ra
PHIMOHSKI DHEVMIK
, —   GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
JLl1 • štev. 245 (1933)
"STATUS QUO SINE DIE..?
Prispevajte za Kulturni dom
TRST, sreda 17. oktobra 1951
Cena 20 lir
'Beogradu sa torej določno
da PO ™d-- l)i Timskega parla-
IteloH Rajanj okrog “iiH n vprašania‘ o POf/a-C* ?* more biti govora.
*ntmo 7a f'eis1tva lahko ugo'
w- ^<wiČ7ia metoda ^ biti &oraacije prene-^'sn0\Ufpeino sredstvo za ^'"sfco • izvaianie itali-^ i™perialistične polite *a. račun italijan-W	republike. Ka-
ttigniani ■ ’ se Italija tudi pred terjj, * Ju0oslavijo, o kaki aovor-1? Zadnie- tedne Mi. >T(h " J0; Posluževala tistih km k. setarskih pripomoč-J »e iim pravi: sovraž-Mvari, azp°:°ženje umetno UVstvo^ med. italijanskim Proti j - ’ ^Politika zbadanjan
fcatcr° w
nrTm Q POga3'ati. «• i- «
in	P^i	Jugosla-
bftcesiji 17,0 zahteva p0 neki kctero dalija ni-^°*efl!o ne ra^Una da jo bo
" h k m « sI“ži z« to
y**Protnn* .od'pove' da prisili
S5°cHra!;Ida *
Jošem wi" kar bi b’l0 v 0 osmii pa<; use Trža-
r<Uc„ V'
^*4lije	bila	s strani
tfPtl .. .	uporabljena
trej ^Kndesetimi Uti in ' ^Piv!8 na ta vaiin uspela P^be r1 ,rapaiske mirovna N «eč'ri d<mes Italija ni-mTrat,fca s staro Paši-'!», tem,,1?mb^ew Jugcsla-
^ freknV 2 "Ovo Jugosla-• k,Helenih -
'"'»jo
borcev, ki so
7-oino £™°bodili svojo do—
w/>Vr ‘
, -u	. M Masična itaU-
i T^etodl Jkx* diplomat-s Ven,„ doživela polom. ^ šp )®!C.®r ali bo De Ga-* ^Prauj5 30t)Or'i oi Trstu ?e,i	0 zunanH politiki
i “{eraj senatcm. kjer \ o	svoje	prve	iz-
Jfl sr*
k
pa Trstai ni verjetno, da
S«< 'zč?.lV? resolucije po-
> T,o
fbornice glede podlage •vsebine, za katero
r„ T*tl‘ a skler
Jfliti n.^e bo hotel izpre-
^	l7ip recnliin-i A* *w_
V-tu jie more storiti
stm!*1 'n*t!stem' ki Jffg dnv„ v Beogradu; da
I« rfnin, Ci?o zapira vrata ^e0a V°ya3anjem gltde K vprašanja,
t0re;' ipZ0'1 "* liL ^ tpn> po fcrW(Ji Jugo j1 ki se eČ P° krivdi lta~ \ Pfed«^ S svoiirn najviš-
hunskeTlIKim- or°anom
l % „„ ° zbornico L",a stališč,
če, ki
— 230-
izklju-
^	Pokanje.	S
tfa' « i hh hkra(i doka-
■ol^or £eJa*sfco do »
od-
tal le,
in.1*0 >•?{,■/ bilo da ji ni bi-
>	Kr*ih vprašanj
,>auitla državama in do
t Ze
Uu^ni ri,. p,a so ti odnosi n. '1!^e splošne svetovne bri^lovn>U- in mednarodvJ'~ Hj!??ru !h,nJa' ie r'n tržaškem
>*«, "* eanil periff,istične <pž' fž!	”e Prepevajo k
temveč da °Wt0 0 zanj zelo nevar-
■N.'
tn 1 EohL&0<!0 ™°'rali usi J*borniki mednvrod-
ti, da bo spričo onemogočenih pogajanj po krivdi Italije ostal status quo na. našem ozemlju. Zdi se zelo verjetno, da bo ta status quo dobil še en latinski pristavek, ki smo gai že opazili v nekaterih časopisih in ki se mu pravi «. st cit us quo sine die».
Zdi set da se bomo morali za nekaj časa s tem vstatus quo siine die» sprijazniti.
