PbStnlna plačana v gotovini Leto LXXII., št. 58 Ljubljana, sobota 11. marca Cena Din Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 80 petlt vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrat & Din 3, večji Inserati petlt vrsta Din 4. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva nlica štev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 čiščenje na Slovaškem: Energični ukrepi češkoslovaške vlade Zaradi rovarenja sumljivih elementov, ki so se zbirali okoli prof. Tiske, Ze svojčas obsojenega zaradi veleizdaje, in šefa propagandnega urada slovaške deželne vlade Mačka, je bila osrednja vlada v Pragi prisiljena razpustiti v skladu z ustav fiimi določbama prvo slovaško deželno vlado ter pod-vzeti stroge ukrepe za zaščito reda in edinstva češkoslovaške republike PRAGA, 11 marca. d. Kakor javljajo iz B;atislave. so zbudili ukrepi praške vlade V slovaški javnosti pomirjenje in olajšanje O teh ukrepih je bil izdan uradni komentar ki pravi: Češkoslovaški ustavni zakon o avtonomiji Slovaške, sporazum sklenjen 6. oktobra 1938 med raznimi slovaškimi strankami v 2ilini in ki ga je odobrila tudi osredn;a vlada kakor tudi pittsburški sporazum, na katerega se Slovaki opirajo pri s\ojih zahtevah po avtonomiji, pravijo, da tvorijo Češka*. Moravska in Slovaška enotno zvezno državo. Proti tej tezi sta nastopila na S'.ovaškem prof Tuka in šef odseka za propagando pri slovaški vladi Mach. ki sta se opirala na dvoumne elemente, in izkoristila slabost in neodločnost predsednika vlade Tisa in nekaterih drugih ministrov Propaganda proti državnemu edin-stvu je v zadnjih dneh zavzela tolikšen razmah, da sta predsednik republike In predsednik osrednje vlade smatrala za potrebno posredovati, da bi na ta način ohranila veljavnost ustavnih zakonov o avtonomiji Slovaške. Poleg tega so se začeli množiti na Slovaškem neredi zaradi slabosti slovaške vlade Zato je predsednik republike v četrtek zvečer razrešil dolžnosti predsednika vlade Tiso. ministra za gospodarstvo Pružinskega. prometnega ministra in ministra za javna dela Turčanskega ter pravosodnega ministra Vanka. Člana slovaške vlade sta še nadalje ostala Sivak, ki je bil doslej podpredsednik slovaške vlade, a je sedaj postal predsednik ministrskega sveta, ter Teplanski, ki je obdržal reser finančnega ministrstva, S to spremembo ni prizadet Karel Sidor, minister brez portfelja v slovaški vladi in član osrednje vlade v Pragi. Prav tako ni bilo nikake spremembe pri delegatih v skupnih resorih. Ta ukrep je bil podvzet edino zaradi tega, da bi se preprečilo delo proti češkoslov. edinstvu in da bi se okrepila red in mir. Ti ukrepi niso prizadeli niti slovaškega sporazuma v Zilini, tem manj, ker so v vladi ostali trije nvnistri, znani kot iskreni slovaški avtonemisti. Novi predsednik slovaške vlade Sivak je bivši glavni urednik osredm'ega glasila slovaške ljudske stranke. ki mu je sedaj glavni urednik minister S'"dor. Novi pred-sedn-k slovaške dpžeme vlade Josip Sivak je bil ro;en 1. 1886 Študiral ie pT-avo ter je bil tajnik poslanskega kluba HT,'nkove stranke Poslanec je bil že od 1. 1937 ter je bil tudi podnred^pdn;k praške?a parlamenta. V vladi dr. Tisa je bil minister za pro^veto. Listi poudarjaio dejstvo, da so bili odločni ukrepi osrednie vlade neobhodno potrebni za ohranitev miru in normalnega razvoja na Slovaškem v interesu edinosti Češkoslovaške države, posebno pa Slovaške same ki io ie bPo treba rešiti podtalni elementov, katerih rovari^rne ni im^lo ničesar skupnega s pravimi koristmi slo-vašk^a naroda. Iz B-aticiave poroča-o. da ie slovaška javnost nvmo sprejela te dogodke in da ce'o be^^o mar!fpff?ri»> od"hrav?»ia vp?;"p slova^ko^a prebivalstva. Prav tako podcrtavalo od^'čno n^nravlieno«t in točno fimkcfonirprtlp državn;h orranov. ki so dosegli SVOl rili h1"0? proUvania k^M Na dni?' efrpr,; nn^dnHaio. da ie oredsedm"k pint-^?Vpfq (io-pinorrq 7^ora Sokol spreiel dogodke m*i"nb in dn «nnr1a mod nvr> o^b-ro-ti s1o,'ra5kofTa nahoda, ki so svo'o r-o-dn za vedno povezali z usodo bratov Cehov. $-~*%M»*it>t *lov^^kl javnosti BRATISLAVA, 11. marca. d. Ukrepe osrednje vlade v Pragi je sporočil slovaški javnosti včeraj ob 12 30 po radiu v Bratislavi slovaški minister Teplanski, ki je iz;avil med drugim: Predsednik republike je odredil prosvetnemu mmistni Jožefu Sivaku, naj vodi do sestave nove vlade slovaške zadeve. Minister Sivak je odpotoval v R?m. kjer bo zastrpal naš narod pri kronanju novega papeža. Pri tei priložnost! mi je naložil predsednik republike, naj zastopam predsednika vlade v vseh pravicah in vseh dolžnostih Prevrel sem to te^ko in odgovornosti polno nalogo iz ljubezni in čuta dolžnosti do svojega naroda. Ne moremo dovoliti, da bi neprijatelj lahkomiselno ogražaT dra^o pr;doblfeno svobodo. Zato bomo ostali zvesti gesli Hlinknve garde: Pozor vse dotlei. dokler ne bo imenovana nova slovaška vlada, kar se bo kmalu zgodilo. Zagotavljamo vam. draei brat'e in sestre, ln vam. dragi nemški, madžarski In rosinski sodržavljani, da ne bomo imeli niti od znotrai niti od zunaj ovir. če se bomo te odgovornosti polne dni zavedali, da brsta blagostanje in bodočnost našega naroda zajamčena z d?seipl*no. mirom, redom in marinv*m delom. Ker so podtalni in narodu sovražni elementi skušali povzročati pri na« nemire, smo varnostne organe pomnožil*, da ravamieio m'r. z oddelki vojcke. orožn?*fva In poJMV. Ne glejte v tem dejstvu intervencije, ki bi mogla ogražati našo svobodo. To so začasni ukrepi, ki jih bomo postopno preklicali, ko dobimo novo vlado. Svoboda naroda je zavarovana, predsednik deželnega zbora pa ima nalogo sestaviti novo vlado. Ob sklepu svojega govora je Teplanski pozval člane Hlinkove garde, naj pripomorejo k ohranitvi reda in miru, ter je prepričan, da bodo na Slovaškem vsi sodelovali za varnost domovine. Nemška poročila o dogodkih na Slovaškem BERLIN, 11. marca, i. Pred Narodnim domom v Bratislavi je prišlo včeraj do burnih demonstracij slovaških ekstremi-stov zaradi ukrepov osrednje vlade, ki je odstavila štiri slovaške ministre. Aretirana sta bila prof. Tuka, ki je bil svoječa-sno zaradi veleizdaje obsojen na 20 let ječe in pozneje izpuščen ter se je sedaj politično spet živahno udejstvoval, ter vodja propagande za Slovaško Mach, ki so :u odpeljali v notranjost države. Včeraj je Češkoslovaško orožništvo zasedlo dijaški dom v Bratislavi, popoldne pa so ga znova prevzeli dijaki. Zvečer je prišlo v mesto iz okolice na tisoče pristašev Hlinkove garde, ki so burno demonstrirali proti ukrepom praške vlade. V Bratislavi je bilo proglašeno obsedno stanje. Po mestu patrolira češko vojaštvo in orožniki ter drve oklopni avtomobili in celo tanki. Po vseh slovaških mestih je pripravljeno češkoslovaško vojaštvo. Tajnik Hlinkove stranke Murgas je pozval Hlinkovo gardo na odločen odpor z letaki, ki jih je na tisoče raztrosil po mestu in deželi V letaku pravi: »V pretekli noči je bil nad slovaškim ljudstvom izvršen največji zločin v njegovi zgodovini. Klika plačancev iz Prage se je polastila oblasti in hoče s svojimi husitskimi metodami ustrahovati Slovake, toda, zapomnijo naj si, da se Slovaki ne bodo vdali nobenm grožnjam in nobenemu nasilju in da bo ves narod v obrambi svojih pravic strnjen kakor en mož« Letak pravi tudi med drueim: »Slovaki, združite se s svojimi nemškimi tovariši iz narodne socialist, stranke, da bo^te lahko ščitili Slovake proti vladi in češkim osvaiačem. Živelo nem-ško-slovaško sodelovanje. Na naši strani sta dr Tiso in Turčanski. ki nista izdala naroda.« Med demonstrancijami je množica večkrat pela »Horst Wesolovo« pesem, po govoru, ki ga je imel vodja Nemcev Karma-sir pa je bila izobešena na poslopju nem- ške stranke zastava s kljukastim križem. «Slovak», oficielno glasilo Hlinkove stranke, je bil zaplenjen. DUNAJ, 11. marca. AA. «Wiener Neu-este Nachrichten» poroč. iz Bratislave, da je Hlinkina garda zasedla snoči poslopje Zivnostenske banke. Žandarmerija je obkolila trg pred banko ter razgnala mani-festante s strelnim orožjem. Iz Prage prihajajo orožniki in redne čete, da pojačaj o bratislavsko policijo. Demonstracije Hlinkove garde BRATISLAVA, 11. marca. AA. Vest o spremeiabi vlade je izzvala v Slovaški demonstracije, toda zaradi energičnih vojaških ukrepov ni prišlo do resnih incidentov. V Bratislavi je prišlo do spopada med policijo in Hlinkino gardo, ko je policija zasedala Hlinkin dom. Ranjeni so bili štirje orožniki in trije člani Hlinkine garde. •Narodni Noviny», organ pravosodnega ministra, je prinesel senzacionalen Članek pod naslovom »Tuka in Mach sta pripravljala upor Hlinkove garde«. Članek trdi, da bi do separatističnega upora moralo priti v ponedeljek. BRATISLAVA, 11. marca. w. V obrtniškem domu se je včeraj nastanilo 150 čeških orožnikov in vojakov. Kmalu nato so se zunaj zbrali člani Hlinkove garde. Po nemških vesteh so -rojaki prvi streljali, nakar so streljali tudi pristaši Hlinkove garde. Med streljanjem je bil neki gardist dvakrat zadet v prsa. Množica je nato nopadla nekega polkovnika, mu slekla uniformo in jo poteptala. Slovaški dijaki so nato demonstrirali pred domom, vzklikajoč: Kje je Tiso, kje ie Mach, kje je Tuka?! BRATISLAVA, 11. marca. AA. (DNB). Češke čete so snoči napravile kordon okoli nemškega konzulata, ker so. pričakovali, da bodo Slovaki manifestirali za Nemčijo pred nemškim konzulatom. Čete so zasedle tudi prostore nemške stranke. Nemški voditelj Ka^masin je imel govor, v katerem je naglasil potrebo mirnega sožitja Nemcev in Slovakov, ki živijo v isti državi. Manifestanti so Karmasinov govor navdušeno pozdravljali. Policija je preprečila drugo manifestacijo, na kateri ib moral prav tako govoriti vodja nemške stranke. Med aretiranimi je tudi bivši prosvetni minister Rezmak, ki je bil Sivakov pred- Položaj v Madridu je še vedno nejasen Komunistični uporniki so v predmestjih še vedno v premoči MADRID, 11. marca. i. Boji med komunisti in četami generala Mia^e divjajo dalje. Središče mesta je sicer delno že očiščeno, v predmestjih pa se kcmnnisti trdovratno drže. Zabarikadirali so se v posamezne hiše, odkoder streljajo na Mia-jeve čete. Sredi mesta so se včeraj spopadli tudi s tanki, a nad mestom se je razvila letalska bitka, v kateri je bilo eno komunistično letalo sestreljeno. Komunistom se je posrečilo, da so zasedli del magistrata in del guvernerjeve palače. Srdite borbe so bile včeraj tudi na eni glavnih madridskih ulic. na Alcali. ter v bližnjem gozdn. Direktorij generala Miaje in polkovnika Ca^ada. ki je doslej postopal z uporniki precej obzirno, je včeraj sklenil, da bo brezobzirno in z vsemi sredstvi zatrl komunistično vstaio. General M;aia je dobil včeraj pomoč s fronte z Guadarrame in so njegove čete do ljutih bouh zasedle guvernerjevo palačo ter poslopje telefonske dna^be Komunisti so imeli velike izgube Po madrid^k^h ulicah neprestano reeHajo stroinice in drviio tanki v v«eh smereh, a saniteici imaio nolno dela Do«lei še ni povem iasno. kdo ie eo*r>od^r pologa i a v MaH^du Zdi se. da general Miaja obvlada središče me*ta, komunisti pa so v premoči v predmestjih. Ponočnl boji MADRID. 1L marca. AA. Ponoči so se borbe med komunisti in četami generala iMaie nadaljevale. Posebno hude so bile v predmestjih. Čete sveta za narodno obrambo napadajo iz parka Retiro sedež komunistične stranke. Obstoja boiazen. da se v poslopju komunistične stranke nahaja večje število talcev. Glavne čete komunistov so v severovzhodnem delu mesta Uporniški oddelki so zasedli v glavnem hribe okoli dirkališča. Davi so se operaci- je nadaljevale ter so že številne ulice prestolnice očiščene. Anglija za zaščito svojih ladij LONDON, 11. marca. AA. Včeraj je neka nacionalistična križarka ustavila angleški parnik »Stengate« 23 milj severno od rta San Antonio ter ga pozvala, naj plu je v luko Palmas »Stengate« je radiograf-sko javil angleškemu mornariškemu ministrstvu zahtevo nacionalistične križarke ter zaprosil za pomoč. Angleško mornariško ministrstvo je izdalo radiotelegrafično križarkama »Intre-pid« in »Impulsiv« nalog, naj takoj osvobodita parnik »Stengate«. Omenjeni kri-žarki sta osvobodili parnik »Steneate« ter ga spremili v Gibraltar. Parnik »Stengatec ima 1.289 ton ter se je vračal iz Valencije, kamor ie pripeljal življenske potrebščine. LONDON. 11. marca. i. Angleške vojne ladje, ki križari lo na Sredozemskem morju ln v španskih vodah, so dobile nalog, naj takoj napadejo vsako špansko podmornico ali vojno ladio. ki bi brez poriva napadla ali celo potopila kak aneleški parnik ali trgovsko ladjo. Angleški in francoski listi poudarjalo v zvezi s tem, da le to popolnoma v skladu s Hali£axovo Izjavo v zgornii zbornici AneFia nI nriznala Franca kot volne stranke LONDON, 11. marca. AA. Snoči je bilo izdano uradno poročilo, da je Anglija sicer priznala vlado generala Franca de jure, da pa to ne pomeni, da mu je priznala pravico vojujoče se stranke. Postani ln ostani član /odnikove družbe! nik. Načelnik štaba Hlinkove garde Mui-gas, za katerega so menili, da je bil aretiran, je na svobodi. O aretaciji prof. Tuke se je zvedelo naslednje: Včeraj ob 6. zjutraj sta se ustavila pred Tukinim stanovanjem dva oklepna avtemoibla, iz katerih je stopilo več do zob oboroženih čeških vojakov, ki so odšli v stanovanje ter odpeljali prof. Tuko v enem izmed omenjenih blindiranih avtomobilov. Izjava voditelja Nemcev na Slovaškem BRATISLAVA, 11. marca. AA. Sef nemške propagande na Slovaškem prof. Haus-khert je izjavil, da se nemški narodni manjšini na Slovaškem ni ničesar bati. ker stoji za njo velika Nemčija. V primeru potrebe bo nemška stranka sklicala Nemce, za sedaj pa naj se ne vznemirjajo. Red in mir zagotovljena PRAGA, 11. marca. AA. Na Slovaškem je zaradi energičnih vojaških ukrepov zavladal mir in red. V Pragi so bila včeraj pogajanja za sestavo nove slovaške vlade. Predsednik slovaškega parlamenta Sokol je dospel včeraj popoldne v Prago kjer sta ga takoj sprejela predsednik republike Hacba in predsednik vlade Beran. Zvečer je Sokol odpotoval v Bratislavo, kjer je stopil takoj v zvezo z vodilnimi političnimi osebnostmi. Ako se mu bo posrečila njegova misija, se bo vrnil takoj v Prago. V praških krogih so dogodki na Slovaškem izzvali pravo senzacijo. Vse prebivalstvo odobrava nastop vlade. Poljski, nemški in italijanski poslaniki so popoldne obiskali ministra za zunanje zadeve dr. Chvalkovskega ter zaprosili podatke o položaju. Chvalkovski jim je izjavil, da so ukrepi na Slovaškem popolnoma notranja zadeva Češkoslovaške in da niso v nobeni zvezi z zunanjo politiko češkoslovaške republike. Vlada gospodar položaja PRAGA. 11. marca. AA. (Reuter). Po ostrih ukrepih, kj jih je snoči podvzela na Zaplemba listov PRAGA, 11. marca. AA. Oblasti so zaplenile vse liste, ki so prinesli vest o aretaciji slovaških voditeljev Tuke in Mach«. Transporti orožnikov v smeri proti Slovaški se nadaljujejo. Demanti vesti o neredi?? v Kriutilovu PRAGA« 11. marca AA. Po nekaterih vesteh inozemskega tiska je prišlo v bližini Krumlova na ozemlju češkoslovaške republike do neredov i?ko, da so morale nastopiti in napraviti red vojaške čete. Na merodajnem mestu izjavljajo, da ni priSlo do najmanjih neredov niti v CeSferm. niti v M ' m K. rr.lovu ter so ome- njene vesti inozemskega tiska popolnoma brez osnove Ribbesifrep poroča PAKIZ. 11. marca. i. Zunanji minister Ribbcntrop se je včeraj sestal s Hitlerjem. Sodiic da sta se razgovarjula o položaju na Češkoslovaškem. Kancelar Hitler je za danes sklical konferenco svojih najožjih sotrudnikov. V političnih krogih nanašajo, da Nemčija ne bo priznala nove slovaške vlade, ker snrmtra, da je samo stara legalna. Verjetno je. da bo Nemčija v zadevi Slovaške energično intervenirala pri praški centralni vladi. Beg slovaških ministrov v Nemčijo STRASBOURG, 11. marca. i. Po poročilih iz Bratislave je baje več slovaških ministrov pobegnilo v Nemčijo. med njimi tudi TuTČanskv, ki se ie menda zatekel na Dunaj. Pobegli slovaški ministri so se obrnili na nemško vlado, naj jim nudi svojo pomoć. V Berlinu zasedaj k dogodkom n?i Slovaškem še niso zavzeli oficielnega stališča, vendar pa sodijo, da nemSka vlada ne bo mirno gledala ukrepov centralne praške vlade. V tem pogledu je zlasti značilno poročilo DNB, ki pravi: lz dobro poučenih virov se doznava, da se je slovaški minister Sidor obrnil na nemško vlado a prošnjo, naj priskoči na pomoč. Odmev na Poljskem VARŠAVA, 11. marca. AA. Dogodki na Slovaškem so zelo močno odjeknili na Poljskem, Mnogi listi so poročali v posebnih izdajah o dogodkih v Bratislavi. Listi pravijo v svojih komentarjih, da je kriza, ki je nastala na Češkoslovaškem, prav tako težka, kakor je bila septembrska dasi je popolnoma notranja. V zvezi i tem piše tisk, da se češkoslovaška k iza ne more smatrati za končano, ker obstojajo še nadalje težave glede ureditve odnošajev med Cehi, Slovaki in Ukrajinci. Na če- Slovaškcm češkoslovaška vlada, je ponov- \ škoslovaških dogodkih je Poljska nepoln povsod zavladal mir in red. Vlada je ! sredno zainteresirana. V političnih krogih popolnoma gospodar položaja. Več članov i trdijo, da bodo slovaške nacionalne aspi- razpuščene Hlinkove garde je bilo konfini-ranih v vojašnicah, drugi pa so bili odpeljani na Moravsko. racije v primeru, da bedo Slovaki smatrali čehoslovaško-pol jsko mejo za definitivno, vedno našle popolno razumevanje. Angleška sodba o mednarodnem opložaju Angleški tisk presoja optimistično okoliščine za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev LONDON, 11. marca. br. Današnji dnevniki priobčujejo Članke, ki izraiajo velik I optimizem glede nadaljnjega razpleta med I narodnih oonoejajev. Italijanske neurad-| ne zahteve po Niči in Korziki imajo bolj značaj kupčije, prav tako se ne morejo vzeti za resne italijanske aspiracije po Džibutiju in Tunisu. Sedanji napeti položaj bi se trenutno zboljšal, kakor hitro bi prišlo do kake nove razo roži t vene akcije ali vsaj prizadevanja za zmanjšanje oboroževanja. Na vsak način je novi položaj v Španiji znatno olajš. 