------74 -----
O govedarstvu.
Spisal Blaže Pernišek.
Akoravno sem že po treh slovenskih časnikih pisal o govedarstvu 8 posebno pozornostjo na Muriško in Labodniško pleme, vendar še ponavljam to stvar, ker je za našo bodočnost velike velike važnosti. Mi Slovenci se moramo gmotno dobro podkovati, da bo-demo duševno in v državljanskem smislu bolje stali nego stojimo. Ako pa hoče naš narod ta korak storiti in doseči svoj namen, mora se posluževati naš kmetovalec, ki je podlaga vsega narodnega gibanja, najboljših sredstev. Jaz pravim: kar je človeku desna roka, to je posestvu govedo. Dokazovanja za to ni treba. Da pa more dobivati kmetovalec od svojih goved več koristi, imeti mora za to goveda najboljših in za-nj naj-primerniših rodov, koja mora tudi umno izrejevati.
Za naše srednje hribe po Slovenskem je najboljše govedo Muriškega rodii; za ravnine in doline naše pa je najizvrstniše govedo Labodniškega rodu.
Jako težko bi bilo dobiti govedo, čegar lastnosti bi bile harmonično na tako visoki stopinji, kakor je živinče Muriško. Ta siva živina, koje koža pod dlako je le črna, je izvrstna za vožnjo, v čemur jo le Ogerska goveda utegnejo prekositi. Muriško govedo gre kakor jelen in se ne boji niti klanca niti kamenitega pota, ker je jako trdnih nog. Mleko Muriške krave je jako mastno in ga daje na dan po črez 6 pintov (bokalov). Ješča je tudi zel6 ta živina, le da hoče sladko pašo, ki tudi sme biti včasih gola slama. Meso daje ta živina prav dobro : lojevo in ne prekoščeno. Glede" barve je še pomniti: da Muriškemu govedu sta rogova le bela, krogla, lepo, naprej, gori, narazen in nazaj zavita, njuna špica, kakor tudi žima in parklji pa črne barve. Navadno je okoli smrčka in oči belo to živinče. Te živine je na Štajarskem največ, posebno pa ob rečici M urici, ki teče v Muro.
Drugo tudi Štajersko najboljše govedo je Labodniškega rodii. To je toraj najboljši izraz slovenski za to pleme, ker se izpeljuje od besede Labodnica, katera znači reko na Štajarskem. Obdržimo toraj to ime mesti onega, kojaga obrazimo od besede Marijin dvor, kajti ni gotovo, da bi bila ta vas zibel temu rodu, nego Labodniška dolina. To govedo ima najboljše meso, vse preraseno z lojem in je le ma.o koščeno. Prav mastnega mleka daje Labodniška krava po črez na dan 8 pintov (bokalov). Zaklano govedo tega rodii tehta 8 — 10 centov. Ono je zadovoljno tudi s kislo pašo, le veliko je more biti. Posebna prednost te živine je pa tudi ta, da doraste za leto preje, nego govedo ostalih rodov. Ker je pa tudi mehkonoga ta živina, gotovo je le za niža ve, koder so mehkejši potje in kisla pasa. — Dlaka tej živini je le pšenična, kakor skorja belega kruha, cesto tudi bela. Koža pod diako jej je mesene barve, špici rogov in parklji so le rumeni, žima belkasta. — Labodniški rod sem tudi nasvetoval za Ljutomerske nižave. In ker so Ljutomerčani jako napredo-valni, upati je brze reformacije v govedarstvu.
Tisti, kateri dobivate od države goveda ali je na lastne stroške kupujete , da bi se vam zasejala živina naroda čiste, žlahne krvi, pazite tedaj dobro, katero teh dveh plemen je za vaše kraje! To se dandanes sploh prezira  — zarad nevednosti.
Prosim vas, kmetovalci! nikar ne segajte po govedih tujih rodov! Nekteri hočejo le Švicarje imeti v hlevu, akoravno niso te krave — za nič za molžo in mesar se tudi ogiblje Švicarskega vola, ker ima trdo, nelojeno, in jako koščeno meso; le za delo moremo hvaliti Švicarje. Drugi pa zopet: „le holandska goveda, te krave dajč obilo mleka" (!) To je res, a premisli tudi, kako pa je vodeno mleko od holandskih krav; primešaj vode mleku Muriške ali Labodniške krave, pa ga imaš pot^m na dan tudi 10 bokalov od ene krave, kolikor ga dobivaš baš od holandskih. Pa kako moraš streči Holandskim kravam! Gotovo je: da črez lepo Stajarsko Muriško in Labodniško govedo za nas goveje živine — ni.