Vendar pa nwramo pri tem Poudaritit da se, s tem statusom quo zlasti mi tržaški Slovenci ne borno mogli sprijazniti vse dotle j, dokler nam bodo prikrajšane vse tiste demokratični pravice, ki izvirajo iz elementarnega pojmovanja človeških pravic. Hočemo poudariti, da ta status quo ne bo smel biti dobesedno tisti status quo, v katerem živimo že šest let po končani drugi svetovni vojni
Tržaški Slovenci ne bomo mmreč nikoli prenehali zahtevati^ da se nam prizna vsaj tista narodnostna. Enakopravnost, ki je predvidena v členih mirovne pogodbe z Italijo! Nikoli ne bomo popustili v zahtevah, da postane slovenščina enakopraven jezik z italijanščino, da se preneha označevanje tržaških državljanov z itar lijanskimi državljani, da se nam povrne vsa gospodarska in kulturna škoda, ki so nam jo napravili fašisti!
Kot doslej se bomo v bodoče borili, da preneha biti vsa civilna oblast v Trstu monopol najhujših italijanskih iredentistov.
Z našo borbo ne bomo odnehali, dokler ne bo ukinjen zadnji člen fašističnih zakonov, ki jih iredentistična oblast pod zaščito ZVU tako vneto in zagrizeno izvaja: dokler ne bo odpravljena vsa tista fašistična sramota, ki jo v srcu srednje Evrope predstavlja zatiranje slovenskega življa v Trstu!
MOŽA P1J A P E O RESOLUCIJI RIMSKEGA PARLAMENTA
Hi nobenih izgledov na uspeh kahršnih holi pogajanj o Trstu
dokler bo Italija stala na pozicijah tristranske izjave, s čimer je rimsko vlado obvezal italijanski parlament z zadnjo resolucijo glede tržaškega vprašanja
Vidne ameriške
osebnosti v Zagrebu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — »Ugotoviti moramo, da glede tržaškega vprašanja na italijanski strani ni nobene želje na' sporazum«
— je izjavil na množičnem zborovanju, ki je bilo pred kratkim v Kruševcu Moša Pijade, podpredsednik Prezidija Zvezne ljudske skupščine FLRJ.
«To lahko rečemo zlasti sedaj, po končani razpravi o tem vprašanju v rimskem parla memtu. Ves svet ve, in jugoslovanska vlada je to čestokrat jasno povedala, da smo mi za sporazum. Biti pripravljen na sporazum pomeni biti pripravljen na kompromis. Vsak sporazum zahteva, da stranke, ki se sporazumevajo storijo medsebojna popuščanja«.
Moša Pijade je nato citiral naslednji del resolucije, ki je bila 10. t. m. sprejeta na seji rimskega parlamenta:
«Po izjavah predsednika vlade obvezuje parlament vlado, da pri mednarodnih pogajanjih poudari kot podlago polno pravico Italije, priznano v tristranski izjavi od meseca marca 1948 na vse T.ržaško ozemljen-
Nato je Moša Pijade nadaljeval:
«Pa kaj s« od nas lahko pričakuje če bi nam italijanski delegati prišli in nam postavili na mizo svojo POLNO pravico In to še od zgoraj PRIZNANO? Odkod imaio to pravico, ki je tako POLNA In DEBELA? Ali ni morda ona bolj napihnjena kot pa polna?
Mislim, da lahko jasmo povemo: Dokler bo Italija staila na taki nem sta lišču, ne bo nobenih izgledov na uspeh kakršnih koli pogajanj z nami. Cudino je govoriti o sporazumu in sporazumevanju na podlagi takšnega poudarjanja npolnei) in «prizmair.e» pravice ene pogodbene stranke. Docela je jas.
Protest Ljubljane
proti preganjanju partizanov v Italiji
tOd naiega posebnega dopisnika) | jj Poudarili so. da se prav Va.
bodo
Qn P0nrw~.ii..
C, »ti,
tou»lanslca imi %( ‘n Mri-. ’ Pravilno *;>; °ntte„ J i vs<? Za nje
oviro,
ki jo inipe-
Cb
za njeno zo. vas Tržačane, V” ‘nzeriaUstično žp t no razkrinkuje-’ka desetletja na *iee er>ašamo njene fe vaino ugotevi-
LJUBLJANA. 16. — Mestni odbor Zvieze borcev NOv Ljubljana jf na željo in zahtevo bivših brucev partizanov in aktivistov na Primorstkem priredil danes zvečer v dvorani Dcina sindikatov v Ljubljani protestno zborovanje proti vEčir.esučni šovinistični in imperialistični kampanji in blatenju narodnoosvobodilne borbe s strani reakcionarnih kr<igov v Italiji, ki je dosegla začasni višek v piccesu proti partizanom, kjer sodijo bivše borce proti fašizmu in nacizmu kot izdajale* in izkoriščajo proces za nov element v gnusni borbi proti Jugoslaviji.