1 mepojnost belih planin in visele^a športnega Mvljenja v tem filmu bo prevzela vsakega rledalca! - DANES P rt JiS *i t E R A ! znameniti popularni alpinist in tvorec velikih planinskih filmov, se Vam bo predstavil v svojem najnovejšem In edinem letošnjem sipin ilu— filmu — v veseloigri Kino Union — teL 22-21 Lavino ljubezni Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30 uri (po znižanih cenah) ter ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Važite stanovske naloge je začelo reševati Društvo slovenskih književnikov — Zanimiva poročila z občnega zbora Ljubljana 11. marca Društvo slovenskih književnikov je imelo snoči občni zbor. Predsednik prof Fr K bler jt poudaril da se je lotilo društvo, ki je bilo dolgo let samo reprezentativno društvo važnih stanovskih nalog, zlasti v zvezi z avtorskim zakonom Društvo je začelo reševati to važno vprašanje skupno s predstavniki hrvatskih in srbskih književnikov Postavilo se je pa na stališče, da je mogoče uspešno zaščititi avtorske pravice le na p« Ki agi samostojno in avtonomno oi ganiziranih diušLev v Ljub jani, Zagrebu tn Reugradu že v januarju .so se odborniki posvet:'vali o tem vprašanju zastopniki srbskih književnikov v Beogradu, dne 2. aprila pa bodo svoje predloge za kar najbolj uspešno zaščito avtorskih pravic predložili delegati na sestanku, ki bo v Zagrebu. Razstava slovenske Knjige je bila častno de'o društva v pretekli poslovni dobi. Razstava je vzbudila veliko zan.manje in je imela velik moralen uspeh BansKa uprava in mestno poglavarstvo sta druitvu za prireditev razstave poklonili izdatno podporo. Tajnik Jože Pahor, ki je prevzel tajniške posle med poslovnim letom po g. Se. Hškarju, je poročal da je društveno delovanje oživelo zaradi vprašanja o zaščiti avtorskih pravic Društvo ho^e ustanoviti svojo poslova !nico za pcb ran je tantjem. Vodili bi jo književniki sami in ne zasebni interesenti, kakor doslej Vprašanje se še ni dokončno rešilo a upati je, da bo ugodna rešeno dne 2. aprila v Zagrebu. S prireditvijo »Razstava slovenske povojne knj:ge,< je diuJtvo izvršilo kulturno dejanje. Sode'ovali so kulturni delavci ne glede na politično prepričanje. Razstava ie podkrepila narodni) samozavest, ki jo je pri nas kaj malo Ob tej priliki je omeniti k lav most na/*? bibliografije. Za razstavo je bilo treba iskati založniških seznamov, da se je ugotovilo, kaj se je sploh iz'a'o p? vojni Sestaviti je bilo treba imeniko izdanih knjig. Pri izbiranju knjig so se sproti sestavljali katalogi, da smo dobili vsaj približno sliko soven. ske knjižne proizvodnje po vojni. Drugod vodijo svojo kulturno bilanco drugare kot mi. Zato naj bo ena prvih nalog Društva slovenskih književnikov, da se odslej samo loti sestave s'ovenske bibliografije Sle« herno resno delo mora imeti svojo bilanco Tako bi vsaj za bodoče vodili pregled o razvoju slovenske knjige in videli bi, kakšne so potrebe in nujnosti za njen razvoj. Razstavo je obiskalo okrog 8000 ljudi. Prireditev razstave je društvo tako zaposlila, da ni moglo uresničiti drugega velikega načrta, to je sestanek vseh slovenskih književnikov, čas in razmere silijo, da se slovenski književniki zbližajo in pogovore o mnogih vprašanjih. Banska uprava in mestno načelstvo sta izvedli h va ^vredno pobudo da se nn gradijo vsako leto najboljša slovenska dela. V razsodišču sta društvena člana Fran Albrecht in Božidar Borko. Zvezo knjigarnarjev je društvo pozval:), naj ne zapostavlja slovenskih knjig v knjigarniških izložbah Na poziv društvo ni dobilo odgovora Društveni odborniki so sodelovali pn mnogih kulturnih prireditvah,. Tudi število članov dokazuje krepko aktivnost društva, časten član društva je Oton Župančič Pristopilo je 17 novih članov, dva sta izstopila. Danes ima društvo 46 članov. Naloga društva bo, da zbere pod svoj krov vse književnike. Če izvzamemo brošuro o slovenski knjigi, ki jo je izdalo ob priliki razstave, društvo v 20 letih ni zmoglo izdarva kakšne publikacije. Glede tega ie zaostalo celo za Pisatelj-skijn društvom k: je obstojalo pred vojno v težkih razmerah. Prav občutna vrzel je pri nastudi v pregledih sorodnih Literatur Naloga driištva bi bila. da vsaj perif<3ično izdaja poročila o najpomembnejših novejših deuh med Hrvati Srbi, Bolgari, čehi Poljaki in Rusi Malemu narodu je razgiednest potrebna posebno danes, ko marsikje rušijo svet kulturi sovražne sile Luč in zrak in obzorje so pa za nas življenjskega pomena. Društvo naj tudi razpise nekaj skrommh nagrad za spodbudo mladega pisateljskega naraščaja. Blagajnicarka ga. Milena Mohoričeva je poročala da ima društvo okrog 24 000 din premoženja Dr Gruden je v imenu nadzorstva predlagal rszrešnico. Poročila in predlogi so bili soglasno z odobravanjem sprejeti Za predsednika je bril vnovič izvoljen prof. France Kobler za poc.pi edsednika Fr Albrecht, za oubornike pa Milena Moho-rič. Bratko Kreft, France Vodnik, Mile Klopčič Jože Pahor in Ivan Matačič. V nadzorstvo so biii izvoljeni: dr Ivo Gruden, dr J:<že Lavienčič Milan Kajč, Ivan Zore in Gustav Strniša. Pri slučajnostih sta predsednik in Bratko Kreft poroča!a, kako je z zakonom o avtorskem pravu in kako se sedaj zakon pri nas izva;"a. Književniki so ugot>vlli razne nerednosti in nevše-čr. sti, zato je potrebno, da se ustar.cvi poslovalnica društva, ki jo bodo vodili sami književniki in s tem zaščitili svoje interese članarino je občni zbor določil na 12 din letno, do-s'ej je znašala 25 din. Bratko Kreft ;e pozdravil zastopnika Mariborskega umetniškega kluba g. Kajča z željo, da bi mariborski organizirani književniki bili bolj aktivni O. Kajč je izjavil, da namerava mariborski klub v ce'oti pristopiti v ljubljansko društvo. Ga. Milena Mohorič ie predlagala naj se društvo leti vseh perečih stanovskih vprašanj, tako vnraš nja bolniškega zavarovanja, starostnega zavarovanja, vprašanja doma slovn^kih književnikov itd O vseh teh važnih stanovskih in socialnih vprašanjih bo odbor razpravljal. Težak gmotni usložaj davčnih eksrfcntoiiev Jutri se zbero v Lju&liam ds?evisiearf£ vseh davčnih uprav v Ljubljani Ljubljana, 11. mairca Jutni se sestnneio v Ljubljani dnevniča-r-ji vs^h davčnih uprav v dravski banovini, žaj tako osovraženih ekseku-torjev. E>o lera 1932-33 so b:!e naše davčne uprave brez naffa&caja, me-dtem ko so stari uradnik: odhajali v velikem številu v svoj zaslužen' pokoj. Naenkrat pa s-e je pokazalo, da primanjkuje moči na naših davčnih upravah, žal r>3 rudi kredotov zi nastavitev novih uradnikov. Pa so si mrsli začeli sprejema-ti v službo mnrvrto dnov: :iv.rjev proti Decx$rejem*m me sečnini nagradam dočim so upravam naro-črli. da točno t> edpi^uiejo in izterjajo ek-sekuc;j^kc stroge m s tem denrrjem rzi>1a-Čuiejo dnevrnčarjem me^e?me nagrade. Začela Mr je prava gori] i za tem: ekse&ucijcfcj-mi stroški, katere je mora! po ve::ni piU-čati oni davkop'ačevalcc, ki ni mogel pravočasno zbrati skupaj potrebne vsn-tc in ie zato mo al >lačati kazen. Že kot davčnega uslužbenca ca ljudie gledajo postrani, kai bi pa sVe b:lo. ko bi vedeli, da je ota-čan z onimi d:n.irji. s katerimi je b'«l davkoplačevalec kaznovan, ker ni imel denarja za kritje svojih davčnih obveznosti. Dolžnosti dinevničarja so večkrat brez razlike do storjene-ga dela in do nabavne inteligence Najslabše posle pa dobi vedno le dnevn'čar. poleg tega pa mora delati še nadure, seveda nep'a'ane, in enkrat na teden fma se nočno službo, t j čuvanje blagajne. Pripommjamo k temi. samo. da spada dnevničar pr>d delavski zakon in bi torej moralo tudi zanj veljati pravfo da mu mo-a delodaialcc nadure plačat? Medtem ko se po privatnih podjetjih ta določba strogo izvaja in država to tudi nadzoru ie. za dnevn^carje to pač ne ve!ja. Nadalje predvideva delavski zakon, da delodajalec ne more odpustiti delojemalca brez vzroka, dočim lahko dnevničarju odpove njegov delodajalec vsak čas brez navedbe vzroka. Plača dnevni-čarja znaša po dveh letih službovanja 830 din m to samo. če dela ves mesec, nasprotno pa če je bolan mu odtrgajo vsak dan 30 din in le 6e je bolan več kot dva dneva, dobi skromen prispevek od OUZD. O dopustu >pU>h m govora, niti po več letih službovanja. Ce hoče dne v nicar dan, dva dopusta, mu takoj odtegne jo dnevnico za dotični dan. poleg tega pa mora vložiti še prošnjo za dopust ter jo kolkovati z 10 din. Ce je dnevničar preme-ičeo (kar se dogaja često), se mora v treh dneh javiti na svojem novem silužhe^em mestu in to na lastne stnro&e Mnogi med njimi so poročeaii in v pnmcru premestitve se morajo zadolžiti m r:hče jih ne vr.ra^a. kje s* dobil, kako bo> vnil. kafri c>b do-ločcr.cm času m:>"a^ biti na me^ru ali pa . .. Ugo-dnos-ti na železnici tudi nimajo Svoj čas so jih imelT, pa Hm J'-n zopet vzeli. Položni dnevničarjev je vse prej kot za-v danja vreden. N'i'h bt-dt.-'no^t je . • ; ; v temo in zato ni Soda, da v vedno večjem številu /anu:>." njo svoja mci»ta in si ir če jo službe drugod, pri tem pa un -rib!;a;o v državni služb' pridobljeno z-trmie v k< nst novega delodajalca. državi pa v ^.krdo Ostali pa eaikaio na 1 ap i.l da jim novo nroračunsko leto prinese zi>ti-l t :an je položaja. Premnogo grenke resnice je v teh vrsticah, a šc več /am- i.";nc kajti če bi hotei človek povedati vsrie. k' tare dnevni-čarie. bi lahko nanisa! debelo kni'.'o Zato se b:>do zbrali jut'i. da si potožijo svoje gone in apoUtajjo na mer<.;la.ne femitelje da jim njihov obupni pobožaj v^ai malo zbolj ša jo. Chlcaga v plameau Ljubljana, 11 irarc. Chicago s svojimi 5 milijoni pre'-.talcev je šepto največje mesto na en • i ■ dmgi največje v ZcJ:nicn;h državali. Razprosti ra se ob obali Mlchiganskega jezeta. ki je le rekaij manj-e od Jadranskega rootja Oe lih 40 km meji mesto na obalo jezera Skoraj ob vsej obali se razteza in obsežni ha i ni parki s tenis in golf igrišči, na j m oder nejšimi kopališči s peščenimi n'aiami in pw« 10 do 20 tisoč kabinami. Nadalje so ob obali razni nogrmetni prostori, otro-ka ig"iiš5a zoolrvški vrt, veliki rastlinjaki ter botanični \nrt. Na jezeru ter 'agu^ah rvnre jajo \-«w-kovr9tn€ vodne sporte, nad 100 krn je jahalnih stez m lepi asfaltirana bulvarji služijo stotrsočem avtomobilov, promet, ki je za nas nepojmljiv. Se pred sto leti je štelo mesto Chicago komaj 4000 prebivalcev in le par sto hiš Od leta 1866 — ko se je odprl zanad — pa je mesto z veliko naglico napredovalo ta ko da je postalo trgovski in ir.dust*ijsk: center Srednje Amerike Leta 1870 je štek to mesto že nad 300 000 prebivalcev in kc je meseca oktobra 1871 velikanski požai upepelil skoraj polovico me-ta se je splo sno mislilo, da je usoda mesta Chicaga za pečatena. Zgorelo je tekom treh dni i7451 hiš, na s>tot:ne je bi'!o smrtnih žrtev m ve*' kakor 100.000 ljudi je ostaio brez strehe Skoda je bvla cenjena na 12 miiiijard dinarjev m je bšla to res največja požarna katastrofa, ker jih pomni svet. Preplašeni in obupani prebivalci 90 iskaiH re-itev pred neznosino vročino požara v valovih jezera, Kajti vsaka druga pot — vsak drug izhod iz plamenov je bil nemogoč. Da b; re^-li vsaj zadnji del mesta, je vojaštvo cele ulice hiš razstrelilo z dinamitom in res z nad naravno siio in trudom se je posrečUc končno zaustaviti požar. !n kaj zmore Amerika? V pičlih 4 letih nj bilo več sledu tega požara. Zrasle so nove lepše m večje zgradbe, palače, nebotičniki, tako da je ravno ta katastrofa pripomogla k razvoju mesta, ki je danes šesto največje na svetu. Ta zgodovinski dogodek, vee mrz-lični razvoj me-ta v desetletju ored požarom, kakor največja požarna k a rastre fa tvori snov najbolj senzacionalnega velefilma. Filmska družba Fox je pied leti izdelala sličen film o potresu v San F'anciscu. Kakor omenjeni film. je tudi »Chicago v piamenu« baziran na historični pod'ag. Celo leto so nabirali podatke načrte, slike itd v muzejih in privatnih arhivih Celih ^0 hektarov ob obali umetnega jezera v Hollvvvoodu je obsegalo rekonstruirano mesto in so znašali stiroc-ki zanj v naši valuti 30 milijonov dinarjev. Sloviti Palmer Houise hotel, čigaa- jedilnica je bila tlakovala s srebrnimi dolarji, katerega pa *«o pred 4 leti podrli — je brl točno po originalu na novo zidan. In vse to je bilo tekom par ur v plamenih Požar se je širr! s tako naglico, da so morali deloma stavbe na novo postavljati in jih ponovno se-žigati. kajti kamere niso bile v položaju s tako naglico fotografirati. Nad 2000 kom-parsov je morailo iskati zatočišče — kakor pred 70 leti — v umetnem jezeru, na či-£ar robu so postavili 35 m visok stolp, odkoder so snemali film. Elita igralcev Fox filmske družbe — na čelu «,impatični Tvrone Po\ver in Don Ame-che ter k-asotica Alice Faye — poleg 3000 komparsov — podajo živo sliko in hotenje takratnega 7. i vi jen ja. In v vsej tej požarni kat^Lroti poteka usoda ugledne irske rodbine, s pretresljivo, bogato vsebino. Fslm ima skozi in sko zi tempo in ga Kino Matica z današnjim dntm predvaja v nemšski verziji. Zelja vsakogar naj bo. film čimprej videti, ker ostane lc nekaj dni na sporedu. Vstopnice si nabavite v predprodaji. 854 JuMlej učiteljske organizacije Ve!iko učiteljsko zborovanje v Ljubljani — Pred 70 leti je bila ustanovljena prva učiteljska organizacija na ozemlju bivše Kranjske Ljubljana, 11. marca Naše učlteljstvo praznuje te dni velik praznik svoje stanovske organizacije. Pred 70 leti je bila ustanovljena prva učitej-r-ka organizacija na ozemlju bivše Kranjske in v ta namen je sreska učiteljska organizacija iz Litije priredila danes dopoldne veliko jubilejno zborovanje v dvorani Kina Matije Udeležba je bila zelo lepa in zastopanih je bilo 11 sreskih orga nizacij Dvorana je bila povsem zasedena. Predsedoval je predsednik litijske organizacije g Jože Zupančič. Predsednik je v uvodu pozdravil številne udeležence med njimi tudi dva učiteljska veterana učitelja Tomana iz Moravč in Hitija iz Kamnika, dalje številne šol?ke nadzornike, vodstvo sreske organizacije predvsem pa zastopnika izvršilnega odbora JUU prvega podpredsednika Stepana Kra^čeviča. Pred prehodom na dnevni red so bile sprejete brzojavke vse z rsto V3eb;no. Poslali so jih predsedniku vlade, prosvetnemu ministru, predsedniku senata m nredsedniku narodne skupščme. V niih prosijo za povišanje prejornkov. za ukinjen je vseh razlik med učiteljstvom. dal^e ta bi bila napredovanja bolj pospešena ter da bi popravili vs^ krivice, ki jih je uči-teVtvo pretrpelo zaradi premestitev. Predsednik Jože Zirpanosč je v svojom govoru orisal pomen u-č i te! j -tke ga stanovskega gibanja pred 70 leti ter opozoril na glavne zahteve učiteljske organizacije dandanes. Podpre d s-e dn ik izvršilnega odbora J t U S. Kranjčevič je v daljšem govoru razvil misli o vlogi učitelja mod narodom m delo stanovske učiteljske organizacije Spominjal se je hudih bojev učiteljske organizacije v zadnjih letih v obrambo svoje neodvisnosti ter naglasa, da je zdaj konec teb bojev, čej saj te sam minister pro .-»vete dejal kako potrebna je neodvisna uči tel j-ka organizacija. Omenil je tudi prizadevanje sedanjega prosvetnega nvnisrra. Ja bi se poprav'ic naše prosvetne razmere. Spregovoril je tudi predsednik sekcij-?ke organizacije Mntod Kumelj ter dejal, da so naloge učiteliske organizacije dandanes v glavnem iste. kakor pred 70 leti. Sa vrnitev đraginis&ih doklad Ljub! in na. 11. marca Jusrosiovenska ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino ki se človekoljubno osrla-š3 vselej in vsakokrat, kadar je v stiski in rfli katerikoli sloj aH skupnost naroda. ;i t-rcvi v Delavski zbornici ob 20. velika javno zborovanje pod naslovom ZA N\SO DRUŽINO Kakor že septembra meseca 1. 1937. bo tudi to pot zahtevala da se prejemki javnim nameščencem, upokoj ncem in delavcem zvišajo vsaj na življenjski minimum. Le tako si bedo n:ogli mladi nameščenci ustvariti družino, ki je pogoj narodovega usoevanfa. Glavni referat bo poia'a predsednica sekcije Da se tembolj poudari sogl?.šani? vse-r>a iuec?!ovcnskega organizranega ženatva 7 zahtevo po pravični ureditvi nameščen-Rkih prejemkov, bo vodila zborovanje poi-predsednica gla\*ne uprave J2Z kot upravičena predstavnica najmočnejše jugoslo-veaalte ženske organjzac'ie. Predite vs«. ki vam je pri srcu rešitev naše druZIne! ko je prodrlo spoznanje, kakor potreben je skupen nastop učiteljstva pri zahtevah za ureditev neurejenega gmotnega in prav nega položaja učite'jstva in v stremljenjih za izpopolnitev šolstva in prosvete. Govornik ie ponovil zahteve, ki jih učiteljska organizacija predlaga v zadniem času ter izrazil upanje, da bo predrla z njimi. Spominjal se je ustanovite'jev prve stanovske učiteljske orcanizaciie ter izrekel tudi priznanje njenim naslednicam, sre-skim organizacijam. Zelo obširno poročilo o organizacijskem delovanju izvršilnega odbora je podal Ste-pan Kranjčevič. Njegove ugotovitve so učinkovale vprav senzacionalno, saj je navedel nekaj lepih uspehov, ki jih je izvrš I-ni odbor izvojeval v zadnjem času s svojimi intervencijami pri predsedniku vlade in prosvetnem m.nistru. Tako je že povsem zanesljivo, da je z amandmajem v finančnem zakonu odpravljen zloglasni učiteljski j celibat. V finančni zakon pa je sprejetih še mnogo drugih amandmajev, ki se bo po njih pravni m gmotni položaj učitelj-stva znatno izboljšal. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo knjižničarja sckeijske organizacije Jela .Vi-nežiča o zgodovini uč.teljskega stanovskega gibanja. Tudi to poročilo, prav za prav razprava, ki bo najbrž objavljena v eni izmed naših revij, je bilo zelo obširno. Dalje je razpravljal o potrebi spremembe učn h načrtov Rudolf Kobilica, pedagoški vodja beograjske poizkusne šole. Vsa poročila so b:la na višini ter je bil spored dostojen jubilejnega zborovanja. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri zborovalci ugotavljajo, da je njihov gmotni položaj spričo podražitve življenjskih potrebščin ne vzdržen ter zato zahtevajo povišanje prejemkov na eksistenčni minimum. Dalje za-] htevajo odpravo vseh razlik med prejemki i učiteljev in poročenih učiteljic ter da bi jim vrnili rodbinsko doklado za ženo in povišali za otroke. Ministrstvo prosvete naj ! nujno reši vse za napredovanje vložene j prošnje in naj se strogo drži določil o rang-' nh listah. Vsa poročila in resolucija so i bila sprejeta z odobrava jem. Jutri «a koncert ni Ježfco Jež ca. 11. marca Naše pevsko društvo *Zora boeat tn bo nudil res pravi pevski užitek Spored obsega 19 točk med Irugimi: Aljaževo »Na dan« Jenkovo *što nutiš Srb ne tužni« Ventur'ni^evo »Zvezde žarijo ookoino.30 Mestni dom LUTKOVNI ODER SOKOLA I. NA TABORU >Jurček na Marsu* ob 15.30 SOKOLSKI ODER NA VICU »Dve Ma-ričkic ob 17. v Sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. dr. Piccoli, T vrše v a cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mpstni ^zdravstveni svetnik dr. Mis Franta. Poljanska cesta 15 U., telefon št 32-84. Nedelja popoldne. Na postaji v Ratečah ne je zbralo nad 300 smučat jev in smučark. Iz Planice in Tamarja so se vrnili, da se odpeljejo proti Jesentcom. Ptecej mrzla burjo brije in mede. kakor sredi zime. Tud' če nisi prepoten, te sttesa. Pn postaji je sicer gostilna, toda mnogo pretesna, da bi mnola vsa množica smučarjev in smučark počakati v nji do odhoda vlaka Tudi v čakalnici je mnego premalo prostora. Zu naj v burji in snegu moraš stati, izpostavljen nevarnosti, da se prehladiš. Dobrih 50 korakov od postajnega poslopja pa stoji vlak, pripravljen, da odpelje smučarje proti Jesenicam. Toda šele ob določeni uri. Prav. Red mora biti. Ali bi pa ne mogla železniška uprava v tokih primerih dovoliti smučarjem, da bi zasedli vagone malo prej j da bi jim ne bilo treba na prostem prezebati? Mislimo, da bi ne bili kršeni nobeni pravilniki, če bi smeli stopiN smučarji v vlak četrt ure pred odhodom, ko prazni vagoni itak že stoje v neposredni bližini postaje. Smučarji bodo železniški upravi gotovo hvaležni, če se ne bo več ponovilo to, kar se je zgodilo v Ratečah v nedeljo in najbrž že večkrat. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. marca: ob 15 uri: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Nedelja, 12. marca: ob 15. uri: Hollywood. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri; Upniki, na plan! Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. marca: Jesenski manevri. Red A Nedelja, 12. marca: ob 15. uri: Trubadur. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Ančka. Izven. Znižane cene Iz Trbovelj _ Slavijo. : Amate*. Za nedeljo 12 tm, je povabil tukajšnji Amater v goste SK Slavijo iz Ljubljane. Moštvo tukajšnjim športnikom in publiki še ni dobro znarao, ker nastopi prvič na naših tleh. Tekma obeta biti zanimiva, zlasti ker namerava Amater v tej tekmi preizkusiti svoje moštvo in izmenjati in Izpopolniti gotove vrzeli ter tako postaviti svoje kompletno moštvo, ki bo že 19. tm. nastopilo v prvenstveni berbi z Jugoslavijo iz Celja, Tekma se začne ob 15.30 na igrišču Amaterja — Mladi prirede v nedeljo 12. tm. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne For-te dve javni predavanji in sicer o temi t Demokracija« Zvonimir Miklavič) in >0 tovarištvu kot prvini družbe« (Fran Kozar). Eno kot drugo predavanje vsebuje daljši ciklus po gornji temi, ki ga bodo izpopolnjevali še drugi predavatelji, ki bodo temu predavanju v tej sezoni še sledili. Opozarjamo občinstvo na ti dve predavanji domačinov. Vstcpnine ni. SPORT — JASO ekskurzija: Jutri v nedeljo se vrti ekskurzija na državno prvenstvo v skokih v Planico. Zbirališče pred kolodvorom. Vožnja četrtinska. Bodite na mestu zbirališča vsi točno ob 5.30. Stev. g *S L L* ? & N S K J N A RD rv, sobota. 11. marca 1939. Stran i Razširita ceste pred pošto jeseni Palača na vogalu Aleksandrove ceste in Selenburgove ulice večja, čeprav polovico nižja od nebotičnika d rove oeste in Selenburgove ulice im_»ia v vseh etažah nad 8000 kv. metrov površine. Zato smemo trditi, da bo večja kakor nebotičnik, čeprav bo znatno nižja. Sama višina pn stavbah ne odloča. Xe bomo pa še navajali razlike v stavbnih stroških .ned nebotičnik con in to hišo, saj je znano, da je nebotičnik najdražje novejše poslopje v Ljubljani Prvo. ^—% nadstropje imajo po 895 kv. metrov zarđane ploskve, šesto 810 kv. metrov in sedmo 547 kv. metrov Višina stavbe do kapne-ga venca sedmega natistropja bo znašala 29.40 m. Hiša Bate bo torej dosegla nebotičnik po višin! J--"--nj d" r>o!ovice. V tem pos.<"pju oocio v Ljubi jan* uaj-večji trgovski lokali, saj bo vse pritličje izrabljeno za trgovske namene Razen Ba-tevih lokalov bo v pritličju samo še lekarna in manjši trgovski lokal (Bonbonie-ra). V štirih nadstropjih, do petega, bedo pisarne, v petem in šestem stanovanja, v sedmem kavarna. V kleti bo kopališče z gospodarskimi prostori, in precej prostf>-ra zavzameta tudi dohod in izhod kina, ki bo v posebnem traktu. V tehničnem pogledu je bilo pri teh stavbnih delih mnogo zanimivosti, ki zanimajo tudi nestrokovnjake. Naj omenimo, da so morali zidovje vseh sosednih poslopij pod betonirati, preden so se lahko mimo lotili dela na samem stavbišču.' Sosedna poslopja so bila ločena od stavbišča le s tankimi stenami, ko so podrli «taro hišo, in imeia so zelo pomanjkljive temelje. Dovolj bi bil slab potresni sunek.. . Ker je zazidana vsa parcela, niso imeli nobenega drugega prostora za gradivo kakor samo stavbišče Skoraj ves gramoz, kolikor ga bodo potrebovali za betoniranje do najvišjih nadst r-nroij, so nakopali na samem stavbišču Deponirali so ga v bodoči kinematografski dvorani, kar ni malenkost, saj potrebujejo za eno samo etažo okrog 250 kubičnih metrov peska in 65.800 kg cementa (4 do 5 vagonov) Na stavbišču uporabljajo najmodernejše priprave in nekaj časa so se posluževali tudi transportnega traku, ki je prenesel na dan 210 do 250 kub. metrov gradiva do dolžine 15 in višine 5-6 m. Pri kopanju temeljev so pod gramozno plastjo naleteli na glino, torej na slabši teren. Zato SO morali zbetonirati močne, masivne temeljne plošče, ki na njih slone nesilni železo-betonsJci stebri. Temeljne plošče so med seboj povezane s tako zvanimi potresnimi nosilci . - Poslopje je železobetonski skelet, zbeto-niraoi s tako zvanim viseko vrednim cementom. Beton mešajo s strojem, ki avtomatično primeša določeno količino vode in cementa. Betonska mešanica je torej vedno točno enaka. Posebnost je tudi vibriranje, pretresanje betona pri betoniranju ročnega tlačenja s posebnim strojem na električni pogon, vibratorjem. Na ta način doslej niso še betonirali nikjer v Ljubljani, a najbrž tudi še ne v Zagrebu in Beogradu. Beton je dosegel izredno trdnest; pri preizkusu na tehniki so ugotovili do 400 kg tlačene trdnosti na cm-. Tako dobrih rezultatov doslej pri nas še ni pokazal beton na nobeni stavbi. Meščane posebno zanima, kdaj bodo podrli zadnji ostanek stare hiše cft> šelen-burgovi ulici ter kdaj bo cesta pred pošto razširjena, čri.m bo poslopje pod streho — najpozneje maja. po določenem ,roku v 250 delovmih dneh — se bodo lotili notranjih del in do jeseni se bodo trgovine lahko že preselile v nove lokale. Ko bodo notranja aela v glavnem že končana, ko bodo vzidana okna in ko se ne bo več iz poslopja prašilo, bodo podrli podrtijo. Da ne bodo ovirali prometa, bodo morali zelo pohiteti, tako da bo podiranje in odvažanje materiala v nekaj dneh končano. Notranja dela bodo trajala približno pol ieta, zato cesta pred pošto ne bo razširjena pred jesengo. Ljubljana, 11. marca Medtem ko se je ljudem lani zdelo, da se delo na stavbišču Bate pred pošto nikamor ne premakne, ker pač niso vedeli, da so bili delavci zaposleni pri tako kompliciranem stavbnem delu. kakršnega še ni bilo v Ljubljani, zdaj vsi soglašajo, da betoniranje nadstropij zelo dobro napreduje. Delali so skora.j vso zimo; nekaj tednov sicer niso megli betonirati zaradi mraza, ki je pritiskal o božiču, pač pa so bili zaposleni pri pripravljalnih delih v zatišju spodnjih etaž. Da delo v resnici dobro napreduje, sprevidimo že po tem, da. bo veliko se dem nadstropno poslopje pod streho vsaj dober mesec prej kakor so računali, pred dolojeni m rokom. Stavbe, bo prihodnji mesec pod streho; zdaj betonirajo 5. nadstropje ali sedmo etažo. Še dve nadstropji in poslripje bo doseglo vrh. šesto nadstropje ob ulici še ne bo umaknjeno, medtem ko bo zadnje, sedmo umaknjeno toliko da ga z ulic^ ne bomo vjdeli. Nikjer sredi mesta se še ni nikomur posrečilo izrabiti tako dobro parcele kakor je ta. Izrabljena je stoodstotno; hiša nima dvorišča in parcela je vsa zazidana do prvega nadstropja. Dragocen prostor na najživahnejšem ljubljanskem križišču bo torej v resnici ekonomično izrabljen. Zato pa bo pcslopje veliko v pravem pomenu besede, če računamo njegovo prostornino ali površino vseh etaž. Pomisliti moramo, da znaša zazidana ploskev v kleti in pritličju 1.122 kv. metrov, za primer navajamo zazidano plcskev nebotičnika, ki znaša 400 kv. metrov. Nedvomno je zanimivo, da bo hiša Bate imela še celo precej več prostora kaikor nebotičnik. Računajte in zračunali boste, da površina vseh etaž v nebotičniku znaša okrog 6000 kv. metrov s terasami vred, medtem ko bo hiša — ne da bi jo proglašali za nebotičnik — na vogalu Aleksan- Pri nestorju slovenskih kiparjev prof a A« Repiču -?~'*h 26 let je deloval na kiparskem oddelku ljubljanske obrtne Sole Ljubljana, 11. marca Prof. Alojzij Repič je eden naših velikih mož, ki je dal vse svoje sile na razpolago svojemu narodu in katerega učenci so dosegli prav zadnji čas, kljub močni konkurenci, prve nagrade v kiparstvu. Povod našemu obisku je sam po sebi docela oseb- nostni dogodek, kajti vpokojeni profesor, kipar Alojzij Repič je danes dopolnil 73. 1. svojega plodnega, toda na starost bridkega življenja. Sam v svoji samoti« nekoč razgiban in krepak temperament, je že deseto leto priklenjen med štiri ozke stene domovanja na Vidovdanski cesti. Mož kre-menitega značaja, pomemben za slovensko kulturo, morda ne v tako visoki meri kot ustvarjajoč umetnik, čeprav je tudi tu dosegel lepe uspehe, gotovo pa je njegov pomen kot vzgojitelja in mentorja večine sedaj živečih mladih umetnikov še mnogo večji. Ni ga med nami moža, skozi katerega Solo bi bilo šlo toliko oblikovalcev naše sodobne umetnosti, kakor prav skozi Repičevo. Globoka je brazda, ki jo je s svo- jim umetnostno-vzgojnim delovanjem zarezal v slovensko umetnost. Polnih 26 let je deloval na kiparskem oddelku ljubljanske obrtne šole. Poučeval je modeliranje, figuralno in ornamentalno podobarstvo, obdelavo raznega materiala ter anatomijo, v kateri je bil še prav poseben strokovnjak. Ker se je na izredno nesebičen način posvetil vzgoji našega umetniškega naraščaja, je umljivo, da se kasneje ni utegnil po-vzpeti na vidnejše mesto med našimi likovniki. Da pa je bilo njegovo delo odlično, pričajo številne plastike in figuralne kompozicije, ki jih precej hranijo naše javne zbirke. V študijski dobi na Dunaju je mnogokrat ob največji mednarodni konkurenci prejel prve nagrade. NaS muzej hrani n. pr. skupino >Borca« in »Adama in Evo«, za katera je prejel prvi nagradi. Nešteto pa je tu in v inozemstvu raztresenih njegovih del. Da omenimo samo njegov spomenik pesnika M. Vilharja v Postojni. Alojzij Repič se je rodil 11. marca 1866 v Vrhpolju pri Vipavi v hiši kmeta Jožeta. Župnik Dejak, sam ustvarjalec, se je uspešno zavzel za mladega Lojzeta, da je po študiju pri prof. Misu v kiparstvu in Veselu, ki ga je poučeval risanje, leta 1890 brez beliča pristal na dunajski umetnostni akademiji, kjer je bil med 60 konkurenti samo z 11 tovariši pripuščen k sprejemnemu izpitu in tako prišel v šolo k znamenitemu kiparju Hellmerju, potem pa ga je v kompoziciji poučeval znameniti Kund-mann. Radi svojih uspehov na razstavah je bil 1905. imenovan kot naslednik kiparja Gangla na obrtno Solo v Ljubljani. Za časa njegovega plodnega dela na tem zavodu so šli skozi njegove vešče pedagoške roke kiparji in slikarji, ki so danes avantgarda našega umetniškega ustvarjanja, pokojni pa tudi še živeči kot Sterle. Napot-nik Hodnik, Tine Kos. Dolinar, Rajko flu-bic, Ropret, Sajovic, Justin. Jurkovič, Jeglič. Kralj, Cuderman, MaleS, Pengov, Kalin itd. Sedaj ko preživlja večer svojega življenja, betežen in osamljen naj mu bo v osre-čujo o zavest in ponos, da si je a svojim delom postavil najtrdnejši spomenik. K njegovemu jubileju mu zeli vsa naša javnost, da bi mu njegov križ starosti ne bil pretežak in preboleč, obenem mu pa iz vsega srca čestita. Iz Kamnika Pretkani stare«- pod ključVm. — Gabi ovce Ivan, 74 letni preužitkar iz Homca pri Ka.mniku, je star prijatelj ne.5e policije. Racu ne dovoljene gr. beračenja, raznih manj ših prevar in tatvin je imel že opetovano posla z oblastjo. Pred dnevi ga je ovadila natakarica gostilne Pri Tomažu radi tatvine vina. Starec je hodi! skoro ves mesec februar zgodaj zjutiai. ko se je gostilna komaj odprla in zahteval skodelico toplega mleka. Ker pa gostilna nima lastne kuhinje, je natakarica odžla vsako jutro v sosedno gost.lno Na stari posti- . kjer ie mleko pogičiu.. Ta ća^> j~ Gijiovci. ___- stil in si je na točil v tri steklenice po pol litra vina iz sodčka v točilnici. Iz previdnosti je pri polnjenju steklenic vedno podložil svoj klobuk, da se morda ne bi poznalo, če ie slučajno kakšna kapljica ušla *az rob. To jc opravljal skoro ce! mesec. Ko pa je bil sod že skoro prazen, je na- takarica to opazila in je takoj zasumila, da nepošteni gost n biLi r:**-"e dru- gi, kakor stari Gabrovec. Seveda takej drugi dan, ko je Gabrovec zopet prišel na zajutrek nepoštenega gosta opazovala. Komaj je odnesla pete iz gost lne, že je bil prijatelj toplega mleka na delu. Tedaj pa se je natakarica nenadoma vrnila. Starec se je tako ustrašil, da mu je steklenica skoro padla iz rok, izmrmral je nekoliko besed in jo je jadrno pobrisal. Natakarica trpi na ukradenem vinu okrog 400 dinar-jev škode in je seveda zadevo prijavila policiji. V četrtek pa je stari nepoboljšljivi Gabrovec kar na lepem sam padel policiji v roke. V gostilni Jagodic Frančiške na Grabnu je gospodinja slišala, da nekdo hodi po sobi v prvem nadstropju. Zdelo so ji je nekaj sumljivo in je Šla pogledat. V sobi je našla starega Gabrovca, ki se je i*- hotel zopet na h.tro izmuzn ti, toda to pot mu ni uspelo. *J jstilničarka je hitro poklicala policijo, ki je našla za telovnikom srajco, katero je ukradel. Pri njem je našla tudi okrog 180 dinarjev, katere bo seveda dobila oškodovana natakarica za vino. Starega Gabrovca so izročili v sodne zapora v Karr.riikr, kjer bn rroral za svoje grehe dajati odgovor. Strokovni tečaj, prirejen v gostilni Danes je bil zaključen zelo potreben tečaj, ki zanj v Ljubljani ni bilo učilnice J in prav toliko i/datkov. Preračun jc od ' lanskoletnega višji za 7.610 dim in mcct :rc p'jvi:jk :a račun osebnih izdathcv. Zaradi previška pa član-tvu niso navržena nova bremena. Proračun ie bil sc»*j!a=no sprejet. Pri volitvah sta brli vtoŠeni iisti, ena / nosilcem £. Pollakom Jurijem, d'iiga z g. kernom Adolfom. Volitve so hi!e tajne z listki ::i je glasovalo 171 upravičencev m * icer za prvo listo 87 /a drugo 83. cn.i glasovnica pa ie bila ncveljav a Po tej t c C k i m s c ob ravnava'a med &fo&ajnoe£mi Se nekatera v.i/:ia vp:a>.inja. /la^ti /dru žitev tajnikih in kontro-lmh postov /druženja. naba\a novega pisrl.iccja stroja, vprašanje poslovnih knjiiic in določitev članov i z praše valnih komisij. Veliko za:u manje jc zbudil rudi samostojni predlog S Majnika, ki je predlagal zastopstvo v.-ch strok v novem odboru m ustanovitev po sameznih odsekov po rtrokah Piedsciin je v odgovoru DOZO avil misel g, Majnika. sagotovil pa je člana, da 5c je že nekaj \ tem oziru napravilo S to točko jc bila . i ...,.t.. — -»a obrtništva zaključena c*aifc*j>w« v.—i ..v. , i ^ rf^aj 0p,Hiai-stva. To so bili pionirji m preporo litelji slovenskega £;>spc^aT-5ke.£;a Življenja. Mei temi je bil tudi ustanovitelj trgovale f tvrd-ke Andrej ElsKicher pred 75 leti. Včeraj je znano Elsbacherievo podjetje v Lahkem proslavilo 75 - letnico svojega obstoja. Ob jubileju vodi podjetje uprleden slovenski na preden trgovec in gospodar podpredsednik Zbornice za TOI in vodilni funk'" mnogih gospodarsk h in stanovskih društev g. Konrad Elsbachfr Ustanovitelj tvrdke Andrej Elsbacner j« bil zaveden koroški Slovenec. S trgovino je pričel v Celju, 1. 