GEOGRAFSKI OBZORNIK UREDIMO SI GEOGRAFSKO UČILNICO IN KAB INET S lavko Brinovec Postopnost opremljanja. Ne samo geogra- fija, ampak celotno družboslovno področje je bilo pri ustvarjanju možnosti za normalen pouk dolgo ča- sa zanemarjeno, mnogokje pa je še zdaj. Dolgo ča- sa ni bilo na razpolago ustreznih didaktičnih gradiv, zato ni bilo potrebe po opremi učilnic za to področ- je. Po drugi strani tudi ni bilo nikogar, ki bi sistema- tično zbiral opremo za take učilnice. Normativov za- nje nismo povzemali po drugih državah, čeprav jih tam imajo. Tudi družba za take projekte ni bila nav- dušena. Sprejemanje normativov za opremo učilnic pomeni tudi obveznosti za tistega, ki jih potrdi, ker jih mora financirati. Poskusov za druga predmetna področja je bilo nekaj, nekateri med njimi so bili tudi zelo uspešni (učilnice za pouk biologije, fizike, ke- mije). Vsi dosedanji poskusi opremljanja geografske učilnice so bili le trud posameznikov, ki jim ni bilo vseeno, v kakšnih razmerah poteka pouk geografije. Zavedali so se, da uporaba različnih didaktičnih gra- div pri pouku bolj diskriminira kot pa motivira učence. Skrajni čas je torej, da določimo pogoje za geo- grafsko učilnico, ki bo omogočala optimalno upora- bo vseh didaktični sredstev pri pouku. Ne smemo po- zabiti, da je ena temeljnih nalog pouka geografije ustvariti prostorsko predstavo pokrajine ali celine, ki jo obravnavamo. Ker gre za prostorsko predstavo sve- ta in njegovih delov, ki jih ni mogoče neposredno vi- deti, je potrebno ustvariti možnosti za posredno opa- zovanje. Zato je za pouk geografije, ki sicer ima ve- liko možnosti spoznavati pojave in procese v nepo- sredni okolici šole, pomembno, da ustvari pogoje za opazovanje bolj oddaljenih regij in celin. Geograf- ska učilnica mora dati pogoje za posredno opazo- vanje z vsemi mediji, ki jih imamo na razpolago. Za pouk geografije imamo veliko didaktičnih gra- div, ki omogočajo sodoben pouk. Pogoji za njihovo uporabo pa so slabi. V zadnjem času smo v Slove- niji dobili veliko stenskih kart, verjetno smo ena red- kih majhnih držav, ki ima na razpolago čez 40 raz- ličnih stenskih kart Slovenije ali njenih pokrajin. Ce pogledamo po učilnicah, pa vidimo, da jih imajo le redke šole, pa še te karte niso ustrezno obešene ali so celo postavljene po kotih. Z raziskavo je bilo ugo- tovljeno, da ima več kot štiri petine geografskih učil- nic grafoskop. Tudi prosojnic za pouk geografije je na trgu veliko za vse razrede in stopnje šol. Podob- no je z diapozitivi. Veliko jih je z različnimi vsebi- nami. Vendar pa je uporaba obeh učil problematič- na, ker ni ustreznih projekcijskih platen ali niso do- bro postavljena. Neustrezni pogoji za projekcijo: premajhno pro- jekcijsko platno in slabo zatemnjena učilnica ne omo- gočata enakovrednega dela vsem učencem. Medtem ko tisti v prvih klopeh dobro vidijo tudi na premajh- nem platnu, ostali v razredu od projekcije nimajo nič. Včasih zaradi slabih pogojev učitelj sploh ne upo- rablja projekcije, čeprav ima na razpolago vsa di- daktična sredstva. Vsi ti argumenti zahtevajo geografsko učilnico, ki ustreza ciljem pouka geografije in bo organizira- na tako, da jo bomo lahko uporabljali tudi v prihod- nosti. Opremljanje geografske učilnice je drago in je šole ne bodo zmogle opremiti v kratkem času. Zato se je potrebno lotiti opremljanja premišljeno. Poskr- beti