Veliky dvorana Doma sindikatov je bila natrpano polna. Med govorniki, ki so se vrstili na tribuni, so bili Martin Greif, bivši komandant brigade IX. !corpusa in prvi komandant Komande mesta Trst še v časiu narodnoosvobodilne borbe, Bogomil Vižintin, bivši član ofcrož-tiega odbora za Goriško in Alfonz Grmek — Izidor, nekdanji sekretar tržaškega okrožnega odbora.
Vsi govorniki so ostro obsojali sedanjo protijugoslovansko gonjo v Italiji, proces proti biv-s'im garibaldinskim borcem in italijansiko stegovanje roke po Trstu in slovenskem ozemlju sploh, kominformistično politiko s tem v zvezi in sovražno gonjo Vatikana proti Jugoslavi-
tikan nikoli ni zavzel za Slovence v Trstu in na Primorskem.
Tov Greif je poudaril, da se jugoslovanski narodi niso ustrašili še mnogo hujših groženj in da nikoli več ne bodo dopustili, da bi italijanski fašistični ško-reni tlačil slovensko primorsko zemljo.
Tov. Vižintin in Grmek sta
govorila o 251etnem preganjanju Slovencev pod Italijo in poudarila, da z^a.) v Italiji sodi. jo bivše borcf. osvobodilne borbe na podlagi istih zatonov, po katerih so fašisti sodili Gorta-na, Bidovca. Tomažiča in druge.
Vsi govorniki so poudarili, nai.bo to zborovanje pozdrav bivšim borcem IX, korpusa in izraz moralne ^pore; vedo naj, da s-o jim ob strani vsi jugos>j_ vanski narodi.
Ob koncu so zborovalci spre. jtl: resolucijo, ki je bila poštena zunanjemu ministrstvu y Beosrad z zahtevo, naj spor či italijanski vladi protest zborovalcev proti razpihovanju šovinizma. proti antijugoslovansk; s?>nii in proti sojenju bivhh partizanskih borcev. Resolucija poudarja, da so jugoslovanski narodi vedno pripravljeni nu eliti reko prijateljstva, a tudi vrniti udarec vsakomur, ki bi sJcušal stegniti roko po naši zemlji.
MILAN BOLCIC
no, da ai niti govora, da bi mi lahko pristali na takšno podlago za razgovore«.
«Skratka — je zaključil Moša Pijade — obveznost, ki jo je italijanski parlament vsilil vladi ni premaknila rešitve vprašanja Trsta niti za las naprej. Nasprotno, ona predstavlja novo zelo resno oviro za kakršne koli razgovore«.
Beograjska uBorba« poudarja nocoj ob isti priložnosti:
«Ceprav bi bilo logično pričakovati, da bodo italijanske uradne osebnosti — po zadnjih izjavah iz jugoslovanske strani o potrebi sporazumne rešitve tržaškega vprašanja, ki so samo izraz nenehnih teženj Jugoslavije, da se z Italijo rešijo vsa sporna vprašanja — pokazale. da je to vsaj delno tudi njihova želja, se to ni zgodilo. V italijanskem parlamentu je bila sprejeta ob popolni podpori vlade resolucija, katere vsebina v bistvu kaže odsotnost vsake želje, da se sploh gre po poti iskanja sporazumne rešitve vprašanja Trsta«.
«Borba zaključuje:
«Potrebno je samo pogledati resolucijo rimskega parlamenta in videti, da ta resolucija ni kakšen izraz dobre volje Italije, da se vprašanje STO reši s pogajanji z Jugoslavijo, o čemer tako radi pripovedujejo na drugi strani Jadrana. Se več, ta resolucija bi se iahko prej smatrala kot izraz hotenja, da se onemogoči vsak sporazum glede STO. Tudi ona je v praksi ovira na tej poti. Ce gledamo razpravo v rimskem parlamentu s te strani, kaže, da se tam iredentistične aspiracije še vedno predpostavljajo intere. som mednarodnega sodelovanja in miru na svetu*.
Takšna ocena tržaškega vprašanja je prišla samo kot logična posledica brez kompromisne, ga stališča Rima, ki je iz Trsta namenoma napravil problem. Vsa akcija okrog tržaškega vprašanja je bila začeta iz Rima z besno kampanjo v tisku in s pomočjo raznih uradnih in neuradnih izjav, pri čemer so se skrivali za gesla o demokratičnem tisku, da bi na koncu sankcionirali bistvo te kampanje. S tem so bile bajke o pripravljenosti na sporazumno rešitev nerešenih vprašanj, kar so tolikokrat poudarjali v Rimu, končno od Rima samega demantirane.
Predvidevanja o podaljšanju statusa quo na STO. ki so bila že večkrat poudarjena, lagleda. jo danes najbolj razumljiva. Čeprav so se komentarji v tem smislu že prej zdeli najverjetnejši, se vendar lahko reče, da se kot končni odgovor Rima ni pričakoval takšen odgovor, ki bi a priori zapiral možnost spo-razumevainja z nekompromisnim stališčem, ki ga je Beograd dokončno zavrgel.