1864 pa se je preselil v Laško, kjer je bilo njegovo delovanje odločilno v prid gospodarske in tudi narodne osamosvojitve kraja in okolice. Sedanji šef tvrdke g. Konrad Elsbacher je uspešno nadaljeval delo svojega prednika in se uvrstil med odlične in spoštovane slovenske gospodarstvenike. Šef podjetja, ki proslavlja tako časten in redek jubilej, g. Konrad Elsbacher, si je pridobil ne samo za slovensko gospodarstvo, temveč tudi za napredno slovensko misel velike zasluge. Vzgojil je svojo družino v naprednem duhu, ob vsaki priliki je pokazal svoje napredno mišljenje in vedno je podpiral akcije, s katerimi se je utrjevala narodna zavest. Bil je prvi regent občine Laško, potem pa več let podžupan. Napredek Laškega v zadnjih desetletjih je v glavnem zasluga Konrada Elsbacherja. Za narodno stvar je bil vedno pripravljen žrtvovati. Spomnimo se ob tej priliki na zmago slovenskih volivcev tik pred vojno v Laškem, ko je bilo treba izvojevati težko borbo s tujci in tujcem udinjenimi domačini. Ta zmaga je bila eden najlepših uspehov Konrada Elsbacherja v delu za povzdigo narodne zavesti v svojem kraju. Častno in zaslužno je bilo in je še vedno gospodarsko in narodno delovanje šefa tvrdke, častno je sedanji šef nadaljeval delo svojega pionirskega prednika, zato od srca čestitamo g. Konradu Els\>; cherju ob jubileju podjetja kakor tudi vsem njegovim, ki so mu vedno zvesto stali ob strani. Iz šksfle Lake — Francoski krožek v Skofji Loki je polagal včeraj zvečer obračun svoiemu lanskoletnemu delovanju v prostorih gremija. Otvoril je občni zbor predsednik, ravnatelj Mlekarke šole ing Srečko Šabec. tajniško poročilo je Dodal prokurist g. Či-ro Lendovšek, blagajniško gdč. Ilze Halla-dova in za knjižnico zdravnik dr. Viktor Kocijančič. Iz poročila je razvidno, da je krožek marljivo deloval. Tečaja za začetnike, kalior tudi za starejše priatelie francoskega jezika sta storila svoje. Zlasti pa ima krožek leno francosko knjižnico, ki šteje poleg raznih ilust-acM. revi i in podobnega štiva, tudi nad 200 izbranih francoskih knjig. Sklenjeno je bilo, da bo odslej francoska literatura na ra"poTago vs°m, tudi nečlanom. Kdorkoli bo hotel čitati, mu bo omogočeno, da si izposodi pri Krožku knjige. Tako upajo, da se bo krožek populariziral, hkrati pa bo ta ukrep nedvomno dobrodošel našim dijakom, ako že ne bi bilo drugih povpraševal cev Krožek ima v načrtu izlet. Skušalo se bo število članstva še boli dvigniti, tečai^ ostaneta, na vidiku so tudi predavanja. Odbor je ostal po večini isti. — Slovenska Matica vas vabi! Kakor lani bo izdala Slovenska Matica t'idi l°tos trole izbranih, izvirnih knvzn;h del Sk~f1a Loka se ie lani v lepem številu pridružila prijateljem SM. Poverienik za Slovensko MaVco ff. Voiteh Debel i ak vam da vsa pojasnila, ki bi 1«h želeli glede Matice. Ostanite zvesti Matici tudi letos! —-- — - — - — — - —" •-' mw y--r w \__v Planica 12. —19. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. mam 1939. Ste v. ^8 DANES PKEMUSMAi luuumen talno filmsko delo — Kmoa -FOX« filmske produkcije: Chicap v Old Chicago (nemški dialog) Chicago gori ... celo mesto v plamenih ... vse beži . .. obupuje in 15ce zatoCiSce — USmmmmmmmammmMmBHKHHNKR*. rešitve v valovih Michiganskega jezera. Nad 300 smrtnih žrtev, 200.000 ljudi brez KINO MATICA 21*24 strehe. Največja požarna katastrofa vseh časov - v pretresljivi drami ljubezni in strasti Predstave danes ob 16., 19. in 21., Režija: Henry King. Filmski zvezdniki: Tvrone Power, Alice Faye, Don Ameche. *utri (v ne^ljo) ob 10.30, 15., 17., Preskrbite si vstopnice v predprodaji! 19. in 21. uri! DNEVNE VESTI — Pokojninsko zavarovanje novinarjev. Minister socialne politike in narodnega zdravja Mihvoje Rajakovič je izdal po odobritvi ministrskega sveta uredbo o pokojninskem zavarovanju novinarjev Ob tej priliki je dal novinariem daljšr. izjavo ki ie v nji med drugim dejal, da dobe novinarji s 1 aprilom pokojninsko zavarovanje Zavarovani bodo pri pristojnih Pokojninskih zavodih po DreHpisih zakona o pokoinin^kem zavarovanju nameščencev ter uredbe o ra?širipnju pokojninskega zavarovanja Da bi se pa novinarjem ne zgodila krivica, če bi se jim v zavarovanje ne vračunala doba od 1. januarja 1**27 ko ie stopila v veljavo novinarska uredba iz leta 1926.. predvideva uredba o pokoi-ninskem zavarovanju novinarjev, da bo država izplačala Pokojninskim zavodom za nameščence pavšalni znesek 12.000 000 din Ta denar se bo porabil za naknadno vplačilo zneskov za pokojninsko zavaro vanje novinariev članov JNU za dobo od 1. januarja 1927 do 31 marca 1939 Država bo Izplačala ta znesek tako. dn bo Izdala 12 letnih bonov po 1 miMion din. ki bodo donašali 6° o obresti pričenži od 15 maja 1939. v letnih zneskih po 1.000.000 din začenši od 15 maja 1940 — Naša trjrovina r Ita!i;o. Po italiian-skih uradnih podatkih ie znašala vrednost italijanskega izvoza v Jugoslavijo lani 219 milijonov 176 000 lir. vrednost ingosloven-skega uvoza v Italijo oa 150,046.000 lir Trgovina med Jugoslavijo in Italijo je bila torej lani zakliučena z aktivnem saldom za Itallio v znesku 69.140.000 lir. I? Italiie le bilo letos v januarju izvoženega V Jugoslavijo za 23,595.000 lir blaga, vrednost naSega uvoza v Italijo je pa znašala 9.965.000 lir. — Zdravniška vest. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Zvonimir šušterSič. zdravnik v Ljubljani. — Odvetniška vest. V imenik advokatov Advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan g. Fran Satler s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih g-oricah. — Iz državne Službe. Imenovana sta Za policijska stražnika-zvanlčnika pri upravi policije v Ljubljani Avgust Jančič in Friderik Jerina, upokojen je poHcdjski straž-nik-zvanicnik Alojz Cingerle pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru. — Iz banovinske službe. Upokojen je zdravnik združene zdravstvene občane Kostanjevica dr, Ive IvaniSevič; imenovan je za zdravnika združene zdravstvene občine Sodra žica v lastnosti banovin9keg"a uradniškega pripravnika dr. Alojzij Tičar, do- Slej volonter državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Velike Lašče s sedežem istotam. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m. pri banski upravi. — Poset bivših bojišč v Rumuniji. Za letošnje poletje se pripravlja poset ru-munskih bojišč, kjer se je pred dobrimi 21 leti prelivala tudi slovenska kri. Spričo tega se pozivajo vsi vojni tovariši. ki bi se radi udeležili poseia bivših bojišč in si ogledali tudi ostale znamenitosti te prelepe prijateljske in zavezniške države, da spornče svoj naslov na predsedstvo pripravljalnega odbora za poset Romunije K Podbevšek. Novo mesto. Po dospelih prijavah bo prejel vsak udeleženec program potovanja, kakor tudi ostale informacije o ugodnosti potovanja Ker bo vožnja precej dolga, se bo na meroetainih mestih poleg ugodnosti izposlovalo, da bo potovanje po železnici kar mogoče udobno. _ Kongres vinogradnikov. Danes dopoldne se je pričel v Novem Sadu kongres vinogradnikov iz vse države. Na kongresu so se zbrali delegati iz vseh vinorodnih krajev, pa tudi zastopniki drugrih gospodarskih panog ter zadrug in raznih društev. Napovedan je tudi prihod ministrskega predselr/.ka in trgovinskega ministra. Kongres je zelo važen za vse naše vinarstvo, ker se bodo na njem obravnavala važna vprašanja našega vinogradništva in vinske trgovine. — Trgovinska pogajanja s Poljsko. V kratkem se prično trgovinska pogajanja med Poljsko in Jugoslavijo. Poljska predlaga, da bi se pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo 27. L m. Če bi naša delegacija ne mogla odpotovati v Varšavo, bi prispela poljska delegacija v Beograd. — Dražba lovišč. Dne 23. t. m. bo pri sreskem načelstvu v Kočevju, soba št. 5 oziroma 7 dražba sledečih lovišč za 12 let: ob 1045 lovišče 1. občine Fara z izklicno ceno 200 din, ob 11.10 lovišče II. občine Fara z izklicno ceno 300 din, ob 11.30 lovišče bivše občine Videm, izklicna cena 450 din. Danes ob 20.30, v nedeljo ob 14.30. 16.30, 18.30 in 20.30 po »Rosemarie« in »Belem jorgovanu« JEANETTE MAC DONALD : f, TARANTELA" Radi ogromnega zanimanja za ta film pred-prodaja vstopnic danes od 18. ure dalje, v nedeljo od 11. ure dalje 1 _ Nova slovenska skladba, Slavko Osterc: Stirl miniature (edicija Glasbene Matice v Ljubljani). Pred kratkim je izdala založba Glasbene Matice novo zbirko Štirih klavirskih miniatur našega produktivnega skladatelja Slavka Osterca. V vseh delih (Moderato, Tranquillo, Valse, Cho-ral-Len to) prevladuje linearni melodični princip večinoma (v treh skladbah) dvo glasnega klavirskega stavka s pravilnim in doslednim upoštevanjem vertikalnega postopa; zato sc skladbe tako v kontra-punktično-melodičnem, kakor tudi v harmoničnem pogledu pome, pestre in razgibane. V teh kratkih skladbicah je skladatelj izrazil vse prvine, ki dajejo njegovemu stilu svojski značaj: široki moderni metodiki se priključujejo nevezane sekundne to druge grupacije, kvartna in kvlntna zaporedja ter uspešna izraba svobodnih harmoničnih izrazitosti, ki se stopnjujejo vedno bolj in dosegajo v choralu ntren ter sočasno močan višek zvočne polnosti Kro-matika se č*»stc umika diatonlki, se z njo jsanimivo mesa in tako veča vtis enotnega, ne kompliciranega, pa privlačnega muzi-kalnega doživetja, ki z logično razvitostjo izraza nasilno ne sklepa, temveč vprav za. voljo obojestranske formalno-vsebinske doslednosti ustvarja estetski prav lepo dojemljivo celoto. V interpunkcijskem pogledu so skladbe bogate izraznih možnosti, po invencij' pa občuteno zajete. Tehnično so preproste In ne vsebujejo nobenih posebnih težko* radi česar so dostopne tudi že na nižj. 9topnji klavirskega izobraževanja Prstni red je določil pianist M. Li-povšek. —cO.— — Iz »Službenega lista«. i>Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 20. z dne 11. t. m. objavlja uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih obratih veli-kega obsega, pravilnik o neposredni prodaji proizvodov iz državnih rudniških podjetij, odločbo o dokazu izvora blaga za tuje poštne pošiljke, telefonski promet z Nemčijo in imenik članov razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki niso člani borze. — Lani je bilo pri nas več turistov kakor predlanskim. Po statističnih podatkih odseka za turizem v trgovinskem ministrstvu je bilo lani v naši državi precej več inozemskih turistov kakor predlanskim Domačih letoviščarjev je bilo lani 719 610. predlanskim pa 634 038. inozemskih pa lani 287 391, a predlanskim 273 897 Turizem nam je vrgel lani 1 020,300.000 din. Navadi svojega otroka pravočasno na SARCOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU — Nov grob. V Ljubljani je umrl danes g. Franc Goršič. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Slinavka in parkljevka sta se zopet pojavili. Ker se je slinavka in parkljevka pojavila ponovno v ljubljanskem srezu, v občinah Vrhnika, Št. Jošt. Horjul in Dobrova, se do preklica za srez ljubljanski odrejujejo tele odredbe: 1. prepovedano je izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje v vseh občinah sreza ljubljanskega. 2. prepovedano je v vsem srezu ljubljanskem prirejanje živinskih sejmov za parkljarje, 3. prepovedano je na teritoriju sreza ljubljanskega goniti parkljarje peš po javnih potih, na kar se posebno opozarjajo trgovci z živino, mesarji in živinorejci. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 11, v Zagrebu in Splitu 10, v Ljubljani 9.6, na Rabu 9, v Mariboru 8.4. v Beogradu in na Visu 6, v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7, temperatura je znašala —0.4. — Spečega moža je ubila. V Sremskl Mitrovici je 30-letna Mara Keler v četrtek zvečer ubila s sekiro svojega spečega moža Josipa Ubila ga je zato. ker se je bala. da bi on ne ubil nje in 12-let-ne hčerke Mož je bil namreč zelo nasilen in je obe večkrat pretepal. — Od lakote je umrla. V Šibeniku so našli mrtvo 78-letno ženo Opančino Ležala je na postelji in po mestu se je govorilo, da je postala žrtev roparskega napada Preiskava je pa dognala, da 1o je nadela kap.. Bila ie siromašna in dolgo ie trpela lakoto, tako da je njeno telo opešalo. — Pol milijona je zadela. Četrtina srečke, ki je bila izžrebana v četrtek in je zadela 2,000.000 din, je bila kupljena v Splitu. Kupila jo je žena občinskega zdravnika v Omišu, Rita Francesci Srečka, na katero je zadela pol milijona, ima številko >3.954. — Nesreča ali samomor? V karlovško bolnico so pripeljali nezavestnega uglednega oficijala mestnega poglavarstva v Koprivnici Pavla Orloviča. ki je baje padel iz drvečega vlaka Dobil je težke notranje poškodbe in si pretresel možgane tako, da mu zdravniki ne bodo mogli rešiti življenja Pojavile so se tudi govorice, da gre za samomor. — Spremembo vremena najprej počutijo noge Pečejo vas podplati in bolijo kur-ia očesa. Človek je nerazpoložen, hitro se itrudi in nima volje za nobeno delo Ako vas to doleti, pridite v naSo pedikuro, da vam pregledamo noge. jih spedikiramo, osvežimo z masažo in vam tako zopet vr-remo dobro razpoloženje Po pedikiranju >oste zopet dobro in lahko hodili Naša noderna pedikura je higiensko urejena, ako da vam nudi vs oudobnost Naši pe~ likerji so izučeni v strokovnih šolah pod ladzorstvom zdravnika, tako da vam za-morejo dati pravilne nasvete v pofiledu nege nog Vse delo opravljajo oprezno in brez bolečin. V današnjem času res ni potrebno, da trpite bolečine na nogah, dovolj je, da posvetite negi nog več pažnje Pedikura in masaža nog stane din 10. Prosimo vas. da nas obiščete in da se prepričate o naši službi. Rade volje vam pomagamo. — Bat'a — Ponesrečenci. Delavca Franca Razpeta, zaposlenega na Cufarjevi žagi na Je senicah, je pograbila cirkularka in mu odrezala prste na desni roki. — Delavec F*i_ ster Franc iz Skocijana se je pri delu hudo vsekal v desno nogo. — Pri sekanju drv se je poškodovala na levi roki tudi zasebnica Cecilija Ehrenredch iz Ljubljane. — V bolnice so prepeljali včeraj tudi zidarskega delavca Franca Severja iz Stične, ki ea je nekdo z nožem obrezal po životu. Iz Ljubljane —lj Aprilsko vreme *e že začenja. Niti sredi marca še nismo pa se že začenja aprilsko vreme. Danes dopoldne se je nebo nad ljubljansko kotlino naenkrat pooblačilo in jelo je snežiti Ni pa snežilo dolgo. 2e med tem ko so naletavale snežinke je posijalo solnce Potem se je pa kmalu zjasnilo, da ni bilo na nebu nobenega oblačka več. —lj Razmere na živilskem trgu. Zadnjič smo objavili pritožbo, da je na trgu vedno manj perutnine, češ da je ne sme prodajati nobena ženska brez obrtnega dovoljenja. Ce pride na trg prodajat kmetica od zunaj, jo mestne naženo in zagroze ji s tržnim organom ter jo tako hitro preže-no. Da pomeni to za kmetice hud udarec, leži na dlani. Z namenom dopisa se mestni tržni urad popolnoma strinja, zato pa radi objavljamo tudi njegovo pojasnilo, da tržni organi nikdar niso odslovili s trga kake kmetice, ki je prodajala lastne pridelke. Tržni urad in obrtni oddelek preganjata samo ženske, ki hočejo vsak dan prodajati pa nimajo lastnih pridelkov niti obrtnega dovoljenja. Te nelegalne prekup-Čevalke pokupijo največ jajc in perutnine po kmetih ter skušajo kupljeno robo na ljubljanskem trgu z dobičkom spraviti v denar Poleg tega pa prav te prekupče-valke širijo po deželi in med mestnimi gospodinjami vesti, da tukajšnji tržni organi kmetom ne puste prodajati perutnine in jajc. S to lažjo pridejo te ženske na kmetih do cenejšega blaga, med mestnimi gospodinjami pa zbujajo sočutje, ker se jim predstavljajo za kmetice — produ-centke. Tržni urad sedaj tolerira, da trgovke, ki imajo podeželsko obrt, smejo ob sredah in sobotah nemoteno prodajati na ljubljanskem trgu. Iz prednjega je razvidno, da tržni urad skuša napraviti na trgu red in tako omogočiti, da pride na trg čim večje število res pravih producen- tov, ker je le na ta način mogoča obojestranska korist producenta ln konsumen- ta. —lj Gozdni pozan se pomladi in poleti večkrat pojavljajo in zato mestno poglavarstvo spet opozarja na § 40 gozdnega zakona, da se brez najstrožjega nadzorstva po gozdovih in blizu njih ne sme kuriti. Prepovedano je tudi nepotrebno požiganje pašnikov zaradi nevarnosti požarov v sosednjih gozdovih. Prav tako je pa prepovedano po mestnih nasadih, v gozdovih in na pašnikih odmetavanje neugašenih vžigalic, ostankov cigaret in smotk. Kdor bi na katerikoli način bodisi iz nemarnosti ali neprevidnosti povzročil gozdni požar ali se ne bi ravnal po predpisih te objave, bo moral povrniti vso nastalo škodo ter bo proti njemu uvedeno kazensko postopanje. Starši so odgovorni za škodo, ki bi jo zaradi nezadostnega nadzorstva napravili njihovi otroci. Vsakdo, ki zapazi ogenj v gozdu ali blizu njega ga mora, če je le mogoče, pogasiti, sicer pa takoj naznaniti bližnjim prebivalcem, da obveste grasilce, po tujih občinah pa župana in lastnika gozda. Občina mora nemudoma pozvati občane, da gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi 8e brez tehtnega vzroka ne odzval pozivu, ga zadene postavna kazen. V ljubljanski občini morajo sprehajalci posebno paziti na vžigalice in cigarete, prav tako pa tudi na otroke, da ne zažgo nasadov. —lj Umrli v Ljubljani od 3. do 9. t. m. Kobier Anica, 14 let. hči vodje troš. urada. Rozina Matija, 88 let, hlapec, Flere Viktor, 50 let, bančni prokurist, Mekina Alojzij, 55 let, ključavničarski mojster. Herz-manskv Marija, roj. fetruboljt 73 let, žena vrtnarja, Schulz Marija, roj. Erklavec, 59 let, žena uradnika drž žel., Verbič Franc, 56 let trg zastopnik. Golob Konrad, 63 let, delavec, Repše Alojzij. 51 let, polic, podnadzornik, Topo'šek Stanislav, 20 let, sin žel. sprevodnika, Jama Vinko. 2 dni, sin kolar, pomočnika, Koseze, Vrtačnik Uršula sestra Pacifika, 39 let, Lešnjak Frančiška, 53 let, poljska dninarica, Mučk Marija, 65 let, za-sebnica. V ljubljanski bolnici umrli: Zalta Alojzij. 59 let, strojevodja drž. žel. v p. Speh Matevž. 26 let, delavec. Pod gora, obč. Stari trg, Vuk Ivana, 54 let, žena vrtnarja TPD Studence, obb. Dol pri Hrastniku. Povirk Ivan. 1 leto. sin bajtarja. Vrh, občina Dolsko pri Ljubljani, Martine Jožef, 2 leti. sin banovinskega cestarja, Stranje pri Kamniku, štor Anton, 67 let, hlapec, Koz-levčar Franc, 85 let, obč. ubogi, Vel. Gaber pri Litiji, Bezgovšek Karol, 32 let, varilec, Rečica, Oražem Ivana, 47 let. kuharica. 2olger Emilija, roj. Kremberger. 