je treba, da je oprema postavljena v razredu tako, da njena uporaba ne moti pozornosti učencev med razlago. Ko smo se odločili za najbolj racionalno opremo, je potrebna odločitev tudi o tem, kakšna naj bo učilnica, da bo ustrezala uporabi sodobnih me- dijev in računalnika. Nakup in usmeritev na upora- bo multimedije namreč poceni opremo učilnice, ker bomo izločili učna sredstva, ki jih pri multimediji ne rabimo. Tako zamišljena učilnica pa bo že bolj real- na in v nekem časovnem obdobju jo bo mogoče or- ganizirati. Iz povedanega sledi, da je možno geo- grafsko učilnico oblikovati tudi fazno. Vsaka faza 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK v projektu pomeni novo kakovost pri pouku geogra- fije. Opremljanje geografske učilnice se začne z do- ločitvijo prostora, v katerem bo pouk geografije. Ne- kajkrat je bilo namreč že poudarjeno, da so učenci z vstopom v predmetno učilnico vsaj delno že moti- virani za predmet. Potrebno je povedati, da mora biti v bližini take učilnice tudi prostor, v katerem bo geo- grafski kabinet. Koliko učilnic za pouk geografije po- trebujemo? Ko nimamo nobene, smo zadovoljni z eno, ko pa je ta opremljena, iščemo možnosti za opremo druge, če je na šoli dovolj učencev. Izhodiš- če za oblikovanje geografske učilnice je 30 ur pou- ka geografije tedensko, če je pouka nad 60 ur, po- trebujemo dve taki učilnici. Finančne zmožnosti postavljajo omejitve pri ta- kojšni popolni opremi učilnice. Zato je najbolje, da se opremljanja geografske učilnice lotimo fazno, vsa- ka faza pomeni neko zaključeno etapo, ki bistveno izboljšuje pogoje za pouk geografije. Izogibajmo se ideji, da na šoli postavimo univerzalno multimedij- sko učilnico. Vsako predmetno področje ima svoje zahteve, zato tudi zahteva drugačne pogoje za delo. Učilnica mora ustvariti pogoje za nemoteno in neneh- no uporabo različnih didaktičnih gradiv, ki naj omo- gočijo racionalnejši, aktivnejši in učinkovitejši pouk. Zaradi pomanjkanja denarja naj faza opremlja- nja predstavlja zaključeno etapo, ki sledi končni op- timalni opremi. Tako naj prva faza opremljanja geografske učilnice omogoča ustvariti prostorsko pred- stavo, kar pomeni, da naj prinese v razred opremo z vsemi stenskimi kartami in projekcijskim platnom. Druga faza naj omogoča posredno opazovanje in naj bo namenjena ustrezni namestitvi projekcijskih sredstev na multimedijskem pultu. V tretji fazi naj ra- čunalnik omogoča simulacije različnih procesov in pojavov ter oblikovanje novih programov s pomoč- jo zgoščenk in Interneta. V zadnji, četrti fazi bi po- skrbeli še za geografski kabinet, v katerem naj bodo pregledno spravljena vsa učila, ki jih trenutno ne potrebujemo pri pouku. Dolžina posamezne faze bo odvisna od finanč- nih možnosti. Glede na to, da v to predmetno področ- je v preteklosti ni bilo vloženo veliko denarja, bi opremljanje morali končati najkasneje v štirih letih. Šole, ki imajo več denarja in razumevanja, bi to lah- ko opravile mnogo hitreje. Pogoji za prostorsko predstavo. Ena izmed temeljnih nalog pouka geografije je ustvariti prostor- sko predstavo o pokrajinah, ki jih obravnavamo. Taka predstava je zelo abstraktna, če nimamo na razpo- lago ustreznih didaktičnih jgradiv. Brez geografske karte ni pouka geografije. Ce hoče učitelj v spoznav- nem procesu voditi učence, mora imeti na razpola- go ustrezne stenske karte. Prva