Maršal Tito je sprejel _ na poslovilnem obisku dosedanjega ambasadorja Velike Britanije C. Peakeja in na njegovo čast priredil kosilo, pri katerem je bil navzoč tudi pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates.
Ministrstvo za zunanje zadeve je izročilo romunski ambasadi protestno noto, v kateri zahteva, da romunske oblasti podvzamejo vse potrebne ukre. pe, da bi sovražno delovanje romunskih obmejnih organov prenehalo in da pokličejo na odgovornost in kaznujejo tiste, ki so bili krivi za zadnji incident 8. t. m. ko je bila ranjena neka jugoslovanska državljanka. V noti £e poudarja, da tudi
zadnja provokacija dokazuje, da se napadalno in izzivalno delovanje romunskih obmejnih organov nadaljuje jn da je preračunano v cilju ogražanja življenja ne samo vojaštva temveč tudi civilistov.
Istočasno je bil danes pogreb jugoslovanskega državljana Zul-tana Batinja. ki so ga istega dne, t. j. 8. t. m. ubili v tragični provokaciji madžarski graničarji.
Na današnji razpravi proti skupini agentov NKVD je bilo ugotovljeno, da je obtežena Olga Miloševič s pomočjo malver. zacije pripomogla ruskemu poveljstvu pri graditvi pančevske, ga mostu leta 1946, oškodovati Jugoslavijo za 25 milijonov dinarjev. Jutri se bp pri nadaljevanju razprave ta zadeva podrobneje pojasnila.
V Beogradu bo v kratkem I. kongres Zveze združenj pravoslavnih duhovnikov FLRJ, ki se ga bo udeležilo 205 duhovnikov, ki predstavljajo 1.625 du-hovnikov včlanjenih v tej Zvezi ali 80% vseh pravoslavnih duhovnikov v Jugoslaviji.
R. R.
LUKSEMBURG, 1*. — Po prvih rezultatih luksemburških občinskih volitev, je pričakovati napredek krščanskih socialcev. Največ so izgubili kominformisti.
ZAGREB, 16. — Na zagrebško zborovanje za mir in narodno sodelovanje pride iz Združenih držav ameriških več zastopnikov javnih ustanov in organizacij ter osebnosti, ki se udejstvujejo v javnem življenju ZDA. Dosedaj so prijavili svoj prihod na- zborovanje:
Sylvia Bacon, podpredsednica ameriškega nacionalnega študentovskega združenja, Francis Diddle, predsednik organizacije «Americans for Demo-cratic Action». bivši javni tožilec v Roseveltovi administraciji in znani javni delavec Spencer Coks, zastopnik mirov, ne organizacije ameriških kvekerjev ((American Friends Service Committee» v Ženevi c- a. De Lima. člani izvršnega odbora ameriškega združenja za ZN Gertrude Ely, javna delavka na področju mednarodnih otro.
Award Committee« Joseph Johnson, profesor Williamskega kolegija v državi Massachusetts in predsednik znane Karnedži-jeve ustanove iz 1910. leta Milton Mayer, prof. čikaške univerze in vastopnik mirovne organizacije Eduard James Spar-ling, predsednik Rooseveltovega kolegija v Cikagu in predsednik vseameriškega foruma za dobre sosedske odnose in Adam Clayton Pomeli, član kongresa in pisatelj.
Freda. Kirchway, urednica a. meriškega časopisa «Nation», je dala tole izjayo o zagrebškem ziborovanju:
«Z velikim zanimanjem in simpatijami spremljam priprave jugoslomnskega komiteja za mir spričo sklicanja mednarodne mirovne konference v Zagrebu. Sovraštvo kominformov-skih držav in kočljiv položaj vaše države precej otežkoča to
ških organizacij iz Philadelphi. I nepristransko razpravo o miru, je. Lilian Evanti, koncertna 1 toda sodim, da že doslej najav-umetnica iz Washingtona, Ira Ijeni delegati in pa objavljeni Hirchman, javni delavec in pi- program, jamčijo, da bo konfe-satelj, član organizacije «World I rereca pomembna in koristna«.