87 let, vdova univ. profesorja, Žolger Alojzij, 55 let, pasarski pomočnik, Kristan Blaž. 71 let, zvaničnik drž. žel. v p., Wider Ivan, 71 let, vrtnar. Laznik Franc, 1 in pol leta, sin mizar, pomočnika. Savije, oc. Jezica, KoSir Jože, 3 dni, sin gozdn. delavca. Jezersko. —lj Prirodoslovno društvo. Mesto najavljenega predavanja g. univ. prof. dr. Albina Seliskarja o živčnem zburjenju bo predaval v torek 14. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta g. univ. prof. dr. Jovan Hadži o temi: >Vpliv ledene dobe na živi svet«. Sedanja sestava flore in favne, kakor rudi porazdelitev posameznih vrst, nam postane razumljiva le, če upoštevamo predvsem najmlajšo geološko preteklost. V tej pa je imela odločimo vlogo ledena doba. Na področju raziskovanja ledene dobe je dosežen v novejših časih velik napredek, ki nam celo omogoča določevanje ne le relativne, temveč absolutne starosti posameznih razdobij v razvoju zunanje oblike nase aemlje, rastlinstva, živalstva ln celo človeštva, za kar te moramo zahvaliti astronomski teoriji prof o- I I GT! j* f% £^ w* slavna primadona njujorške Metropolitan m\ j\ V* mL K U U opere poje najlepše arije klasičnih kompo- zicij »Traviate«, »Marte«, »Madame Buieriiev« \r v Premiera danes! Kino Sloga, tel. 27-30 so rja nebesne mehanike beograjske univerze Milankoviča. Predavanje, ki se je že z uspehom vršilo na Kolaičevi univerzi v Beogradu, bodo pojasnjevali Številni diapozitivi delom-i v naravnih barvah. Začetek Ob 18.15. —lj Skladatelj Pavel šivic nam je pripravil z najodličnejsimi sodelavci cel koncertni spored svojih del. Nastopili bodo: ga. Zlata Gjungjenac, ravnatelj Julij Be-tetto, prof. Marijan Lipovšck, soio-sakso-fonist Miloš Ziherl, avtor sam kot pianist ter pomnoženi Radio-orkestcr pod vodstvom dirigenta feijanca. Skladateljski večer Pavla šivica bodeta priredila skupno Radio-oddajna postaja Ljubljana in Glasbena Matica Večer bo pester in izredno zanimiv. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v petek 17. t. m. ob 20. uri v veliki Filharm. dvorani —lj Luis Trenker v novem alpinskem filmu »Lavina ljubezni«. V kinu Unionu bomo po dolgem času zopet enkrat videli planinski film zimskega športa in to s slovitim alpinistom Luisom Trenkeriem v glavni vlogi Opojnost b^lih planin, krasni posnetki, veselje zimskega šnorta in bravurozne zimske gorske ture bodo ugajale vsem, ki si bodo ogledali ta film. Prvič bo občinstvo vmelo Trenker j a v filmu veselega značaja, in nikakor ni čudno, če povemo, da smatrajo ljudje ta najnovejši in edini letošnji Trenkerjev film za najboljšega, kar jih je ustvaril v zadnjih letih Prijatelje belega sporta in planinstva vabimo, da si brezpogojno ogledalo ta užitka polni film. 853 —lj Društvo »Soča« matica priredi danes v soboto 11. t m. v salonu pri »Levu« ob pol 9 zvečer ob 20-letnici smrti našesa velikega pripovednika pok. Ivana Cankarja spominski večer s predavanjem Naš dobro znani odlični predavatelj, literarni zgodovinar prof dr. Slodnjak Anton bo podal vodilne misli in očrta! poglavitne tipe in osebe Cankarjevih umetnin Režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debe-vee pa bo recitiral najlepša mesta iz Bele krizanteme, Hlapca Jerneja, Kurenta. Lepe Vide in Grešnika Lenarta. Na ta spominski večer vabimo vse člane, prijatelje in sploh vse, ki se zanimajo za Cankarjeva dela Vstop vsem prost. 151-n »—lj Odbor pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice prosi vse članstvo, da se udeleži drevi točno ob pol 7. uri važne pevske vaje mešanega zbora. Ker je to zadnja vaja pred nastopom v Celju, rabi tajnik zbora nekatere podatke, katere mu morajo .sporočiti vsi člani vsaj do 20. ure danes zvečer. »Fin t? KAZINI MEDNARODNI PLES wmmmmmmma^mmmmmmmmmnm* IH »I* s K. — ADAMIČ JAZZ — 1; Kitaristi ču i solistični večer Stanka Preka bo v ponedeljek v mali Filharmo-nični dvorani Začetek točno ob 20. uri. Kitara je inštrument, na katerem se s tehnično spretnostjo lahko izvajajo tudi dela klasične vrednosti, saj so marsikateri stari mojstri napisali veliko del prav za kitaro. Prek bo izvajal dela skladateljev: Bacha, Mozarta, Beethovna, Paganinija, Schneiderja, Thonieja in Mertza, pa tudi svojo skladbo Nokturno bo Prek izvajal na tem večeru. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Večer bo v mali Filh. dvorani ob 20. uri v ponedeljek 13. t. m —lj Ali ne velja cestno policijski red za v*»e? Pešec ki hodi redno po ZaloSkj cesti, nam piše: Te dni so ob Zaloški cesti obrezovali ciprese na vrtu splošne bolnico. Ostrižene veje so letele v mimoidoče in nastlale cesto ob ograji. Po obrezovanju bi človek pričakoval, da bo kdo od uprave bolnice pomete! nastlano pot, kar se pa ni zgodilo. Pa bi zopet človek mislil, da bo nastlani hodnik pometel mestni pometač, a se tudi ta ni zmenil za to. Bržčas si je mislil, naj to opravijo oni, ki so na-smetili. šele močan veter je razpihal na-stilj! Tudi pozimi ta hodnik ni bil očiščen, ni bii odkidan sneg, pri poledici pa ne nasut. Kdo ima hodnik v oskrbi, menda ne ve nihče. —lj šentjakobcani ponove poslednjič zabavno in duhovito Vachekovo komedijo >Peč« v soboto 11. t. m. ob 20.15. Igra je izvrstno naštudirana in na novo opremljena. Uprizoritev se odlikuje po svojevrstni vsebini, zdravem humorju in odlični igri. sodelujočih. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseti predstavo. V nedeljo 12. t. m! se uprizori poslednjič pravljična igra >Pe-pelka« in sicer dvakrat, ob pol 11. dopoldne kot matineja po znižanih cenah in popoldne ob 16. Pestro dejanje, v katerem nastopajo kralj, princ, Čarovnica in palčki, nudijo malim gledalcem mnogo užitka, zabave in smeha Ker je bila tudi zadnja predstava razprodana in je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Sadjarska podružnica Slika. V torek 14 t m. ob pol osmih zvečer predava v osnovni šoli Sp. Šiška g. Demšar o obrezovanju rodnega lesa pri sadnem drevju, ki je potrebno za doseženje čim večjega in boljšega pridelka. — Samo ie 11. marca sprejemamo v vseh biljetamicah Putnik-a prijave za izlet v Trst ali Gorico ali Idrijo v dneh od 18. do 19 t m. 130-n —lj Sokolsko gledališče na Viču uprizori jutri ( v nedeljo) ob 17. ljubko pravljično igrico Marije Groiljove »Dve Marički« v režiji br. Kemperla. Kakor je premiera dosegla lep uspeh, tako smo prepričani, de bo tudi jutrišnja repriza dosegla tako popoln uspeh. Vabimo predvsem mladino ljubljanskih sokolskih druJtev. da si oglo- da to lepo igrico Vstopnice dobite v So-kolskem domu Zdravo! —lj Sprehajalce na Rožnik vabi gostilna Strelišče Podrožnikorn na izbrana vina — dobra domača kuhinja 153-n —lj Radi ogromnega zanimanja IB Jo- anette Mac Donaldov film Tarant opozarja kino »Moste« ceni občinstvo, da je danes predprodjja vstopnic od ia dalje, jutri v nedeljo pa že od 11 ure dalje. Po Rosemarie« in »Bjlem iorgovanu«. ie prišol edličen film slavnega slavčka Jeanette Mac Donald ive »Tarantela«, ki se posebno odlikuje po krasnih očarljivih pesmih, izrednih naravnih posnetkih, petja, plesa in Spaniie Zvočni kino Sokolski dom v ftUIri telefon 41-79 KRŠČANSKA LJUB S ' i . FILM I Tiha noč . • • sveta noč V glavni vlogi: l\mi Etlchtar. Predstave: danes ob 1 -j9. uri, jutri o» 3., 5., 7 in P v ponedeljek ob '-9. un SOKOLJI Obiskujte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Sen o sreči —lj Roditeljski sestanek. Društvo I in šola« na lil. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo priredilo v soboto 11 t m ob 20. uri v ^imn telovadnici roditeljski sestanek. Predaval bo K. profesor dr. Jože Lovrenčič: O srčni kulturi« StarSi odnosno njih narnesLniki se vljudno vabijo, da se teca sestanka udeleže V čim več i m številu. Vstopnine ni. — Odbor. —lj Lutkovni oder Sokola 1 na Tabora uprizori v nedeljo, dne 12 t. m ob pol 16. uri krstno predstavo izvirne fantastične lutkovne igre ^Jvirček n.i Marsu«, ki jo je spiral br. Šorn Jože. Dejanje M v v zvezdoslovnem laboratoriju, na Marsu in v marsovski votlini. Krasne fantastične dekoracije! Raketa, Marsovci, živali I«ra ima 5 dejnnj z dvema mcdr'rizoroma »Jure kov jazzVstopnice si nabavit** £o v preprodaji v pisarni Sokola I v nedeljo od 11. do 12. Ob isti uri lahko tudi telefo-nično. 152-n 1 2 3 4 10 [5 S rr i 8 9 m 12 13 Đ HI 15 17 18 n 19 20 21 22 23 si 29 25 26 27 28 SO J 1 1 31 _i Pomen besed Vodoravno: 1. konec življenja, 5. znamka čevljev. 9. vrsta vina, 11. prestolnica evropske države, 12. predlog, 13. živilo, 15. povratni zaimek, 16. trabant, 18. prebavni organ, 19. podoba, kip, 20. judovski kralj in modrijan, 23. vzklik, 24. mesto v Vojvodini, 25. kem. znak za prvino. 26. zver. 28. vrsta uganke, 30. začimba, 31. težinska enota. Navpično: 1. težinska enota, 2. zlitina, 3. dva enaka soglasnika, 4. bivša črnogorska trdnjava, 6. kem, znak za prvino. 7. kemična prvina, 8. del zidu, 10. šivalna potrebščina, 14. prebavni organ, 16. začimba, 17. kraj na zapadni obali Ohridskega jezera, 18. poljska žival, 20. vrsta masti, 21. želja pacifistov, 22. število, 25. pripadnik izumrlega mongolskega naroda v Evropi, 27. osebni zaimek, 29. kem. znak za prvino. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Nazaret, 8. senat, 10. ar, 12. lok, 13. vi. 14. bos, 16. zob, 17 imitacija, 18. lan, 19. dan, 20. on, 21. bik, 23. ko. 24. Bojan, 26. kabaret. Navpično: 2. as, 3 zel, 4. anomalija, 5. rak, 6. et, 7. Babilon, 9. Libanon, 11 roman, 13. vojak, 15. sin, 18. zid, 21. bob, 22. kar, 24. Ba (barij), 25. Ne (neon). Iz Maribora — Smrt vrlega, vojnega dobrovoljca,. Pri >Grafu« je davi umrl 45letnl Ludvik Pn-celj, mariborski dJrnrdkaraki mojster in v vseh nacionalnih krogih, zlasti pa med dobrovoljci znana osebnost. Med svetovno vojno je bdi med onimi redkimi, ki so prestali Golgoto srbske vojake preko zasneženih albanskih g-ora. Poleg veletrgovca Rada Lenarta je imel edini v Mariboru pravico nositi naslov vojnega tovariša kralja Aleksandra. Se dobro nam je v spominu, ko je prišel kralj Aleksander na prvo obrtno razstavo \ Mariboru in je zagledal Puclja. Takoj se je spomni] svojega vojnega tovariša in vzkliknil: »Pucelj, dali si ti?« —- Vrlega moža je zadnja leta zelo mučila božjaet in snoči j« obležal na cesti. Prenesli so ga na policijo, kjer j« pa davi izdihnil. Idealnemu borcu ln vrlemu vojnemu dobrovoljcu bo Maribor ohranil Ca*, ten spomin. 30 8t«v. 58 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 11. mare* 1W0 Stran 5 Razveseljivi uspehi naših filatelistov Dve društvi, ki se lepo razvijata — Slovenski filatelisti niso zadovoljni z delom osrednje uprave v Beogradu Ljubljana, 11. marca Slovensko filatelisticno društvo je imelo pred dnevi 19. občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Vaso Samec. Zborovalei so počastili spomin umrlih članov polkovnika. Milana Rleivveisa in Radivoja Peterima Petruike. Tajnik g. Božidar Rav_ nikar je poročal, da ima društvo 6 častnih in 36 rednih članov v domači filateliji žal nI bik> posebno važnih dogodkov. Lani smo dobili nekaj novih serij znamk s previsokim p rib i tko m ter v preogromnlh nakladah. Nismo dobili novega razstavnega bloka, ki bi povečal število ljubiteljev filatelije. V tekočem letu se položaj ne bo zboli šal, napovedi 50 take, da nas bo se ta mesec presenetila nova Izdaja znamk v previsoki nakladi ter s 100" 'o pribitkom na nominalno vrednost. Ob koncu lanskega leta smo debili tudi mojstrsko prebrani škart, kateremu so boš zaradi te posebnosti menda povišali ceno. V mednarodni filateliji je bilo lansko leto bolj zanimivo. Znamke Nemške Avstrije, ki so predstavljale že prej precejšnjo vrednost, so postale po anšlusu Se dragocenejše. Priključitev Sudetske Nemčiji je imela za posledico porast cen znamk Češkoslovaške. Za avstrijska in češkoslovaške znamke so se začeli zanimati najbolj Nemci ki so najbolj vneti filatelisti. V splošnem je pa nastal zastoj v filateliji v teku lanskega leta. Nekaj držav je spozralo, da ne kaže izdajati ob sleherni priliki posebnih znamk, ker s tem pa&e zanimanje za znamke in tudi dohodki. Zastoj jo bil tudi pri nabavi in zamenjavi znamk, ker so mnoge države z uvecGbo strogih deviznih predpisov etež-kočiie nabavo znamk. če bo šlo tako naprej, bo mogoče zbirati samo še domače znamke. K poročilu je iznesel dr. Graselli nekaj misli glede izmenjave znamk, nakar je blagajnik dr. Milan Sporn poročal, da ima društvo 4289 din gotovine v blagajni, znamk pa v vrednosti 5639 din. Društvena knjižnica je vredna 2680 din. Poročila so bila sprejeta z odobravanjem in odbor je dobil razrešnico. Z zanimanjem so člani nato poslušali poročilo tajnika g-Ravnikarja o jubilejni razstavi znamk. Ob 201etnici obstoja društva namerava društvo prirediti jubilejno razstavo. Taj- ništvo je o tem obvestilo savez v Beogradu. Po dveh in pol mesecih ter na dva poziva je šele društvo d': bilo odgovor, da savez ni proti temu, da bi se razstava priredila od o. do 11. septembra. Očitno je, da v upravi vrhovne organizacije filatelistov v državi ni vse tako. kakor bi moralo biti. že lani je društvo 9 sporazumu z bratskim Filatelističriim klubom v Ljubljani prelagalo savezu, naj bi se razstav Ijaine vitrine pc razdelile med večja filatelstična središča in naj bi bile vitrine društvom na razpolago. Pred dnevi je beograjska uprava razposlala načrt pravilnika za izposojanje vitrin članom savezne uprave, ne pa včlanjenim društvom, ki so predvsem zainteresirani na tem. Naš zastopnik v savezni upiavi podpredsednik saveza dr Grasselli je predlog odklonil Tudi Filatelistični klub je predlog pra-vilnilca odklonil. V tem praviinilru je res nekaj določil, ki so proti interesom društev, ki se zanimajo za vitrine. Glede na razmere v savezu je g. Ravnikar predlagal, naj bi se jubilejna razstava preložila na nedoločen čas. Jubilejna razstava naj bo lepa slika 201etnega dela naših članov in naj se pokaže javnosti z reprezentativno prireditvijo. G. Mužina je predlagal, naj nova uprava speroči savezu svoje pogoje za prireditev jubilejne razstave, če ne bi savez v določenem roku odgovoril, bo društvo samo priredilo interno jubilejno razstavo v Ljubljani. Pri volitvah je dr. Grasselli izrekel v imenu vseh zahvalo predsedniku Samcu Vasi za njegovo sedanje vzorno delo pri društvu ter je predlagal njegovo ponovno izvolitev za predsednika. Predlog so Člani z odobravanjem sprejeli. Na predlog dr. Schifferja so bili izvoljeni v odbor zopet vsi dosedanji odborniki Podpredsednik je dr. Milko Kranjc, tajnik Božidar Ravnikar, blagajnik Milan Sp^rn. gospodar Ivan Stavec. Filatelistični klub Ljubljana Tudi FllateJistični kluo L.jubdjana je pred dnevi imel občni zbor, ki ga je otvo-ril predsednik inž. Karcil Marne. V svojem | poročilu je očrta 1 notranjo organizacijo j kluba, ki se lepo razvija. Klub je bil ustanovljen l. 193-1.. letos ima že 125 članov. Največji uspehi kluba v lanskem letu je bila razstava znamk od 6. do 11. avgusta. Društvene prireditve so bile dobro obiskane. Zdaj skuša klub organizirati naraščaj, pi^edvsem dijake srednjih šol, med katerimi je mnogo navdušenih filatelistov. Klub je poslal pristojnemu ministru prošnjo, da bi ravnateljstva dovolila dijakom obiskovanje sestankov v klubu. Nnče'nik podružnice kluba v Šiški g. Fran Arhar je poročal o lepem napredku podružnice v teku lanskega leta. Tajnik Kamilo Peče je poročal, da je Itlub dobil 25 novih članov. Umrl je član dr. Viljem Treo. Velik porast članstva je v zvezi z veliko razstavo lani v avgustu, ki jo bila najboljša propaganda za filatelijo. Razstava je bila tehnično in organi-zatorično dobro pripravljena. Klub si je pridobil mnogo novih prijateljev in laskava priznanja. Člani kluba gg. Franc, Marne in Princič so dobili najlepša odlikovanja za razstavljene zbirke. Razstava Je bila največja razstava v Sloveniji, klub jo je organiziral po svojem komaj tri in pol letnem obstoju. Blagajnik Lojze Kušar je poročal, da je imela blagajna lani nad 61.000 din prometa. Odbor je dobil z odobravanjem vseh članov razrešnico na predlog revizorjev Pavla Anderliča in Frana Blažona Pri volitvah je bil soglasno z odobravanjem za predsednika izvoljen ponovno inž. Karol Mame, za podpredsednika Vinko Franc. za. tajnika Kamilo Peče, za blagajnika Lojze Kušar. za gospodarja Milcš Lončar, v odboru so nadalje še gg. Pavel An. derlič, Franc Blažon. Franc Arhar, Tone Strle, Branko Goslar in prof. Kropivnik, ki je bil izvoljen za načelnika mladinskega odseka. Pri slučajnostih je Branko Goslar sporočil, da je Jugoslovansko-bolgarska liga ustanovila poseben filatelističen odsek, člani lige in filatelisti bodo dobivali po posredovanju odseka bolgarske znamke, za katero je med našimi filatelisti veliko povpraševanje, v debati so člani izjavili svoje mnenje glede pravilnika o izposojanju vntrin, člani so izrekli ostro kritiko glede postopanja saveza v tem pogledu. Holmenko! len in naša Planica Nekaj misli pred velikimi skakalnimi tekmami v Planici Kaj je važnejše — skakačevo zdravje ali FIS norma? Ljubljana, 11. marca Med športnimi vestmi smo poročali o skakalnih tekmah v Holmenkollnu, kjer je bila zbrana vsa skandinavska skakašk a elita. Skakalnica v Holmenkollnu je znana po vsem svetu. Do predlanskim je dovoljevani skoke do največ 50 m. po sili prilik — povsod drugod po Evropi so gradili znatno večje skakalnice — pa so jo lani povečali. Zaletni stolp so zvišali za 10 m, most so pomaknili nekoliko nazaj in ga zvišali, zaradi česar vrže skakača po odskoku visoko v zrak in je nastala looping skakalnica. Profila doskočišča pa nis? ostalim dimenzija.ni primerno preuredili in občuti skakač zaradi tega že pri skokih nad 55 m tako močan pritisk, da je stoječi skok izredno težek. Ta slabost se je dobro pokazala pri tekmi preteklo nedeljo ji se je skoiaj vsak tretji skok končal s padcem. Celo tako dobra in znana skakača, kakor je holmenkollnski zmagovalec v letu 1935, Hans Beck in olimpijski prvak v 1. 