naloga pri opremi geo- grafske učilnice je torej razmestiti stenske karte. Te poleg atlasov, ki jih imajo učenci na klopi, lahko naj- več pripomorejo k ustrezni prostorski predstavi. Da ne bi reševali opreme v geografski učilnici parcial- no, moramo hkrati s postavitvijo stenskih kart poskr- beti še za dva elementa, ki v učilnici morata biti, to je ustrezno velika tabla in projekcijsko platno. Celostranska tabla je nujno potrebna v geograf- ski učilnici, ker je z razvitjem stenske karte ali projek- cijskega platna zakrit precejšen del prednje stene. Ce je tabla čez vso prednjo steno, ostaja za pisanje na njej še vedno dovolj prostora, da učitelj oblikuje ta- belsko sliko, miselni vzorec ali razlaga nove pojme. Zemljevide postavimo v navijalnik, ki ga monti- ramo na steno ali strop. Navijalnikov je na trgu do- volj, le redki pa so tako trpežni, da zdržijo nepre- stano zvijanje in odvijanje stenskih kart. Pri tem je potrebno upoštevati še poškodbe, ki lahko nastane- jo zaradi igranja učencev. Na kaj moramo biti pri nakupu navijalnika posebno pozorni? Vretena zem- ljevidov morajo biti močno vpeta v navijalnik, da se zemljevid ne sname, imeti morajo vzmet, ki ustavlja karto, ko jo spuščamo in varovalo, ki ob zvijanju kar- to ne zavrti okoli vretena. Navijalnik naj ima mož- nost montiranja 9 kart, ki so v njem obešene v dve vrsti, da ne sega zaradi velikosti preveč v razred. V razredu naj bosta dva navijalnika, na vsaki stra- ni projekcijskega platna po eden. Tako imamo obešenih v navijalnikih 1 8 zemlje- vidov, ki zadovoljijo potrebo po stenskih kartah pri pouku geografije tako osnovno kot srednjo šolo. Mon- taža zemljevidov v navijalnik je stvar prodajalca opre- me, njihova razvrstitev pa je predlagana v tem pro- jektu, prav tako razmestitev navijalnikov. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Navijalniki so lahko mehanični ali električni. Dobre lastnosti mehaničnih navijalnikov so, da so mno go cenejši, zaradi enostavne izdelave se manj kva- rijo. Električne lahko upravljamo z multimedijskega pulta, so precej dražji in imajo večjo možnost poš- kodb. Verjetno jih zaradi visoke cene v šoli ne bo ve- liko. Izbrati moramo tak navijalnik, da lahko vanj mon- tiramo stare ali nove zemljevide. Montaža mora biti enostavna, tako da nam ni potrebno klicati za to ser- visa. Ob pripravi projekta vzorčne geografske učilni- ce smo z izdelovalci opreme razvili mehanični na- vijalnik, ki ustreza vsem zahtevam. Ima 9 vreten, ki so razvrščena dvovrstno. Zemljevid razvijemo z vr- vico, ki je montirana pri strani vretena. Vrvice zvitih zemljevidov tako ne motijo pogleda na razvitem zem- ljevidu. Vrvice so lahko montirane na levi ali desni strani navijalnika. Priporočljivo je, da so vrvice na zunanji strani navijalnika: na desnem navijalniku na desni strani, na levem pa na levi. Nad oba navijalnika že takoj montiramo luči, ki zemljevide osvetljujejo in omogočajo tudi ob zatem- njeni učilnici nemoteno delo z zemljevidi. Stikalo za luči mora biti v bližini učitelja, najidealnejše je sti- kalo na multimedijskem pultu. Ker je neposredno opazovanje eden izmed ciljev pouka geografije, moramo zanj ustvariti ustrezne po- goje. V naših šolah potekajo projekcije ali na pre- majhnih platnih ali na belih tablah, ki so montirane prenizko in imajo premajhno odbojnost. Včasih se zgodi, da učitelji projicirajo