Šovinistična gonja
oh porčinjshem procesu
Zlasti se “odlikujejo,, časopisi iz obmejnega pasu Kaj je povedal brivec policaju med nogometno tekmo
LUCCA, 16. — O tem, kako namerava italijanski tisk izrabiti proces proti garibaldincem v Lucci, smo že pisali. V poudarjanju zločinskega in izdajalskega dela gari-baldincev se kajpada odlikujejo listi v obmejnem pasu, to je, videmski «Messaggero Venelo« in tržaški «Giornaile di Triestea. Njuno pisanje, odnosno strupeni in tedenčni komentarji njunih posebnih dopisnikov iz Lucce, so dali bržkone tudi povod za založbo priložnostnih lepakov, s katerimi so tržaški šovinisti zadnje dni oblepili mestne zidove- Najdlje pa si je v tem pogledu vsekakor upal beneški «Gazzettino Sera», ki je prišel do zaključka, da bi se dali por. činjskli dogodki izkoristiti tne le politično, marveč tudi praktično. S pravcato nemoralno odgovornostjo je namreč pričel v te-j zvezi objavi! j ati dokaj neprimerne slikanice, kar naj bi pritegnilo čitatelja in povečalo naklado lista. Tako slikanice kakor besedilo pod njimi so kajpada plod pustolovske fantazije avtorja in pretiravajo ce. lo tam, kjer si tega ne drzneta niti «Giornale di Triestea in oMessaggero Venetoa.
Tudi aanes — kakor bržčas še nekaj naslednjih dni — potek razprave ni segel preko monotonega okvira, v katerem se giblje nekaj desetin prič z malo pomembnimi izjavami. Dopoldne so bili zaslišani bivši ozo-povec Aroldo Bollini. policijski podoficir Aurelio, Snaider, Virgilio Ccis iz Porčinja in mladi Enea Sabot, tudi bivši o-zopovec. Kakor z mnogimi doslej, je zastopstvo civilne stran-
RESNI INCIDENTI V EGIPTU so zahtevali vež smrtnih žrtev
Spopadi med demonstranti in angleškimi četami na področju Sueškega prekopa -Velike demonstracije in nemiri tudi v Kairu in Aleksandriji - Poročajo o deset mrtvih in osemdeset ranjenih
Anglija naznanja pošiljanje ojačenj v Egipt
KAIRO, IG, — Egiptovski ministrski predsednik Nahas paša je pozval egiptovsko ljudstvo, naj «omeji manifestacije svojega vesel jan in izrazil obžalovanje zaradi današnjih incidentov. V Port Saida pa je bilo izdano angleško poročilo da je velika množica napadla angleško taborišče in da je bilo «majhno število demonstrantov)) ubitih, ali ranjenih. Ranjen je bil tudi. angleški vojak.
Nssadeoh grozi z odhodom
ijrapkin pa z vetom vsaki resoluciji
Kusi
^i'i<,Uans^' *n *nd'isll* delegat predložila popraick, po katerem bi resolonija, o aVs ^P^vljajo, ne omenjala odločitve sodišča v Haagu in priporočala pogajanja
^tSIs5tMuEADows'is- -
i; Sestal znova da.
braznl116 P°d P«d-
S j	^'a	delegata
^astj^oraj^f.^danje so pri. Nifvev spoir ■ m roolkom v
U0LstlXB ‘Jna Pakistanske.
n« ,?K.p.redsednika, ki
nek* v° n-jem st>
4 ItM^lti	besed) indlj-
^vadori-?6 P,ndnižin ‘b Vr • Ju,,??' Franclje,
f ^Uriij^K^-lavjje. Kitaj,
‘	Edino	ruski de.
ruski de-spregovoril.
*:X *>kin ni
> • rt. Pa ; .ni
orn;'-'
- da bodn Prisiliti. tjijIJUi Mii, Cr.t 0 strofeovnja-bi^ ko so od-
, :'faf^itoJ^ga Ks^i. pred-" «i-
d£^vn , mu' d;< bi k morai pro-
jiti oproščen je pred Varnostnim svetom ker so ga morali sklicati z naglico in je zahteval, tfa bi postalo vse znova normalno.« Kljub temu pa hoče angleški predstavnik predlagati nove proteste in zahtevati revizijo starih. Nerodno >e. da moramo Čakati, medtem ko hočejo angleški _ predstavniki razložiti, zaskrbljenost in zaradi česa mora Varnostni svet pri tem izreči svojo besedo. Mi nismo pripravljeni, da bi čakali na podobno sceno, ki jo je uprizorila poleti angleška misija v Teheran« Videli simo dve dej-> nji komedije in nair. nista ugajali*.
Glavno vprašanje j« v tem, da je treba določiti, ce je Varnostni svet pristojen govoriti o tem vprašanju. Mossadegh je dejal, da je te razložil vzroke, zaradi katerih meni, da je s tega staliSČa, druga angleška resolucija prav tako pogrešena. kakor prva. Po novi resolucij; na noben način ne bi moglo priti do nadaljevanja pogajanj.