1932, Alf Anderson, sta se povaljala v snegu, ker nista zdržala silnega pritiska. In Norvežani Smatrajo, da je to njihova najboljša skakalnica. Kako je bilo nedavno v Zakopanem ? Tudi tam se je skoraj polovica skokov končala 3 padci. Nič bolje se ni godilo skakačem, ki so tekmovali na znani Jaroli-mekovi skakalnici v štrbskem Plesu. Tudi tu je bil cdstotek stoječih skokov nižji kakor padcev. Vse omenjene skakalnice, lahko bi navedli še kopico drugih, so potrjene po vrhovni svetovni smučarski organizaciji FIS. ker ustrezajo njenim predpisom oziroma normam. Zakaj smo to napisali? Zato, ker je menda že čas. da enkrat za vselej prenehamo s slepomišenjem. Riba smrdi pri glavi, in tja hočemo pokazati! Dosti smo že pisali o borbah, ki jo vodijo zagovorniki naše planiške skakalnice oziroma letalnice, ki ji mogočniki v upravi FIS odrekajo svoj blagoslov, čeprav so zdaj že toliko popustili, da jo priznavajo kot objekt za eksperimentiranje in dovoljujejo na njej treninge z inozemsko udeležbo. In kaj so pokazali dosedanji večletni tieningi na največji skakalnici na svetu? če seštejemo vse padce, kolikor jih je bilo od njenega postanka do danes, in poudariti moramo, da so poleg elitnih nastopili tudi povprečni skakači, pridemo do sklepa, da ni bilo niti 10°/o padcev. In planiška skakalnica je v očeh gotovih ljudi strašilo, ki ne spada med resne reči, temveč med cirkuške atrakcije! Kaj so FIS norme, smo že večkrat pisali. To so predpisi, po katerih morajo biti skakalnice grajene, če hočejo najti milost pri tehnični komisiji FIS. Razen lega ne smejo presegati kritične točke SO m, kar je preko, ne spada v intencije FIS. V Zakopanem in tudi v Garmischu so skakali preko kritične točke, vendar se ni nihče zaradi tega spodtikal. Hočeš nočeš so za t i snili eno oko — bilo je pač svetovno prvenstvo oziroma zimska olimpiada. V novo pečeni smučarski državi v Jugoslaviji, pa se nenacno poja\*i neznan človek, o katerem v smuča rskem svetu ni Se nihče slišal in začne graditi skakalnico, ki je po dimenzijah prekosila vse dosedanje. V principu se je ta človek — saj ga vsi poznamo, našega Blondka — držal FIS norm, njegovi računi pa oo se kljub temu nekoliko razlikovali cd dosedanje prakse Doskočišču je dal aerodinamično obliko, ker je pravilno računal, da se morata krivulja zračnega poleta skakača m krivulja doskočišča skladati. Le na ta način je bilo mogeče, po njegovem mnenju, zmanjšati možnost padca na minimum in preprečiti nesreče. Človeški duh stremi vedno višje, povsod skuša pokazati napredek. Tudi pri smuških skokih je tako. Ln kdo bi zameril Bioucrku. če ni začel pri alfi, temveč pri omegi in zgradil skakalnico bodočnosti, da bi svetu čim bolj prepričevalno dokazal, da so takoimenovane FIS norme že davno zastarele in nikakor ne ustrezajo današnjim zahtevam" Ali naj bodo morda skakalnice, na katerih je vsak drugi ali tretji padec, sodobne ? Ali naj mar služi propagandi sporta, če vidijo gledalci, kako odnašajo vsakega petega ali desetega skakača na nosilnici? Zakaj se ne bi dala zgraditi naprava ki bi na skrajnost omejila možnost poškodbe in s tem vcepila tekmovalcu občutek sigurnosti? Na skakača nikaker ne more ugodno vplivati, ko vidi, da je toliko sotekmovalcev pied njim padlo in se bo zaradi tega prav gotovo vsaj nekoliko nemiren spustil po zaletišču, s čimer je že podana kal nesigurni zračni vožnji in še bolj nesigumemu doskoku. Samo še nekaj dni nas loči od ponovnih velikih dogodkov v Planici. Spet bodo oči uprte v prelepi kotiček naše severozapa-dne meje. Tudi visoko gori na severu, v Kongsbergu, kjer so doma najboljši smu-ški skakači na svetu, bodo nestrpno čakali na poročila iz Planice. Nič manj nestrpni ne bodo v Oslu, sedežu FIS, kjer 00 marsikdo od vodilnih veljakov sedel pri radio aparatu in čakal na številke. Njih misli ne bomo uganili, pač pa svetujemo tem gospodom, da vzamejo kos papirja m svinčnik in beležijo samo padce, nato pa naj njih odstotek piimerjajo z odstotkom nedavnih skokov v Holmenkollnu. će bodo tudi še potem imeli pomisleke proti Planici, jim ni pomagati in se bo moral gospod Bloudek tolažiti z ugotovitvijo, da je vsa ta leta metal bob v steno! Mirko Pevaiek Protituberkitlozna liga v skorji Loki skofja Loka, 9. marca število 700 — toliko namreč šteje liga članov, pove, da se je pri nas smisel za organizirano borbo proti jetiki zelo utrdila. Tudi v nedeljo, ko je sklicala liga svojo letno skupščino v risalnico meščanske šole, se je članstvo odzvalo v zelo častnem Številu. Skupščino je otvoril vseletni predsednik g. Sovre Karel, poročila pa so podali funkcionarji in povedali, da je bilo tudi v preteklem letu storjenega mnogo dela. Skupščino je posetil g. dr. Grujić, prispelo je tudi učiteljstvo, zastopnika je poslalo JUU. Lani je izgubila liga tajnika g. Josipa Goriška, ki je zdaj ravnatelj meščanske šole v Logatcu, blagajno je vodil g. France čega, statistično poročilo pa je podal g. dr. Kocijančič. Predavanj tokrat ni bilo, pač pa so se prisotni temeljito pomenili glede ustanovitve p roti tuberkulozne ga dispanzerja. Njega ustanovitev bo mogoča, toda le s skupnimi napori. Potrebna bo pomoč OUZD in pa Zveze, predvsem pa seveda bo moralo stopiti na noge nase članstvo samo. Vprav zato tudi se hoče dvigniti Število članstva na 1000, s čimer bi bila potem že dokaj zagotovljena sredstva- V novi odbor lige sta vstopila še dva obrtnika, v ostalem pa je ostalo vodstvo isto. Odbor ie dobil od zborovanja pose ono pooblastilo, da de* luje z vsemi močmi na ustanovitvi dispanzerja. 26. marca priredi liga veliko zborovanje v šolski telovadnici. Predsednik Zveze g. dr. Jota Bohinjec bo govoril o borbi proti jetiki, hkrati pa tudi o socialni zaščiti delavstva. Potem, ko so se poraz-govorili prisotni se o raznih upravnih in krajevnih zadevah, je bila skupščina zaključena. O j, kam se vam tako mudi? Zakaj neki naše občinstvo po vsaki predstavi tako kiti izgledaJUcaT Ljubljana, 11. marca Prijatelj naših gledaliških predstav nam piše: Ali mi dovolite, da po Vašem listu nečesa vprašam naše slavno gledališko občinstvo? Mislim, da je naša teatrska publika dobra, čim dalje boljša, razsodnejša. Zares ljubi svoje gledališče. In v svoji ljubezni je postala topla igralcem in pevcem hvaležna. Zlasti je zadovoljna z našo dramo, pridno produktivno in sposobno. Samo premajhen je ta dramski ansambl. Ampak le zakaj se naši publiki zmerom tako silno mudi po predstavi iz gledališča? Kam se vendar ženejo s toliko neučakanostjo in nestrpnostjo? V kavarno, v kičmo ali v postelj? Saj jim ne uide! Dve tri minute kasneje za črncem, za dvema decijema ali pod pernico, ali je to res že prepozno? — Meni se zdi ta naglica, s katero se pehajo in prerivajo brž, brž v garderobo in potem brž, brž ven. ven. smešna, malomestna, zlasti pa nasproti gledališkemu osebju — nehvaležna. Zakaj vsako delo je vredno plačila. Posebno pa delo igralčevo ali pevčevo. Saj vem. da mi ni treba razlagati naši inteligentni gledališki publiki, koliko duševne in telesne napetosti, koliko živčne borbe je prestal igralec in pevec v dveh urah, ko je podajal v zgoščenosti dejanja usodo življenja svojega junaka. Sele ko pade zastor zadnjič, je igralec zopet — Človek vsakdanjosti. Takrat šele je popolnoma sprejemljiv, za izraze priznanja in — verjemite! — takrat jih pričakuje. Med dejanjem ga ti izrazi bolj motijo kot vesele, in niti po posameznem dejanju ni za izraze zadovoljstva docela dovzeten. Preveč je še poglobljen v svojo ulogo in s silo se je mora otresti, da je sposoben, razgibati svoj obraz v hvaležen nasmeh in poklon, ko mora pred rampo. Po zaključku predstave šele čaka sodbe publike. Takrat mu je dotlej trpinčena ali v komiki razigrana komedijantska duša željna, da se vrne v vsakdanjost in da sliši in vidi odmev svojega prestanega napora. Pa kaj vidi, ko se zadnjič dvigne zastor ? Množico hrbtov! Zbegano človeško čredo, ki se drenja k izhodu, prerivajoče in odrivajoče se kakor ovce, ki silijo druga preko druge ven iz hlevčka ... In kaj sliši ? Plosk mladine tam s stojišča, morda 5e plosk posameznika, ki se opoteka in stiska k stenam pod ložami, da ga ne prekucnejo nestrpneži, ki se jim tako strašno mudi — ven, ven! Meni se zdi tako vedenje naše gledališke publike smešno in — nikar ne zamerite! — nekoliko netaktno. Ali res ni mogoče, da ostanemo samo še kratko minutico v dvorani, da poploskamo igralcem, jim zamahnemo z roko ali z robcem v zahvalo za sprejeti umetniški užitek in šele nato mirno in počasi odhajamo v garderobe? Saj nam ne bo prav nič ušlo! Črnec, brizganec, čaša piva in pernica nas Že počakajo. In takole bi bilo res lepše, kulturnejše. bi rekel. . . Pa končno dirindaj v garderobi! Tam šele lahko strmiš nad neučakanostjo naše ljube publike. Vse se zakadi k pultom, delajo se pravi vrtinci, s komolci in koleni se odliva jo, ker vsakdo hoče prvi na vrsto. A hitro nastajajo razne struje: ena sili k izhodu na desno, druga na levo. tretja nazaj k steni, a četrta prihaja iz lož in se bori na vse strani. Kaos! Zlasti se godi slabo damam. Ne toliko zaradi telesne šibkosti, saj so tudi med njimi močne osebnosti. Ali zaradi njih garderobe. Saj res ne morejo zmagati v trenutku vseh kosov: tu je taška plašč, klobuk, morda še ga-loše ali snežni čevlji in dežnik. Tristo zlom-kov, kako naj dama z vsem tem izgine iz gneče, ki jo peha sem ter tja? Ne more se niti obleči niti obuti, saj nima pedi prostorčka, da bi odložila ostalo drobnjavo. Prava Izjema je pri nas kavalir (če ni mož. brat ali zaročnik>, ki bi kot neznanec pomagal neznani dami. Pa tudi naše dame — nekatere, morda celo večina — so čudak inje : ne pomagajo druga drugi, a če A. Čehov Osveta Lev Savjič furmanov, navaden človek, lastnik manjšega kapa tak, mlade žtne in solidne pleše, je kvartal pri ovojem prijatelju. Po večji izgubi, pri kateri se je pošteno spotil, so je naenkrat spomnil, da že dolgo ni pil vodke. VstaJ je od mize in odšel po prstih v sosedno sobo, kjer so plešah mladi (tu se je prizanesljivo riasmehml in potreplja'1 po rami mladega, gibčnega lekarnarja), potem je pa izginil skozi majhna vrata, vodeča v sobo, kjetr so postregli gostu z raznimi pijačami. Tu na okrogli mizici so stali kozarci in steklenice z vodko ... kraj njih zelen potrsilj in čebula, zraven pa do polovice pojedeni rianjr Lev Savjič si jc na-točl vodke, pome,] prste, kakor bi hotel predavati, iz pil v dušku vodko, skrivil obraz zasadil vilice v planika in ,.. tedaj je p« zaslišal za steno glasove. — Prosim, prosim, — je odgovoril ženski glas, — toda kdaj bo to? — Moja žena, — je pomisli'1 Lev Savjič, — a kom neki govori? — Kadar hočeš, draga prijateljica, — je odgovori* močan, osoren g lat. — Danes to ne gre, jutri bom pa ves dan zaposlen, — To Dehtarjev, — je spoznal Turma-nov po glasu enega svojih prijateljev. — Tudi ti, Brut? Gotovo £a je žc ujela v svoje mreže. O ta nesramna, razvratna žena! Enega dne ne more preživeti brez ro- — Da. ju-tri sem /uposlen, — je nadaljeval močni glas. — Ce hočeš, mi pi«i, srečen bom... Samo to najino dopisovali jebi bilo treba nekako urediti . . . Morava si nekaj izmiistlitj. Poslati pismo po posti ni posebno prikladno. Ta tvoj puran bi mogel vzeti pismo pismonoši, pa tudi moja boljša polovica bi lahko tvoje pL-mo cd pečatila. — Kako nuj torej urediva to? — Treba si jc LzmMiti pameten načJt. Po slugi tudi nc kaže pošiljati pisem, ker tvoj rogač gotovo budno pazi na komor-nico in lakaja. Cuj, aH tvoj mož kvarta? — D.a, in vedno izgublja, tepec. — To pomeni, da dobiva v ljubezni. — se je posmehoval Dehtarjev. — Cuj, dušica, kaj sem si izmislil. Jutri toj.no ob še-»tih, ko se bom vračal iz pisarne skozi mestnj park, dušica moja, položi svoje pismo v marmornato vazo. ki stoji na levi Stranj u tiče, kakor veš . . . — Razumem, razumem . . . — To bo krasno, zanimivo, novo ... Za to nc izve niti tvoj vampež, niti moja zvesta žena. Lev Savjič jc popil še ene- CaŠo vodke, potem se je pa vrnil k igralnim mizicam. Prav kar storjeno odkritje ga ni presenetilo, nad njim ni osupnil, niti razžalostil se ni. C : *~n ^e je jezil, rohnel in besnel nad ženo, Sv bi že davno minih. Zdaj je samo zamahnil z roko, kajti no pustolovščino svoje vihrave žene je gleda! skozi prste. Vendar na mu ni bilo prijetno. Taki izrazi, kakor puran, vampež. rogač in podobno, so žalali njegovo samo!lubje. — Ta Dehtarjev je pa res neotesanec! — \e pomislili Turniamov, zapisujoč vedno offf \e izgube. — Kadar ga srečam na ulici je ves sladak in mehak, kakor najboljši prijatelj, smehlja nc nekam bebasto in se gladi po trebuhu, a zdaj? Kar poglejte, kaj pojenja 11 mojim hrbtom. Zdaj mi prav: piijatclj. postrani sem mu pa puran, vampež .. . Oim bolj jo mio*lii na svoje i/gube. tem bolj ga jc jezila žalitev. — Golobradec ... je pomislil, drobeč srdito ko-, krede med prsti. — poba lin ... Ce bi hotel uničiti najino prijateljstvo, bi mu že pokazal tega purana in rogača. Pri večerji se mu je Dehtarjev še bol i prLstudil s svojimi vprašanji, da-li je kaj priigral, zakaj je tako žalosten in podobno. Dehtarjev ja bU celo tako predrzen, da je oštcl Tuirm-anovo ženo, češ da premalo skrbi za zdravje svojega moža A žena. kakor da se ni nič zgodilo — je sladko pogledovala moža, se veselo s-mejala, in nedolžno kramljala, da bi je n:«ti >pet normalno stanje učiteljsrva in razredov. — Občni zbor SPD Pohčanc bo v nedeljo 12. t m. ob 1°. uri v \sKolckola: Dobiti mora pametno, simpatično, kratko, prijetno, zveneče ime. ki se lahko izgovori in zapomni, ki bi se pa ne moglo zamenjati z imenom kakega človeka ali drugega blaga. Eastman je imel zelo rad črko K. To je bila začetna črka dekliškega imena njegove ljubljene matere. K, kako polno in krepko zveni ta črka ln kako lahko jo človek izgovvori! Dve črki K sta se mu zdeli še krepkejši in tako je prešel na svoje fantastično ime kodak. 4. septembra 1888 je priglasil svoj Kodak št. 1. Veljal je 25 dolarjev. V petih urah je napisal zanj prvi učbenik. Mesec dni pozneje je že sledil Kodak št. 2 Oglasi so vzbujali pozornost: pritisneš na gumb, vse drugo opravimo mi. Kodak. Ta originalni stavek ln nasvet je takoj pograbil humor, šele karikaturisti so mu prinesli popularnost. Gil-bert in Sulivan sta uvrstila v svojo komično, opero s-Utopija« cel dekliški balet s kodaki na najlepše nožice Londona O kodaku je pisal Rudvard Kipling. povsod so se pripovedovali o njem dovtipi in anekdote. Beseda kodak je prišla tako v modo. E. Kirchber er 22 „Po cez mrliče" johunsk : oman w Inženir Hark se je vzravnal in pogledal ostro v temo. Ni verjel, da bi bil ta mož edini, ki mu je slčdil v podzemlje. Sklenil je dvigniti se gori, prekoračil je nepremično ležeče detektivovo telo, se zavihtel čez stroj in pognal mehanizem. Dvignil se je. Strojnica je bila prazna, toda Hark še vedno ni verjel. Skočil je s plošče in se približal drugemu stroju v ozadju strojnice. — Zdaj pa roke kvišku, fant! — mu je zaklical mož, ki je stopil iz teme in nameril pištolo na njegovo glavo. Inženir Hark je srdito zaklel in odskoeil Njegova desnica je segla nazaj, kjer je imel v hlačnem žepu samokres. Po strojnici je zadonel zamolkel strel, ki se je odbil od sten in utihnil brez odmeva. Mož, ki je ustrelil, je imel na cevi pritrjen pri-gluševalec. Hark je osuplo zrl na svojo roko. Iz nje ie curljala kri. Rana je bila točno sredi dlani. — Oprostiti mi morate, toda jaz sem najboljši Strelec v armadi — je govoril glas neznanega mo-£a, ki mu je bil prestrelil roko. — Halo! Kaj pa počenjate tu? Pri čuvaievih nogah ležeči mož se je zganil, vadihnil je in položil glavo zopet na zemljo. Stan čuvaj je zmajal z glavo in se sklonil k njemu. Prijel ga je za ramo in mu zakričal na uho: — Vstanite, prijatelj! Kaj mislite, da se more tu spati? Detektiv Križ je sedel in si pomel čelo. V glavi mu je brnelo in ni se mogel spomniti, kaj se je bilc» z njim zgodilo. Bilo mu je slabo tudi od želodca. Veliki črni krogi so mu plesali po možganih in počasi so nehali •sukati se. Topo ie zrl na čuvaja in počasi ga je spoznal. Tudi krogi v glavi so se ustavili in od stene lobanje se je odbila beseda. TRESOR — Kaj je s tresorjem? Nekaj tu ni v redu. — Ali sta ona dva še doli? In kako sem prišel sem? S težavo se je postavil na noge. — Z menoj boste morali na ravnateljstvo. Kako ste pa prav za prav prišli sem? — je godrnjal oča-nec in mu svetil v obraz. — Ne govorite neumnosti! Tu so ljudje, ki se zanimajo za tresor, — je zakričal Križ. — Kakšen tresor? — je izbuljil očanec oči. Dostojanstveno je zmajal z glavo in segel previdno po pištoli. Križ ga pa ni pustil dolgo razmišljati. Saj mu je itak nekaj šepetalo, da pride prepozno. Segel je v žep in potegnil iz njega legitimacijo. Pomolil jo je očancu pod nos. — Detektiv! — se je ustrašil čuvaj. — Da — in tu ostanete. Pripravite pištolo in streljajte po vsakem, ki bi se tu ganil. In tedaj je videl stari čuvaj nekaj, kar mu je odprlo brezzoba usta v nemi grozi. Kar streslo ga je, ko je opazil premikanje stroja, pogrezajočega se v globino. — No, ta ie pa dobra. Ze trideset let hodim tod, pa fca j nodobnega še nisem videl. Sklonil se je nad prepadom pred seboj in napeto prisluhnil Križ je zadržal na hodniku korak. Počasi se mu je jasnilo v glavi. Tu doli je že bil. Nekdo mu je bil izbil iz roke pištolo in ga omamil. Najbrže s kloroformom. Zavesti ni bil povsem izgubil. Videl je drugega moža, ki mu je trenutek po napadu posvetil v obraz. Drugi mož je imel usnjeno torbo — ta malenkost se mu je bila globoko vtisnila v spomin. Potem ga je ta mož privlekel do dvigala in dvignila sta se gori. Seveda — tako je bilo. Hotel je menda krikniti. zadržati tega moža, pa ni mogel ganiti niti z jezikom, niti z rokami. Potlej ie pa izgubil zavest in bil ie onesveščen. dokler ga ni našel čuvaj. — Da. oni drugi mož je imel usnjeno torbo v roki. Detektivu se je skrčilo srce od strahu. V usnjeni torbi so bili načrti. Hitel je gori. Tresor zapirajoča vrata so bila odprta na stežaj. Presenetila ga je strašna vročina in gost dim, ki se je valil v svetlobnem stožcu njegove svetilke. Kaj je z blagajno? Ozka svetloba je padla na to, kar je bila prej jeklena blagajna. Kriknil je od jeze. Vrh jeklene blagajne je bil prerezan, ne — prežgan. V zadnjem upanju je posvetil v blagajno. Prazna! Obrnil se je in hitel k izhodu. Dvignil se je gori, pahnil čuvaja od vrat in zdirjal po hodniku. Hotelo se mu je kričati. Morda še ni vse izgublje- no. Morda se mu bo posrečilo zgrabiti oba zločinca. Planil je v ravnateljev kabinet liki bomba. — Blagajna! — je skoraj zakričal ravnatelju Hajeku v obraz. Ravnatelj ga je ledeno pogledal. Njegov obraz ni kazal nobenih sledov razburjenja. — Vem! Izropana! — je dejal ledeno. — Kako — kako? — je zajecljal Križ in s^del. — Ali ste zgrabili onega drugega moža? Pustili smo ga vam, da bi si tudi vi priborili nekaj slave v tem primeru, — je dejal Hajek smeje. — Bil sem omamljen . .. — Pojdite z menoj! Stopila sta v sosedno sobo. Detektiv je obstal na pragu kakor vkopan. Za mizo sta sedela dva moža. Eden je imel okove na rokah. To je bil inženir Hark. Drugi mu je smeje pogledal v obraz, rekoč: — Menda me ne poznate — polkovnik Krup sem. Mož, ki ga je davi inženir Samek zapodil iz delavnice! ---- Križ je sedel. Preveč je bilo vsega za to noč, ni mogel zbrati svojih misli. — Sledil sem vašemu delu delj časa, — je nadaljeval polkovnik mirno, — in če bi bili pazili, bi me bili lahko večkrat opazili v različnih podobah. Škoda, da je vam Samek ušel, nisem vedel, da je tam doli in pa s temle tu sem bil zaposlen. Bal sem se tudi, da sami temu ne boste kos. Opazoval sem vas skozi okno, kako premišljujete in čistite orožje. —- Torej to ni fc>r - je zašepetal Križ. Stev. S8 »SLOVENSKI NARODi, sobota, U. nm M Stran T ženske prisiljene k poklicnemu delu Dr. Vlado Schmidt nakazuje posebne probleme poklicnega svetovanja za dekleta Ljubljana. 