kar na steno ali obrnjen zemljevidi. Koliko je taka projekcija vredna, je tež- ko soditi, prav gotovo pa ni taka, kot so jo načrto- vali pri oblikovanju didaktičnih gradiv. Najmanjše pro- jekcijsko platno, ki sodi v naše šole, je veliko 200 krat 200cm. Lahko je tudi večje, to je odvisno od velikosti učilnice. V normalni učilnici projekcija na platnu površine 200 krat 200 cm omogoča dobro vid- nost vsem učencem v razredu. Projekcijska platna so različne kakovosti. Najbolj- ša imajo visoko odsevnost in visoko kontrastno pro- jekcijo ter so zaradi tega tudi draga. Za šolo so pri- merna platna, ki imajo odsevnost nad 80%. Projek- cijska platna imajo lahko mehanični ali električni po- gon. Razlika v kvaliteti pogona ne vpliva na kvalite- to projekcije. Mehanični pogon je nekajkrat cenej- ši od električnega, pa tudi manj se kvari. Projekcijsko platno montiramo hkrati z navijalni- ki. Podobno kot navijalnika mora tudi projekcijsko platno viseti dovolj visoko, da nanj vidijo vsi učenci v razredu. Spodnji rob stenskih kart in projekcijske- ga platna mora segati največ do višine 120 cm od tal. Projekcijsko platno mora biti prilagojeno različ- nim projekcijam. Pred montažo moramo vedeti, ka- tera projekcijska sredstva bomo uporabljali ter kak- šne so njihove zahteve glede na projekcijo. Posebej opozarjamo na projekcijo z grafoskopom, ki pri dvig- njenem platnu zahteva nagnjeno projekcijsko plat- no, da ne pride do deformacije slike. Tem zahtevam projekcije najlaže zadovoljimo, če je projekcijsko plat- no montirano na ročici, ki je premakljiva. Zaradi po- goste uporabe projekcije naj bo platno montirano na sredini prednje stene. Tako zapolnjena prednja stena omogoča dobre pogoje za frontalni pouk in je hkrati izhodišče za na- daljnjo opremljanje geografske učilnice. Z zaključ- kom te faze v razredu lahko potekajo tudi druge ob- like pouka. Temeljni pogoj za ustvarjanje prostorske predstave je ustvarjen. Pogoji za posredno opazovanje. V prvi fazi opremljanja geografske učilnice smo zagotovili po- goje za ustvarjanje prostorske predstave. Urejena prednja stena, zapolnjena s celostransko tablo, dve- ma navijalnikoma in projekcijskim platnom, omogo- ča ustvarjanje prostorske predstave. Ena izmed te- meljnih nalog pouka geografije pa je tudi opazova- nje. Neposredno opazovanje šolske okolice sicer omo- goča transfer številnih pojavov in procesov. V geo- grafiji pa je zelo veliko pokrajin, pojavov in proce- sov v njih, ki jih večina učencev ne bo mogla nikoli neposredno opazovati, predstavo o njih pa vendar mora imeti. Vse to mogoča posredno opazovanje s pomočjo različnih učnih sredstev in učil. Za posredno opazovanje moramo ustvariti pogo- je, da ga lahko izvedemo. Projekcijskih sredstev na naših šolah je veliko. Z anketo je bilo ugotovljeno, da samo 5 % slovenskih šol nima v geografski učil- nici grafoskopa. Manj je diaprojektorjev, še manj te- levizorjev in videorekorderjev, najmanj pa filmskih projektorjev in projektorjev za element film. Neka- ko razumljiv je odnos med temi projekcijskimi sred- stvi, ker je odvisen od didaktičnih gradiv. Nastaja pa vprašanje kakovosti projekcije in njene enakovred- nosti za vse učence v razredu. Projekcije so le red- kokdaj take, da bi ustrezale zahtevam projekcije same kot tudi zahtevam sodobnega pouka. Postavitev projekcijskega platna smo razrešili že v prvi fazi opremljanja učilnice. Njegova velikost je pogojena z ugotovljeno diskriminacijo, ki jo je do sedaj v na- ših šolah predstavljalo premajhno platno. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Pri projekciji se dogaja še nekaj. Projekcijska sredstva in platno niso razmeščena tako, da bi jih lahko v vsakem trenutku uporabili. Z njihovo pripra- vo med poukom pade koncentracija učencev in po- novno jih je potrebno motivirati. Učitelj, nevešč dela, pa tudi med samo projekcijo s svojim gibanjem učencem zastira pogled in tako onemogoča sodelo- vanje. Če hočemo ustvariti pogoje za posredno opazo- vanje, je treba postaviti multimedijski pult, na kate- rega lahko postavimo vsa projekcijska sredstva. Po- stavitev projekcijskega platna pogojuje postavitev mul- timedijskega pulta. Postavimo ga pred platno v sre- dino razreda. Oddaljenost od platna je odvisna od optike projekcijskih sredstev. Multimedijski pult lah- ko oblikuje hišnik na šoli ali pa poiščemo obrtnika, da ga napravi. Zgrajen mora biti tako, da omogo- ča uporabo vseh projekcijskih sredstev. Ob projektu vzorčne geografske učilnice smo s proizvajalci pohištvene opreme oblikovali tudi multimedijski pult, ki ustreza vsem zahtevam opreme učilnice v tej fazi, pa še v naslednji bo lahko služil svojemu namenu. Na multimedijski pult lahko posta- vimo grafoskop tako, da skupaj z vrhnjo ploskvijo pul- ta služi kot delovna površina grafoskopa. Za grafo- skopom je dvižna polica, na katero lahko postavi- mo ali diaprojektor ali filmski projektor ali projektor za element film. Do multimedijskega pulta je speljan kabel, v pultu pa je šest vtičnic, ki omogočajo priklop vseh projekcijskih sredstev. Učitelj lahko z enega me- sta vodi projekcijo z različnimi projekcijskimi sred- stvi. V multimedijski pult je vgrajen predalnik, ki slu- ži za shranjevanje prosojnic, diapozitivov ali filmov. Pod grafoskopom je v multimedijskem pultu več polic s standardizirano višino, na katere lahko po- stavimo elemente za naslednjo fazo opremljanja geo- grafske učilnice. Na najnižjo polico postavimo raču- nalnik, nad njim je polica za videorekorder, ki ga uporabljamo za multimedijsko projekcijo. Če bomo uporabljali LCD ploščo kot najcenejšo obliko za mul- timedijsko projekcijo, jo postavimo na grafoskop, ki mora ustrezati zahtevam za tako projekcijo. Ce pa se odločimo za LCD projektor, ga postavimo na dviž- no polico. V tem primeru zapremo odprtino za gra- foskop in nanjo položimo notebooke kot najdražjo varianto multimedijske projekcije. Multimedijski pult je edina večja investicija v tej fazi opremljanja geografske učilnice. Večina šol na- mreč že ima diaprojektor in grafoskop, nekatere tudi filmski projektor. Vseh teh sredstev v naslednji fazi ne bomo rabili, toda po šolah je še toliko neoprem- I ¡en i h učilnic, da ne bo problema, kam ta učna sred- stva postaviti. Učilnice, ki ima postavljen televizor in videorekor- der, v tej fazi ne bi spreminjali. Šole, ki teh apara- tov nimajo, pa naj denar vlože v nakup računalni- ka. Tako bodo imeli že nekaj opreme za tretjo fazo in učilnica bo prej dobila popolno podobo. Za projekcijo je treba pripraviti zavese. Vsi proi- zvajalci projekcijskih sredstev zagotavljajo, da so upo- rabna pri dnevni svetlobi, izkušnje pa kažejo, da je projekcija pri zatemnjeni učilnici boljša. Zavese so lahko različne. Najcenejše so iz gosto tkanega