Nato je govoril angleški predstavnik Glifchvin Jebb in izre-kd prepričan1 o možnosti sporazuma, ki bi ugodil interesom
obeh držav. Poudaril je, da je namen njegov* vlade, pogajati se z Iranom v okviru načela o nacionalizaciji.
Indijski predstavnik Benegal Rau je* zatrdil, da mora biti anglo-iransko nasprotje rešeno z mirnimi pogajanji. Omenil je, da so bila nasprotja med stališči obeh držav delno zmanjšana, ko je Anglija sprejela načelo nacionalizacije, Iran pa načelo o odškodnini. Indijski delesat je nato predlagal skup. 110 z jugoslovanskim popravek, s katerim resolucija Varnostnega sveta ne bi omenjala odločitve mednarodnega sodišča v Haagu, ki jo Iran ima za nesprejem. ljivo. Besedilo nove resolucije bi torej pomenilo samo povabilo Varnostnega sveta, naj se obe stranki takoj pričneta pogajati. Odločitev Varnostnega sveta bi bila torej sam0 vprašanje procedure.
Jugoslovanski delegat Bebler je omenil, da je glasoval proti vpisu angleškega protesta na dnevni red. Dejal je, da je glede tega obdržal isto stališče, ker morajo Združeni narodi natančno spoštovati suverenost države in ker je za nacionali-
zacijo naravnih virov v neki državi, izključno pristojna samo tista vlada. Neposredna pogajanja predstavljajo najboljše sredstvo za rešitev sporov med obema strankama in zaključil, da more Varnostni svet napraviti koristno delo, če odobri spremembe, ki sta jih predlagala Jugoslavija in Indija.
Takoj nato .je stopil na tribuno znova Mossadegh, ki je zatrdil, da je namen iranske vlade upreti 6e vsaki resoluciji, naj bo la popravljena ali ne ta je vztrajal na tem, da je vprašanje nafte izključno perzijsko vprašanje. Obenem je javil, da po svoji jutrišnji intervenciji ne bo več sodeloval na razpravi
Po kratkih besedah delegata nacionalistične Kitajske, ki je dejal, da bi se Varnostni svet moral omejiti jn izdati samo ((prijateljski nasveta Angležem m Perzijcem, je spregovoril še sovjetski delegat Caraskin. Ta je zatrdil, da je njegova delegacija nasprotna načrtu angleške resolucije, in popravkom, ki sta nh predlagala Jugoslavija in Indija. Dodal je, da bo uporabil veto proti vsaki resoluciji glede perzijske nafte.
KAIRO, 16. — Kralj Faruk je ponoči podpisal zakon o odpovedi angloegiptovske pc godbe iz leta 1936 in besedilo je bilo danes objavljeno v Uradnem listu. Tako je zakon danes stopil v veljavo in angleškim silam so bile s tem odvzete v e one prednosti, ki jih je pogodba dovoljevala. Ostane odprto le še vprašanje, kako bo Egipt svoje namene prakt.čno izvedel.
Medtem postaja položaj v deželi vedno bolj napet. Dares je prišlo do številnih burnih demonstracij in tudi do inc den-tov, ki so zahtevaij nekaj smrtnih žrtev. Angleški guverner področja Sueškega prekopa, ki ima sedež v P°rt Si idu, je naročil svojim četam, naj ne zapuščajo svojih taborišč. Prav tako je bilo V Port Saidu in v Port Fuadu prepovedano kroženje angleških avtomobilov.
Do incidentov je prišlo v Port Saidu v Ismailiji 'n drugod. Številni manifestanti so v Port Saidu obdsli angleško taborišče in poskušali zažgati barake. Demonstrant; so tudi prevrnili avto vojaškega Rdečega križa in vojaki, ki s? bili na njem, so v splošni paniki začeli streljati v množico, pri če-m^r so ubili 5 liudi in 20 ran li
Na glavnih ulicah Po-t Saida so se manifestacije nadaljevale pozno v noč in jih policija ni mogla kontrolirati.
V Ismailiji so angleške čete nastopile proti demonstrantom, ki so začeli Pleniti vojaško skladišče. Angleški viri pravijo, da jim je pri tem pomagala tudi egiptovska policija. V Ismailiji so drnes demonstranti na ulici zaklali angleškega vojaka, medtem ko je Donoči vojak angleških kolonialnih čet, ki je bil na straži, ustrelil egiptovskega policaja, ker ga je imel za tatu.
Pp poroč'lih lista «A1 Ba-lagh» znaša bilanca današnjih incidentov med britanskimi četami in demonstranti na področju Sueškega prekopa 10 mrtvih in 80 ranjenih, vendar ta številka ni še uradno potrjena ne kontrol;rana. General Erskine. poveljnik britanskih čet v Egiptu, je danes zvečer izdal poziv svojim vojakom, naj bodo ((pripravljeni, ga se branijo sami in pridej0 ir; pomoč svoiim tovarišem, če bi bili napadani«.