11. marca Na predsnočnjem zaključnem predavanju Splušnega ženskega društva, ki se je vršilo v okviru materinskega tečaja na ženski realni gimnaziji, je govoril znani psi-hutehnik dr. Vlado Sehnrdt o posebnih problemih poklicnega svetovania za dekleta. Predavatelj je med odgoverfna posamezne probleme poklicne^ svetovanja za dekleta in izbire poklica iznesel frapantne ugotovitve, ki s- jih velja ogledati v zvezi z ostalimi njegovimi izvajanji. Misel o potrebi poklicnega svetovanja za lećke je tud- pri m ? žr prodrla, ni pa soglasja, ko pre za vprašanje, aH naj se dekleta tudi posiužij- pomofi svetovalnice pri izbiri poklica. Na kratko je predavatelj poiasnil glavne smernice, ki jih svetovalnice u važu je jo pri poklicnem svetovanju in ki veljajo v enaki meri za dečke in dekleta To so: osebna vidika — zmožnost in nagnjenje za določen poklic ter gospodarski vidik — možnost zaposlitve. Nato pa "e predavatelj tudi pojasnil, da je svetovanje poklica ackietom nekaj, kar zahteva ločene obravnave, ker v tem primeru nastajajo posebna vprašanja, ki niso pereča pri svetovanju fantom. V čem je razlika med operna sKupinama? ZAKAJ SEJ ODLCCI ZA POKLIC MOŠKI — ŽENSKA? Razlika med obema skupinama je predvsem v tem, da je nujnost izbire poklica za fante po sebi razumljiva, glede deklet pa se mnogi vprašujejo, ali je sploh potrebno da si izberejo poklic. Drugič si fantje izbirajo poklic z namenom, da ga bodo vršili vse življenje, za mnoga dekleta pa je poklic le priznan ah nepriznan provizorij, zas Ini izhod in vprašanje je, če je to pravilno. Tretjič je treba odgovoriti na vprašanje, v koliki meri so za izbiro poklica važne fiziološke razlike obeh spolov, to je. kateri poklici so prikladni telesni konstituciji ln kateri ne. Četrtič je treba ugotoviti kateri poklici predvsem odgovarjajo dekletom po zahtevah, ki jih stavijo na duševne zmožnosti in petič, kateri poklici so za dekleta posebno ugodni ali neugo .ni iz jrnspodarskih razlogov in iz razlogov rodbinskega življenja. 75' ŽENSK V LJUBLJANI MORA ISKATI ZASLUŽKA Ne da bi so spuščal v svetovno nazorska razgiab!janja glede vprašanja, ali je sploh potrebno da si dekle izbere poklic, je dal predavatelj najbolj eksakten odgovor s tem da se je zatekel k lepi znanosti sta-tistiki Zaključkom statistike pač težko ugovarjajo še taki svetovni nazorski argumenti. Iz številk, ki jih je predavatelj izbral iz ljubljanskih statističnih podatkov, preprosto posnemamo njegove izsledke: Po podatkih ljudskega štetja iz 1.1931 je bilo v Ljubljani 26 432 moških. 31.325 žensk. Moških torej 4.893 manj. Po istem štetju ie bilo v starosti (godnih za poroko) od 20.-60. leta 16.400 moških in od 15.— 50 leta 19 446 žensk. Moških torej 3.544 manj. Toliko žensk se v Ljubljani sploh ni moglo poročiti iz enostavnega razloga, ker je bdo moških za ženitev toliko manj na razpolago kakor žensk. Kaj pa, če se moški v razdobju godnosti za ženitev niso poročili ? število neoženjenih moških je bilo v tem razdobju 7.519. Ce prištejemo to število k pre-'žnjim, dobimo skupno 11.063 žensk, to je .">3% vseh žensk med 15.—50. letom, torej nad polovico, ki z zakonom niso preskrbljene in ki zato morajo Izvrševati samostojen poklic. Za te velja da so jim mož. družina in materinstvo iluzorne možnosti, skratka nemožnosti, poklic pa življenjska nujnost. A k temu dejstvu se priključujejo Se druge okolnosti, ki iluzornost zakona kot edino pravi ženski poklic še bolj potrjujejo. Umrljivost moških je večja od umrljivosti žensk. Zato je več vdov kakor vdovcev. Pokojnina 35-letne vdove, ki n;ma svoj h prihrankov jo postavi pred vprašanje zaslužka S takimi se poveča število žensk, ki so primorane izvrševati poklic. Pridruži se še vprašanje, ali so danes razmere res da dekletu ni treba misliti na poklic in zaslužek tudi če se je poroč:lo? Vsakdo ve. koliko odstotkov poročenih žensk je prisiljeno prijeti za delo, da pomaga družni in to ne le iz delavskih, temveč tudi ž? iz srednjih slojev. Mnogo porok je možno skleniti le pod pogojem, da bo tudi žrna zaslužila. Vsa ta razmišljanja privedejo končno do zaključka, da je dane* v Ljubljani vsaj 75% žensk primoranih odločiti se za kak pokI;c. ki j*m bo dnnašal zaslužek. Ker pa nobeno dekle poprej ne more vedeti, ali se bo moglo poročiti, ali bo prisiljeno izvrševati kak poklic, sledi, da se mora kako? vsak fant tudi dekle izobraziti za peklic in da ne sme smatrati izbrani poklic Ie za prov-zorii. temveč za deistvovanje, ki ga bo treba v večini slučajev stalno izvrševati. Medtem ko prepušča strokovnjakom kom petenco za odgovor glede vprašanja, v koliki meri so fiziološke razlike med spoloma važne za izbiro poklica, ogovarja predavatelj na vprašanje, kateri poklici odgovarjajo ali ne odsrovnriajo dekletom glede njih duševnih zmožnosti Obširneie se je V svojih izvajan jih pomudil pri obsežni problema t i v i izlike med moško in žensko duše vnostjo. o kateri se posebno zadnja tri desetletia mnoeo razpravlja. Glavno razliko vidi predavatelj v tem. da doživlja moški parcielno, t. j. le z gotovim izsekom duševuopti posebei ženska pa komnleksno. t. i z vsemi ostalimi izseki duševnosti skupno. pom~e:st posebne ženske d u se vn osti Način ženskega mišljenja je torej drugačen od moškega, toda s tem še ni rečeno in tudi ne dokazano, da je slabši od moškega. Kakšen pomen pa ima ta posebnost, omenjena kompleksnost ženskega doživljanja, za probleme poklicnega svetovanja dekletom ln za življenje ženske v poklicu? Ker ženska dcživlja bolj enotno kakor moški, je na poklic navezana z vsemi plastmi svoje duševnosti ali pa sploh ni. Poklic doživlja kot ž vljensko nalogo ali kot nujno zlo. V poklicnih svetovalnicah dekleta mnogo bolj oklevs^o in se težko odločijo za izbiro poklica. Podrobnejša analiza značaja mnogokrat pokaže, da se tako dekle namerava poklicu prav resno posvetiti Zato mora svojo odločitev prav resno pretehtati, ker podzavestno sluti, da gre pri njej za več kot le za uspeh v poklicu: da gre za njeno osebno srečo sploh. PO SPOLU RAZLIČNI INTERESI NA POKLICU Nadaljni vidik ki ga mora svetovalnica upoštevati, so različni interesi moških in žensk. Interes ženske za neko vrsto dela je važnejši č ni tel j kakor interes moškega. Ce upoštevamo kot eno izmed osnovnih smernic poklientga svetovanja uvaževanje nagnjenja interesa posameznika do nekega poklica, postane ob priznanju kompleksnosti ženskega doživljanja razumljivo, zakaj je to še posebno važno za dekleta. Uspeh ženskega poklicnega prizadevanja zavisi v prvi vrsti od čustvenega odnosa do dela Ce delo žensko zanima, ga bo dobro vršila, tudi če zanj ni bogve kako zmožna. Ce pa je ne veseli, ga bo slabo vršila kljub še tako razvitim zmožnostim v nasprotju z moškim, ki lahko neko delo vseeno dobro vrši čeprav ga ne zanima. Vloga ženskega odnosa do predmeta, do naloge, je zaradi enotnosti ženskega doživljanja važna tudi za poslovanje njenih po-edinih intelektualnih, razumskih funkcij. St\'ari, ki žensko zanimajo, si zapomni bolje kakor moški in obratno. Isto velja za pozornost in še za nekatere intelektualne funkcije. Glede inteligentnosti, ki pa ni predmetno opredeljena temveč je pretežno formalna psihična funkcija, pa velja, da je ženska inteligentnost boij konkretna, praktična in receptivna Kljub kvalitativnim razlikam v inteligentnosti pa v smislu kvantitativnosti lahko rečemo, da med moško Ln žensko inteligentnostjo ni prav nobene razlke Predavatelj pravi, da ta trditev ni nikaka resolucija kakega bojevitega ženskega kongresa, temveč izsledek večih desettisočev Inteligenčnih preskušenj. ŽENSKE SI SAME NE ŽELIJO VODILNIH MEST V zvezi s tem je ob dejstvu, da so ženske neštetokrat dokazale, da znajo po inteligentnosti celo tudi prekositi moške, pa je zanimivo, zakaj žensk vendarle ne najdemo na vodilnih mestih v javnih in privatnih poklicih? Na to vprašanje daje predavatelj odgovor, ki bo morda posebno med ženskam: samimi naletel na ugovor: ženske zato ne dosežejo vodilnih m^st ker si jih same ne žele. Predavatelj je mnenja, da tudi v poklicu ljubi ženska prvenstveno tak način dela kjer ne posluje na lastno iniciativo temveč kjer s svojimi zmožnostmi lahko pomaga nekomu drugemu. Zato je za nadpovprečno inteligentno žen- Nedelja, 12. marca 8: Kmečki trio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve — 9.45: Verski govor (g. dr. Roman Tominec.) — 9.45: Tercet Stritar poje narodne ob spremljevanju harmonike (g. a. Stanko). — 11: Pisan drobiž (plošče). — 11.30. Koncert opernih dvo-spevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva, g. Svetozar Banovec in Radijski orkester. Dirigira D. M Šijanec. — 13: Napovedi, poročila. — 14: Operetni zvoki (plošče). — 17: Kmet. ura- V>«orni nasadi (g. Fr. Kafol). — 17.30: Veseli godci, vmes slavni glasovi (plošče) — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. Predav. inspekcije Drž. obrambe. — 19.50: Klavirski koncert lahke glasbe (gdč. Herta Seifert).— 20.15: Vesele volje! (Radijski orkester in Fantje na vasi). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Originalna švicarska godba (bratje MalenseK) Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 13. marca 12: Oddih v deveti deželi (plošče ^. — 12.45: Porodila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Zdravstvena ura: paberki iz vsakdanjega zdravstva: O spanju (g. dr. A Brecelj). — 18.20: Orkestralni koncert (plošče). — 18.40: Umetnostni značaj štajerja (g. dr. Franc Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ljubijana v lu!:i starih poto-piscev (Rudoli Dostal) L ju olj. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15. Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«. Konec ob 23. uri. Torek. 14 marca 11: šolska ura: Glasbeno predavanje o kitari. Kitara kot soio instrument in za spremljavo. Vmes predvajanje na instrumentu (g Stanko Prek). — 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12 45: Poročita. — 13: Napovedi — 13.20: Gosli in kitara (g prol. Karel Jeraj in Stanko Prek). — 14: Napovedi —18: Pester spored (Radijski orkester). — 18.40: Problem malega naroda (g. dr. Fr. Veber).— 19: Napovedi poročila. — 19 30: Na.c ura: lOOletnica redne privatne pošte v Srbiji (Dimitrije Djordjevič) Bgd — 19 50: Deset minut zabave — 20: Valenšteinov tabor (plošče). — 20.20: Claudei: Zamenjava, drama (člani Nar gledališča v Lj.) — 2130: Koncert lahke glasbe (Radijski orkester) — 22. Napovedi poročila. — 22.15: Nadaljevanje koncerta lahke glasbe (R. o.). Konec ob 23. uri. Sreda. 15. marca 12: Pesmi i2 zvočnih filmov (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20. Kvintet trobil. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura- a) Slovanski delež pri odkritjih v Afriki v 19. stol. (g. dr. Val-ter Bohinec); b) papirnati zmaji (g. M Zor). — 18.40: Racionalizacija industrije (g. Avgust Kuhar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj opere v Zagrebu (Antun Dobronič )Zgb. — 19.50: Prirodopisne zanimivosti (g. prof. Fr. Pengov). — 20: Koncert frančiškanskega cerkvenega zbora (sodeluje gdč. Valerija HevbaJova), vmes orgle solo (p. Salv. Maj-henič). — 21.15 Salonski kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice bi harmonika (gg Petan France in Stanko Avgust). Konec ob 23. uri. Četrtek, 16. marca 12.00: Angleške skladbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Znani plesni orkestri (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Koncert Radijskega orkestra. Foerster: Fantazija iz op. Gorenjski slavček. — 18 40: Slovenščina za Slovence (g. di. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje saveza Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50; Deset minut zabave. — 20 00- Koncert komornega tria (gg. prof. J. Ravnik L Slais in C. šedlbauer). — 20 45: Saksofon in ksilofon (plošče). — 21.15: Citre solo, g. Ivo Kosi. — 22.00: Na- sko Idealen poklic poklic asistentke v stvenem laboratoriju ali tajnice pri moškem, ki je v ospredju dogajanja. Tako vidimo, da se tudi v poklicnem udejstvo-vanju prebije na dan socialna funkcija ženske, ki ima sicer svoje idealno torišče v rodbinskem življenju. KATERI POKLICI SE PRILEGAJO 2ENSKAM? Na kraju je predavatelj naglasi!, da so ženske bolj spretne in da nad moškimi posebno prevladujejo v spretnosti rok, da imajo bolj razvite nekatere čute in pa zmožnost za razlikovanje barv. Zato se jim prilegajo tisti poklici, kjer so predmet dela odrasle osebe ali otroci; skrb in vzgajanje, torej socialni, zdravstveni in pedagoški poklici: porodna asistentka, zaščitna sestra, pestunja, učiteljica, profesorica, zdravnica, poklicna svetovalka, praktična psihologinja, privatna ali društvena tajnica in podobno. Nadalje gospodinjski poklici ki so prikladni tudi zato. ker lahko poklicne izkušnje in znanje s pridom uporabijo, če se poreče. Od moške bolj bogata in živa fantazija in zdrav umetniški okus jih usposabljajo za poklice, ki te zmožnosti zahtevajo. Pri teh lahko prevladuje duševno ali ročno delo. Primerni so nadalje poklici, ki zahtevajo dobro razvite čute in potrpežljivost, vestnost, skrbnost, vztrajnost in točnost. Statistike iz Češkoslovaške kažejo, da so se ženske v teh štirih skupinah poklicev najlepše uveljavile tako po kvaliteti dela kakor tudi po številu zaposlenosti v primeri z moškimi. Izbira poklica pa mora biti vedno individualna in ne sme odločati le vprašanje, kateri poklici so za dekleta, temveč kateri poklic fe prmeren za konkretno dekle. Zaključno vprašanje: Kaj pa če se poklicna ženska poroči? Poklicna izobrazba in delo nista izgubljena. Ugovor proti poklicni izobrazbi in delu. češ, da bi se potem take ženske ne hotele poročiti in bi s tem padala rodnost naroda, ni utemeljen. Predavatelj je prepričan in ne tako neutemeljeno, da bi večina žensk rada obesila svoj poklic na klin in ga zamenjala s prevažanjem otroškega vozička, zakonski sreči poklicna izobrazba ne bo Škodovala, žena. ki je bila v poklicu, bo imela več razumevanja za poklicno delo moža, kar bo ugodno vplivalo na domače ozračje in s tem tudi na dobro vzgojo mladega rodu. povedi, poročila. — 22.15: Iz naših spevoiger (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Petek, 17. marca 1100: šolska ura: Mitja Ribičič: Znanilke pomladi. Mladinska igra (izvajajo brezp. učit. abitur. vodi Marica Ribičič. — 12.00: Pozdravi iz Slovenije. — 12.45: Poročila.— 13 00: Napovedi. — 13 20: Opoldanski kon_ cert Radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00. Ženska ura: Vrtnariti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik). — 18.40: Francoščina (g dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naša književnost za časa vojne (Dju-ro Gavelai. — 19 50: Kotiček SpD: Triglavska stena pozimi (g. Andenvald Beno). 20.00: Koncert skladb prof. pavla Si-vica. Sodelujejo: ga. Zlata Gjungjenac, Julij Betetto. Miloš Ziherl, pomnožen R. o., dirigent D M. Sijanec. — 20.00: Napo, vedi. poročila. Konec ob 23. uri. Sobota, 18. marca 12 00: Kai brez napovedi plošče hitijo z njih pa napev: veseli donijo. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Operni spevi K z R o., poje ga. Zlata Gjungjenac. — 14.00: Napovedi. — 17.00: Otroška ura. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust, igra Radijski orkester. — 18.30: Prenos slavnostnega občnega zbora društva »Pravnike. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura: Giuseppe Bar-banti-Brodano, dobrovoljec v srbsko-turSkj vojni 1876 (M Ristič) Bgd. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20 00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prenos Iz Maribora: Jožefovanje v Mariboru; Izvajajo: ravnat. France Hra. stelj (zarodov del) mag. ur. Franc Kram-berger (reportaža) pevski zbor Slov. pevsk. društva »Maribor«, dirig.: Janez Ev. Gaspari č. — 22.OO. Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec, igra Radijski orkester. Konec ob 23 uri. Iz Celja —c Prekinjen občni zbor. SUelaka družina v Celju je imela v četrtek zvečer v Celjskem domu svoj redni letni občni zbor, ki ga je v odsotnosti obolelega predsednika g. Janka VVagnerja vodil podpredsednik g. in*. Greiner, nameščenec tvrd-ke VVesten. Občni zbor je odcbrii poročila funkcionarjev. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Janko VVagner. Za volitev ostalega odbora so bilj stavljeni trije predlogi in sicer predlog g. ravnatelja Kralja, predlog dosedanje uprave in predlog g. Essiga nameščenca tvrclke VVesten. Ker se občni zbor ni mogel zediniti in tudi uprava ni imela pooblastila, da sklene kompromis, je bil na predlog poveljnika 39. pp. generalštahnega polkovnika g Mihajloviča občni zbor prekinjen in preložen za 14 dni. —c Denar »o na&li, oporoke pa ne. Kakor smo poročali, je umrl pred kratkim v svojem stanovanju v Prešernovi ulici v visoki starosti 93 let upokojeni učitelj g. Ivan Kunstič. Pokojni je v zadnjih letih pred svojo smrtjo večkrat izjavil svojim znancem, da bo zapustil svoje premoženje Olepševalnemu in tujske prometnemu društvu ter Dijaški kuhinji v Celju. Po Kun-sticevi smrti so našli v njegovem stanovanju 21 000 din gotovine, ki jo je bil v teku let v presleokih dvignil iz dveh dejiar. nih zavodov. Pozneje so tudi našli odprto kuverto, na katero je bil pokojni znpisal besede: > Zadnjo sporočilo — testament« Kuverta pa je bila prazna. Ugotovili so tudi da je iz .stanovanja izginila pokojnikova zlata ura z verižico Po'icija je ukrenila vse. da čimprej pojasni zadevo. Izgleda, da je oporoko nekdo ukradel, vendar pa tudi ni izključeno, da je pokojni napisal oporoko že pred leti in jo pozneje uničil, kuverto pa shranil. —c župni in medzupn! rross-countrv za prvenstvo posameznikov, društev in žup bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 2. aprila ob 10 30 dopoldne na letnem telovadišču Sokolskega društva Oelja-ma. tice na Glaziji Prcga za člane bo dolga prib'.ižno 5 km. za moški naraščaj 2.5 km. za članice in višji ženski naraščaj pa 1.5 kilometra. Prijave je treba poslati celjski sokolski župi do 26 tm. Tekmovanje bo zelo zanimivo. —c Celjane in okoličane vabimo na koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, Id bo v ponedeljek 13. tm cb 20.15 v veliki dvorani Celjskega doma. Koncertni spored bodo izvajali: Polninar Ljudmila. (soprau-soio). Sancin Mir ca (klavir- solo), Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s svojo solistko Pol d ko Zupanovo. Dirigent ravnatelj Mirko Polič. Opozarjamo, da bo nastopil celotni pevski zbor Glasbene Matice s 100 članL Ponovno opozarjamo na ta pomembni koncert, za katerega so sedeži že v prodaji v knjigami Goričar v Celju, —c Nočno lekarnišKo službo ima od sobote 11. tm. do vštetega petka 17. tm. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na G'a vnem trgu. —c Kdo bo b«doci župan celjsKi? Celjska »Nova Doba« objavlja: Mnogo se o tem zadnje čase piše po časopisih in živahno se razpravlja po Celju, kdo bi naj bil mož zaupanja one skupin«, ki je ob zadnjih volitvah dobila v Celju ogromno veČino. Vre kaže, da je m--ž tega zaupanja odvetnik dr. Voršič, za katerega se zavzema tudi zlasti skupina organizirane slovenske mladine, ki je vzela energično in enodušno v svoje roke celjsko ku'turo in zacrtala bodoče smernice kulturnega življenja v doslej tako* zaostalem Celju. —c Razstav^ portretov. Znana celjska umetnica ga. Vera Fisčher-Pnstovškova bo priredila od nedelje 12. tm. do vštete nedelje 19. tm IT razstavo portre+ov v dvorani Mestne hranilnioe v Celju. Razstava bo odprta vsak dan od 8 30 do 19. —c V cSlj^kein gledali^u bo uprizorilo Soko'sko društvo Celje.matica d revi ob 20. učinkovito veseloigro »Zadrega nad zadrego« v režiji br. Stanka Perca. Sodelujejo znani in priljubljeni celjski diletanti. Za predstavo vlada zelo živahno zanimanje. —c sokolsko mladinsko akademijo bo priredilo Sokolsko društvo Celje I v sa. boto 1 aprila ob 20 30 v Narodnem do^ mu. Spored bo zelo pester ln zanimiv. Sodeloval bo salcnski orkester celjske železnica rsk e godbe. Na akademijo opozarjamo \se. ki se zanimajo za vzgojo sokol, ske mladine, —c Sokolski zvočni film »Oj leti, sM Sokol!« bo predvajan prihodnji teden v kinu Unionu Sokol bo priredil predstave za odrasle v torek 14. tm. ob 16-. 18 30 ln 20 30, za mladino pa v sredo 15. in četrtek 16, tm. —c Zanimiva nOgOmOtna teKp^a v ne_ deljo 12. tm. ob 15. se bo pričela na Dlim-povem Igrišču v G a bor ju pod s* vezna prvenstvena tekma med SK Olimpem tn Atletiki. Ker sta obe moštvi sedaj v razmeroma dobri formi, bo srečanje gotovo ze lo živahno in napoto, prč?kujemo pa, da bosta moštvi predvajali lepo in fair igro. Sodil bo g. Pre^inger. Za malo denarja novo elegantno obleko, prinesete v&4« - staro v prebarvanje aH kemično snaženje v našo sprcjoinulišče M. PREZELJ, Vošnjakova uh 4 kjer se sprejema za Ant. Wagnerja Iz Radovljice. Razne barve in lepi izdelki so ver!no na ogled. Vsa oblačila se Vam lepo zlikajo in so kot nova. Odprto tudi čez opoldan! 1LIUUDULJ0O3L3DDDDGDDGD Večje avtomehaničfia podjetje sprejme v delo prvovrstnega, izkušenega avtomohanika za vsa v stroko spadajoča dela in popravila. Prednost imajo trezne osebe z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slov. Naroda*: pod šifro »Prvovrsten 304«. PREU0 kuriva, pohištva, strejsv in raznovrstnega blaga v ln izven Ljubljane z vozovi in avtomobili Vam oskrbi hitro in poceni špedicija Turk, Ljubljana MASAHYK0VA C. 9 (TEL. 21-57) nasproti tovornega kolodvora GOSTILNA »NAŠE MORJE« LJUBLJANA, PUHARJEVA ULICA (ZA FIGOVCEM) Sporočam, da je prispela nova pošiljka prvovrstnega dalmatinskega vina. Crno, opolo, belo. — Danes ln v nedeljo krvavice, pečenice! Za obilen obisk se priporoča NAZOR VLADO Električna centrala v Krko (otek Krk) Išče za 15. ali najkasneje 31. marca t. I. kot prvega rojnika samca od 28.—35 let, ki je sposoben, da vrši službo s pogonom Dieslovega motorja Leobersdorf ln Ganz in da lahko tudi sam izvede eventuelno potrebna popravila. V poštev pridejo oni, ki so bili že nameščeni v slični službi. — Ponudbe z navedbo plače poslati Električni centrali na Krku. v lov. Narodu" Potrebni ste razvedrila, zato hitite vsi v kavarno „Central" na koncert in ples. Nova godba! Začetek ob 8. uri zvečer. Vsako soboto in nedeljo vso noč odprto! Cenjene dame opozarjam na svoje skrbno izbrane, zares krasne srebrne kanadske lisice za pomladno sezono. SMOLE JOSIP, krznar Selenborgova al. 6/1. (Poleg glavne poŠte). — Telefon 38-87. f Dotrpel je danes nas nadvse ljubljeni sin, brat, bratranec in vnuk. gospod FRANCI GORŠIČ Pogreb dragega nepozabnega bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Kržu. LJUBLJANA, dne 11. marca 1030. Žalujoči ostali. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega Iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, najboljšega očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Flereta Viktorja prokorista Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna hvala. LJUBLJANA, dne 11. marca 1939. Globoko žalujoči ostalL 5831 ftran 8 .oi^O VENSKI NAROD«, sobota. 11. marca 1939. Stev. 58 MALI OGLASI bieseUti d4j p tu javen pi «*•*!*•- . ►•»•»himi iziavt ckl-m^ub UW 1. davek p«iseDej Za pismene odgovore ^ieoe maiir jgiastrv |e trena pmoZii mam ko — Popustov za maje iu lase ne priznamo MIMMMM............................. . »ma, RAzno Beseda 50 par davek posefce] Na ima niši znesek & Din Al K l> A R N A Prva specijalna trgovina za med Ljubljana, židovska ui 6. nudi prvovrsten sortiram cvetnem med lastnega pridelka ln od aajizkušenejših će-belarje\ po najnižji ceni Na debelo in drobno 12 T POLK ^ « * " .»a i lav«* M |nc«i' Na ima n lii ?nespk « Dir Strojepisni pouk veCci m i eCaji ju i do 4 mesei-jdilelKl 3d ^? lu b m i>o Vs^ »«.. a nt foiiK i udi po diktati /putovanje dnevno pnoeiek p« ijuhen Chnstofov uCni wv(» OomioOi hnsKa ;-e^ta 15 Na ^'pC;h «tfnifpisnira! 2t>-a LinoleJ ■ES3B za kuhinje Ima najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje linoleja. __.---rmm M|| j | M s i ifeS ka izbire MODNIH KAM GA R\ O V in SUKNA za nove pomla danske obleke n površnike za gospode Pri .iKEFD" LJUBLJANA JIM JEfl ULIC 3 Pred Škofijo S 70 lotnica obstoja zato posebne ugodnost"! TEM POTOM obveščamo naše cenjene odjemalce, da dobavimo po nizkih cenah različna drevesa za okras in drevorede, žalujke, cvetlično grmovje, vedno zeleno grmovje, plezalke, grmovje za ograjo, gozdne sadike, različno Igličasto drevje (konlfere), sadno drevje Itd. Cenik na zahtevo brezplačno! Upra va veleposestva v Tišini, pošta Rankovci (Prckmurje) dO PAK L VI L A NJE ažuriranje, vezenje zaves, pe rila, monogramov, gumbnlc Velika zaloga perja po ?.— din >Julijana<, Gosposvetskn cesta 12 a 1 ZA VSAKO UHU1.NO NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-kotl. krasno perilo itd si naba vite najboljše in najceneje pri t K ■ 8 K E K, Ljubltana Sv Petra cesta 14 Sveže najt ine jše norveško ribje olje iz lekarne dr. G PICCOL1JA v Ljubljani se priporoča bledim le slabotnim osebam MOŠKI, ki trpite na seksualni nevraste-niji odnr-sno impotencl, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite O K A S A IDO tablet iW din 50 tablet 110 din ki so jih mnogi zdravniki preskusili tn so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA MR. KO*MAN, Beograd, Te razi Je br. 5. Izvozna Danka. Reg. S. br. 5732-1934 VRTNE OGRAJE Železobetonske. hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni ln solidno izvršuje RUDOLF J7ERCELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Slški pri Ljub-jjanL 551 KLIŠEJE I2?3? t* ncTl SV.PETRAnaipŠn PUST je žepe posušil. v čevljih luknje naredil. Zato še r*e obupaj, brate, poceni nove naredim podplate! Trupej Franc, splošno čevljarstvo. Dolenjska c. 7. MEŠANO TRGOVINO najraje na Gorenjskem, vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Svetina Bogdan. Žirovnica S40 ŠPECERIJSKO TRGOVINO" v prometni ulici Ljubljane, kupim ali prevzamem. Ponudbe na Strah. Maribor, poštno le- žeče. S47 GOSTILNA PF/TRIH priredi danes ln jutri domačo zabavo s plesom. Izborna vina, g:>rka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni *» Beseda 50 par davek posebel NaimaniSi znesek « Din MOŠKO OBLEKO črno, skoraj novo, ter emno-rjavo in modne hlače v dobrem stanju trkoj prodam. Ogloda se v nedeljo od 9. do 10 dopoldne. Gregorčičeva ul. 17 a, pritličje levo. 828 AKO 1'hlMHlAS m ILJO OGLAŠUJ V MALJ UUL.AS.MK SLOV. NARODA14! NAJ( t.NM.šl i/.iiA I Kh SUHE BOSANSKE ČEŠPLJE I.a, zaboj 10 kg Din 80.—, zaboj 25 kg Din 170.—. Sveža jajca, zajamčena, 720 kom. Din 410.— franko podvoz — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 820 SPALNICE in diugo pohištvo po skrajno nizki ceni naprodaj. — Ogleda se v št. Vidu nad Ljubljano št. 36 (tik zadnje tramvajske postaje). R20 CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake - - nudi 2iher Franjo. Zamušanl, Sv Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 8o7 SEMENA prava erfurtska. uradno preiz kušena dobite v trgovini pn M. WIDMAYER Ul'KIJANA Cankarjevo nabrežje št 3 Podružnica: ryrševa c. 51 Stojnlra: Nabrežje 20 septembra ŠIVALNI STROJI proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Josip Ur-slč, šivalni stroji, kolesa, otroški vozčki. Celje, Narodni dom 23/T RAZLIČNO POHIŠTVO se razprodaja po nizki ceni. — Vprašati Štefan Stojan. Teharje št 6 767 PLETILNE STROJE (Flachstrickniaschinen), tvor-niško nove, za 50% niže cene od tovarniških, prodamo', in to: enega št. 8-60 cm za 4.000 din, enesra št. 7-60 cm za 4.000 din, dva št. 10-30 cm po 800 din, dva št. 12-30 po 80.— din. — Vprašati: Braća Hiršler, Zagreb, Gajeva 9a. 935 REŠILNI AVTO ali 12 sedežni avtobus in Chevrolet šasijo ugodno proda — Oton Paar, Jesenice St& SUH LES vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir, prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, tel. 24-74. W1 »___u _e.eij.ki iz gume, prakti ni za šolsko deco. ki pohaja daleč v šolo. Za vežbe v šoli kakor tudi izven nje. Podložene so s toplo flaneiasto podlogo. ■ o t ceve j ki iz črnega dlftina, z angle ko peto in okrasnim Jezikom. Slutili vam bodo dobro za vsako pr?l:ko. cveljki na vezalko, iz rine-a rne^ bo ,_a. z usnj n m p dp atom in polvisoko peto. Prilegajo ve dobro nogi in se lahko nosijo k vsaki cM k aH kostumu. Izdelujemo jib v črni a'l rjavi barvi. «812-S4j; . . a in nočni oiro ki čeveljčki iz diftina, s čvrstim in ela-:ti"nim gumastim podplatom. Kazpo ajeni deci za igre naj HoM "r'^erni. . j£š» eJljih ud bneea kroja «e bo po-utila Va a no a svobodno, izde'ani so z črnega dift.na, z apartnim okra om iz laka. Najoo:j zaTite\anl otro'ki ćeve'jčkl iz finesa laka. z zaponko in mo.nim usnje rim podplatom. IB37—i e,. ntMi ćev'ji za uradnike, trgovce in obrtnike. Dostopni so vsakemu žepu in trpežni Izde ani so iz boksa, 2 usnjenim notranjikorr in neraz rgljivjmi podp ati. ženski čevlji, s široko zap^n^o preko larti (r» ta), z usnjenim podplatom, nizko peto. Udobna oblika in nizka peta bo varovala Va e noge. tm tuni up. otro ki. nizki čeveljčki iz Laka. z okrajnim jezikom preko narta (rista). Stev. 23—26 din 49.—, št. 27—30 din 69.—, št. 31—34 din 79—. 1727-M*.'! ^..e ni in udobni mo*kl čevlji iz boksa tuba ste ob?i'e. z usnjeno peto. usnjenimi kovanimi podplati bi mm Okusni in moAni otroški čeve'JčVi, izdelani iz močnega boksa, z u- njenim podplatom in usajeno pelo. &t. 35—38 din 79.—. MW' mil Lahki eve'Jčki izde'ani Iz dobrega la ka. Na licu so okrašeni z obrobkom in vlo kom :z k-čje ko.c. Polvisoka peta jih dela udobne. SI38 MU c e^ami 1 in močni moški nizki čevlji, s po po noma novim okrasom iz rjavega usnja in usnjenim podplatom. Gospa, ti e'esantnl čevlji so za Vas. Izdelani so iz finega rjavega boksa, okusno okrašeni 5 krokoom in s polvisoko peto. Zelo okusen ženski čevelj iz lahkega rjavega boksa s srednjo peto. Okusno okra en i semišem in z jezikom preko narta (riste). *t2S-87757 Elegantni športni čevlji iz najfinejšega telečjega boka izdelani po an-le kem modelu s krilnimi kapicami, okrašenimi z luknjicami, z dvojnim usnjenim podplaiom in široko peto. Spadajo v kategorijo naših najboljših čevljev »Naš ponos«. VRTNE MALINE 12 sadik 30 din, 25 sadik 50 din s poštnino vred pri: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor. 857 SPALNICO orehova imitacija, lepa oblika, po zelo nizki ceni prodam. — Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10. 862 DVA POMOČNIKA ln enega vajenca, dobrega risarja, — sprejme slikarsko-pleskarsko podjetje Franc Jemc, Bled. 834 GUVERNANTO ki bi kuhala za sebe ii. za žen-JAROLKA sk.0 dete 2 in pol leta staro, to štajerska, lepa, prodam — tudi je ^ DO otroku nad jmestovala posamezne zaboje. Pojasnila : I mater ln vzgojiteljico, iščem. Jesenice, Krekov trg, Vila Vidic ! Ponudbe z navedbo plače pošlji- S5S j te na Oskarja Horvata, Vrnja-čka Banja. VSAKI OSEBI aH družini nudi stalen zaslužek »MARA« Maribor. Orožnova 6. Celje, Slomškov trg l. — Pletiinica - razpošiljalnica 22/M POSEST OS T POZOR! Ceneje oddajam sadna drevesa, najnovejše vrtnice, lepotičie. obrezujem strokovno. Zg. Šiška 40 (pod hribom) in dnevno na šentjakobskem trgu. sci FOTO AMATERJEM nudimo prvovrstne kopije po 75 par. razvijanje filma 2 din. sveži filmi 8—12 din ^Pokrajinske razglednice«. Nakup in prodaja rabljenih fotoDredmetov. Foto-trgovina Vošp.Jakova 4 (blizu Slamiča). sse DOPISI Beseda 50 par davek posebei BOLJŠI GOSPOD dobro situiran, s stalno službo, išče simpatično prijateljico — lahko ločenka ali vdova z lastnim stanovanjem. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s polnim naslovom na upravo SI. Naroda pod »Ljubezen v pomlad«. g48 STAnOVAMA DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. aprilom. Pokopališka 32. 843 839 lave U .msetiH LEPA STAVBISCA po 1000 m- prodam takoj v mestu Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »4«. 24. M. !l'linit!iU!lll!lH!llil!li;iIii)ffi!lira l!llilU!!!!'t;!imi:!itJ!l OPERNA KLET" V LJUBLJANI sporoča, da je prejela novo pošiljko odličnih dalmatinskih vin, kakor: BELO VISKO BELO VUGAVO PRAVO Rl ŽICO VISKI OPOI.O ln ŽLAHTNO CRNINO Posebnost: prošek »JADRANSKI BISER«! Vsako sredo in petek velika izbira raznovrstnih plemenitih morskih rib Okusna topla in mrzla Jedila vsak čas na razpolago. 4a obilen obisk se priporoča M. LOZIC mm\mn -»troski vukITO oaJnovejAlb modHof Dvoknlesa, Slvalrd motorji, »troji trici kil pogrer/l jlvl PO AKlXi NT/KI t!KM — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL 1*1 IT KI «1A NA. Karlo vska cfwta 4 — Pndnižnlea MARIBOR. Aleksandrova cesta 26 Največja izbira !l«ttlilllll!ll|lllty!ili(!|iiaflllHill!flHIII[!;l!!!ll. Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaSljeva ulica Stev« s umetnih cvetlic NaroČita itrokovoo izvrtuje 4 Vfilena Zor Ježek, Frančiškanska ul g. dvoHSce Obratne prostore prikladne za vsako obrt, malo industrijo ali skladišče, oddamo na Vidovdanski cesti 3 takoj v najem. NENAVADNO TENK. A, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vase zdravje! Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Cnristof — Vsi v Ljubljani i ^ ■ c