plat- na, ki jih obesimo na vodila in ob projekcij zapre- mo. Dražje so zavese iz za svetlobo nepropustnih ma- terialov (light stop), ki jih zvijamo na roloje ali vrti- mo kot lamele. Obe različici lahko tudi električno po- ganjamo. Zvijanje je počasnejše in manj estetsko. Naj- dražja različica so lamele na električni pogon v dveh smereh z odstranitvijo ali vrtenjem zaves okoli osi. Ob oblikovanju vzorčne učilnice smo našli proizva- jalce, ki znajo take zavese napraviti. V drugi fazi moramo poskrbeti še za eno steno. Prazno steno prekrijemo s panel ploščami, na kate- re lahko lepimo plakate, pripravljamo razstave ali pi- šemo obvestila za učence. Tako kot za prednjo ste- no je tudi za to najbolje, da je vsa prekrita s pano- ji. Na zgornjem robu morajo biti kljukice, da lahko obešamo tudi zemljevide. Druga faza torej za večino obstoječih geograf- skih učilnic pomeni nakup multimedijskega pulta. Za nekatere pa še zavese in stenske panoje. Multimedijska oprema. Najdražji del opre- me je nakup računalniške opreme za multimedijo. Na- kup zahteva predhodno pripravo učiteljev za njeno uporabo. S tem v zvezi bodo organizirane delavni- ce, ki bodo pripravile učitelje, da bodo lahko tisti tre- nutek, ko bo oprema prišla na šolo, z njo tudi zna- li upravljati. Računalnik, ki ga kupujemo, mora ustrezati zah- tevam, ki jih je postavilo Ministrstvo za šolstvo in šport pri opremljanju računalniških učilnic. Konfiguracija se prilagaja razvoju strojne in programske opreme. Osnovni priporočen računalnik ima trenutno na- slednjo minimalno konfiguracijo: procesor Pentium 133,16 MB RAM, gibki disk 3,5, 1,2 GB trdi disk, mrežna kartica, monitor 15", CD-ROM z osemkrat- no hitrostjo, 16 bitna zvočna kartica, polodprte slu- šalke in/ali zvočniki, mikrofon. Seveda je to minimal- na oprema, ki jo za realizacijo programa moramo 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK imeti. Na trgu so mnogo boljši in hitrejši računalni- ki. Oprema ima različno ceno. Najdražji so noteboo- ki, ki so najbolj pripravni, saj jih lahko odnesemo do- mov, uredimo priprave in jih vrnemo v šolo. Podobno je pri projekcijski opremi za računalnik. Najcenejša je LCD plošča, ki mora odgovarjati zah- tevam Ministrstva za šolstvo in šport. Imeti mora loč- ljivost 800 krat 600, aktivno matriko (kontrast 1 : 100 ali več), prosojnost (250 Im ali več), videopriključek (možnost priključitve videorekorderja ali video kame- re), audio priključek (priključek za zunanje zvočni- ke) in daljinsko vodenje. LCD ploščo namestimo na grafoskop, ki mora ustrezati naslednjim kriterijem: svet- lobni tok 7000 Im ali več, možnost regulacije svetlob- nega toka (zmanjšanje na 50% oziroma 60%), grafoskop mora imeti vgrajen UV filter, tako da je se- grevanje pri obratovanju minimalno, hrup pri obra- tovanju minimalen, da je delo v učilnici nemoteno. Bolj zahtevni in dražji so LCD projektorji. Tudi ti morajo imeti sledeče lastnosti: resolucija 800 krat 600, LCD aktivna matrika (kontrast 1 : 150 ali več), prosojnost (250 Im ali več), video priključek (eden ali dva, možnost priključitve video rekorderja ali/in vi- deo kamere), audio priključek (lastni zvočniki in/ali možnost priključka za zunanje zvočnike), daljinsko vodenje, možnost pritrditve na steno oziroma strop. Ob razmeroma visoki ceni jih na šolah ne bo veli- ko. Ko bodo šole prišle do te faze, bo