V Ismailijo so bile danes po. slane egiptovske čete. da bi obnovile red Vrhovni poveljnik egiptovske vojske general Hi-dar paša se je danes sestal z notraniim ministrom Fuanom Serag El D’n pašo, $ katerim se je posvetoval o p^lr-žaju. Angleški pehotni oddelki so namreč danes zasedli številne strateške točke v Tm?iliju.
Predstavnik gleškega veleposlanika v Kairu je kategorično zanikal vest. ki je bila objavljena v inozem tvu da bodo angleške čete poslane v Kai. ro, da bi udušile nemire. Me*i današnjimi manifestacijami v Kairu ni bilo posebnih nemirov
in proti večeru se je mesto popolnoma pomirilo.
Pač pa je prišlo do večjih neredov v Aleksandriji, od koder poročajo, da je bilo v spopadih med množico ;n egiptov. sko policijo ranjenih 40 oseb. Poleg običajnih klicev: «Dol z Anglijo, dol z Ameriko* je b.-lo slišatj danes prvij tudi klice: «Dol s Turčijo!«. V Kairu se ie demonstracij udeležilo 70.000 oseb.
Egiptovska policija je že od danes zjutraj v strogi pr prav-ljenosti zlasti v Kairu, kj°r se bojijo večjih napadov na angleško in ameriško veleposlaništvo. V Aleksandriji so napad na angleški konzulat preprečili s streljanjem v zra^ in z gasilskimi črpalkami.
Zaradi današnjih neredov je egiptovsko prosvetno ministrstvo odredilo zaporo vseh šol na področju Sueškega p:ekopa do sobote 20. oktobra. Sole pa so bile že danes praktično prazne in dijaki so se udeležili manifestacij.
Medtem so priila na področje Sueškega prekopa Drva angleška ojačenja. S Cipra se je z letali pripeljala v Fayed 16 angleška padalska brigada ki štele 300o mož. V Feyedu je sedež britanskega poveljstva za Srednji vzhod.
Danes so po naročilu egip-tovske vlade prekinili telefonske in brzojavne zveze med an-cleskim veleposlaništvom v Kairu in med angleškim poveljstvom za Srednji vzhod ter ™.®d veleposlaništvom in Ismailijo.
Izve se. da se bo zasedanje egiptovskega parlamenta kon-žal0 verjetno že d nes ponoči, nakar Se bo parlament razšel.
* * *
LONDON, 16. — Foreign Office je danes zvečer sporočil, da bo Anglija okrepila svoje posadke na področju Sueškega prekopa. Izjava, «Foreign Offi-cea» pravi: ((Zaradi cele vrste incidentov, do katerih je prišlo na področju Sueškega prekopa in zaradi poskusov egiptovske vlade, da odreče anglešk!m četam nekatere olajšave, je bilo kot potreben varnostni ukrep sklenjeno, da se okrepijo britanske posadke na področju Sueškega prekopa*.
Predstavnik vojnega ministr-stva pa je izjavil da velja za vse gibanje britanskih čet na tem področju najstrožja vojaška tajnost. Vendar se je izvedelo iz Malte, da je angleška križarka ((Liverpool* ki ie prišla danes na Malto dobila povelje, naj vkrca zaloge za tri mesece in ostane v pripravljenosti.
Zunanji minister Morrison, ki ima te dni na glavi dvojno skrb — pečati s® mora tudi z volilno propagando —, je izjavil danes zvečer, da se je »moral posvetovati z m nistrskim predsednikom In z n;č :lniki glavnega stana in dovoliti pošiljanje vojaških pojačenj*. Dodal je; «Zdi se, da so egiptovske oblasti izgubile nadzorstvo
nad položajem*. Zunanji minister Je dodal, da bi egiptovska vlada morala zdrževati red in preprečiti incidente, ker I a, kot vse kaže, tega nj storila ali ni mogla storiti. «je treba paziti, da bodo naši državljani primerno zaščiteni; tako je bilo storjeno vse po rebno*.
Morrison je tudi dejal, da Anglija ne zahtsva drugega ko; spoštovanje pogodbe leta 1936 in dodal: ((Kakor hitro bo Egipt ali katera koli d uga država, s katero bi mogli biti v sporu, pripravljena na pogajanja, bo tudi angleška vlada pripravljena pogajati se, ker mnogo rajši ureja spore s prijateljskimi pogajanji kot pa s katerim koli drugim sredstvom*.
