernejših priprav in orodja za ognjegasce. V ospredju velikansko dvigalo za požarne lestve. V angleškem mestu Folkestone se je zaročila hčerka newyorškega milijonarja, arhitekta Huntingtona, z mladim raznašalcem listov Alfredom Durbanom, ki je prinašal denvno Časopis v Huntingtonovo hišo. Milijonarka se je, kakor pripoveduje, zaljubila v mladeniča na prvi pogled tn noče odjenjati. Slika na levi: Probujenje turške žene V tunelu pariške severno-južne železnice sta trčila na ovinku vozeč in stoječ vlak. Okoli 100 potnikov je bilo ranjenih, od katerih se 13 bori g smrtjo, en vagon pa se je popolnoma razdrobil. Demonstracije na ulicah v Stambulu, s katerimi se turške žene zahvaljujejo vladi ia dovoljeno žensko volilno pravico. Slika levo: Ptičji dan v Rusiji Mladina Sovjetske unije praznuje vsako leto med 15. sušcem in 1. majnikom svoj posebni praznik, ki je posvečen varstvu ptic. V trumah se poda šolska mlade« v gozdove, loge in gaje s hišicami za ptice. Slika nam kaže tako prireditev v mestu Astrahanu. Izletniki nosijo desko z napisom: Ohra-, na ptic je ohrana trave in gozdov. Protesti proti sovjetski protiverski politiki -.. i \' mmmm&s Velika procesija katolikov v Bukarešti, ki je ob ogromni udeležbi protestirala proti protiverski politiki ruskih sovjetov. Slika levo: K nemirom v Indiji Indijska vlada je zasedla z vojaštvom vsa važnejša državna poslopja in zavode, da jih očuva pred napadi nezadovoljnežev. Slika nam prikazuje veliki valjčni mlin v Bombayu, ki ga straži vojaški oddelek, da ne bi uporniki onemogočili preskrbe z živili in tako poostrili nerede. Resen položaj v Indiji iiiimm' Vm Leva slika: Pogled na glavno ulico v Kalkuti, kjer je prišlo do krvavih spopadov med indijskimi nacionalisti in varnostnimi organi Desna slika: Indijska policija pripravljena za nastop proti indijskim nacionalistom.