oprema ver- jetno mnogo cenejša. Seveda pa uporabe te opreme ne bo brez ustrez- ne programske opreme. Trenutno so na našem trgu zgoščenke, ki jih izdajajo velike svetovne založbe. Pripravljajo pa se že tudi domače zgoščenke, ki bodo pripravljene neposredno po naših učnih načrtih in tudi takoj uporabne pri pouku geografije. V tej fazi bo potrebno kupiti celotno prezentacij- sko opremo, ki jo sestavljata računalnik in projekcij- ski del z LCD ploščo ali projektorjem. Nakup in ka- kovost bosta odvisna od finančnih možnosti šole. Geografski kabinet. Zadnja faza opremlja- nja je namenjena geografskemu kabinetu. V njem naj bodo pregledno shranjena vsa učila, ki jih ne potre- bujemo stalno pri pouku geografije. V njem so v sto- jalu ostale stenske karte. V omarah naj bo prostor za prosojnice, diapozitive in filme. Posebno mesto in skrb moramo v kabinetu posvetiti kartam, ki jih po- trebujemo za terensko delo in ekskurzije. V ta namen potrebujemo predalnik, v katerem so pregledno spravljene vse karte. Posebej mora biti shranjena opre- ma za terensko delo. Za shranjevanje učil ni potrebna posebna opre- ma. Kupiti je treba dve ali tri omare s steklenimi vra- ti in vanje po sistemu shraniti učila. Za stenske kar- te obstajajo stojala, v katera postavimo karte, ki jih občasno rabimo. Za ročne karte potrebujemo pre- dalnik. To je v bistvu, poleg klopi in stolov, vsa opre- ma, ki jo potrebujemo v kabinetu. P R I Z N A N J A OB 75 . OBLETNICI Z V E Z E GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Milan Natek Pomen, vloga in ugled posamezne stanovske or- ganizacije v javnosti temeljijo predvsem na razno- vrstnem in predanem delu njenega članstva. Njena moč in veljava se krepita in utrjujeta z delom, ki za- jema najširše vrste svojega članstva. Obenem pa po- maga s svojimi raznoterimi dejavnostmi usmerjati raz- voj stroke ter njeno vpetost in vraščenost v številne oblike vsakdanjega javnega življenja. Neprecenljiv je namreč pomen vsakega strokovnega društva tudi na področju izobraževanja, saj more s svojimi ne- posrednimi strokovnoraziskovalnimi in didaktičnimi ter drugimi spoznanji obogatiti in poglobiti vsebin- ske zasnove pouka in celostnega izobraževalnega procesa. Domala že od samega začetka je naše Geograf- sko društvo združevalo v svojih vrstah tako študen- te, učitelje in profesorje geografije kakor tudi uni- verzitetne profesorje. Osrednja vez, ki je povezo- vala in zbliževala geografe in strokovnjake sorod- nih ved, je bila želja po spoznavanju in proučeva- nju obče geografskih značilnostih slovenske zemlje in njenega prebivalstva. Z novimi spoznanji in ugo- tovljenimi zakonitostmi so bogatili pouk zemljepisa in stalno skrbeli za dvig kvalitete geografskih učbe- nikov. To je bil že v preteklosti eden izmed osred- njih namenov Geografskega društva, ki je z leti bo- gatilo in razširjalo svojo dejavnost na številna nova področja. Uspeh društvenega dela je bil vedno odvisen od dejavnosti ljudi, ki so iz različnih potreb in namenov posvečali društvu del svojega razpoložljivega časa. Tudi najrazličnejše društvene dejavnosti so nemalo prispevale k ugledu in uveljavitvi slovenske geogra- fije v javnosti, še zlasti na področju šolstva, razisko- valne dejavnosti, tiska, aplikacij geografskih zako- nitosti na področju prostorskih ved itd. Kljub temu, da je domala že od samega začetka celotno druš- 23