. Vodja opozicije Cnurchili pa Je v predvolilnem govoru v Newcastlu izrazil upanje, da bo ((laburistična vlada trdno vztrajala pri stališču, ki je bilo določeno skupno 2 našimi zavezniki in ne bo dovolila, da bi prišlo do sramotnih dtjani*.
V Washingtonu Pa so izjavili, da bodo ZDA nudile Angliji diplomatsko pomoč, tudi če bi sr hotela upreti s silo egiptovski
zahtevi, da zapusti področje Sueškega prekopa.
V Parizu pa je predstavnik francoskega zunanjega ministra izjavil: «Ce Anglija ne bo vztrajala pri odločnem stališču v Egiptu, je zelo verjetno, da se br>do morale zahodne države posloviti od vseh svojih o-01 embnih položajev na Srednjem vzhodu. Francoska vlada bo v celoti podlpirala ant "lesko v njenem odporu proti neupravičenemu egiptovskemu pritisku*.
Francoska solidarnost z Anglijo je razumljiva, če pomislimo na vprašanj,; Maroka, ki so ga začele načenjati arabske države. Prav danes sta Sirija ir Jemen zahtevali od glavnega tajnika OZN, naj pride na dnevni red zasedanja glavne skupščine vprašanje «franccskc kršitve načel jistirie OZN in iz-avf o človečanskih pravicah ; Maroku*.
V Iraku pa so voditelji treh strank objavili skupni poziv, ki zahteva ukinitev ^ngleško-iraške pogodbe iz leta 1930 in na. eionalizacijo petrolejske industrije.
ke tudi s temi pričami skušalo povečati težo obtožnice, ako-rayno se njihove izpovedi nanašajo le na govorice ljudi in na domnevne izjave te ali one osebe, ki je sodišče ponajveč-krat ne more doseči.
Tako je policijski podčastnik Auredio Snaider pripovedoval. da mu je neki brivec na videm-sjcem nogometnem igrišču zaupal, kako se je pogovarjal s ((Freccio* (odsotni obtoženec Dal Torre) in zvedel od njega, da je bil soudeležen pri poboju ozopovcev, Snaider je baje Dal Torre j l večkrat povabil na kvesturo, vendar se ta nikdar ni oglasil ne prišel na spregled. Podobno je bilo pričanje bivšega ozopovca Enee Sabota. Tudi njemu se je hvalil eden izmed obtožencev, in sicer odsotni Antonio Mondini. da -je v kočah nad Porčinjem streljal ozo-povce.
Virgilio Cois je 7, februarja 1945. leta v družbi še nekaterih vaščanov tovoril orožje ozo-povcem. V Krnici pa sta jih ustavila dva neznanca in jim orožje pobrala. Ko ga je predsednik pozval, naj si ogleda obtožence za mrežo, * ni Coi3 spoznal nobenega izmed njih.
Na popoldanski razpravi je bilo pač na'jzanimivejše zasliševanje policista Itala Guidija, ki je 1. maja 1945. leta na manifestacijah v Trs-tu videl Je slovenske zastave z rdečo zvezdo. To bržkone po naročilu zastopnikov civilne stranke, da bo pričanje skladnejše z željami tožiteljev na tem procesu, kajti obramba je iakoj in s fotografijami v rokah dokazala, k&ko malo spoštuje Italo Guidi resnico. Na posnetkih se je dalo namreč razločiti italijanske zastave po svetlih in temnih progah. ki gredo vzporedno z drogom in na njih znake garibal-d inske brigade «Natisone».
Zadnji je bil zaslišan policijski marežalo. ki mu je bi'ia po procesu v Brescii zaupana preiskava v porčinjskem okolišu. Na dolgo je govoril o težavah Pri svojem dslu, ki je bilo baje skoraj onemogočeno zaradi prestrašenih in toliko časa teroriziranih prebivalcev v cjv dotnih krajev.
Razprava se bo nadaljevala jutri op 9 dopoldne.
DE GASPERI ODKLONIL
SBVjetskB pogoje za reviziji
Pri trditvi, do Italiji nihče ne more očitati, da se ne drži določil izjave o človečanskih pravicah, je predsednik rimske vlade očitno pozabil na položaj narodnih manjšin
(Od našega dopisnika)
RIM, 16.— Danes se je začela zunanjepolitična debata v italijanskem senatu. Kot je bilo pričakovati, ni prinesla nič posebnega, ker se je napetost o-koli De Gasperijevega potovanja v glavnem vnesla že med debato v zbornici.
Današnji De Gasperijev govor ob začetku debate so pričakovali predvsem zato, ker je bilo napovedano, da bo v njem zavzel stališče do sovjetskega odgovora na tristranski predlog za revizijo italijanske mirovne pogodbe. Res se je De Gasperi v svojem razmeroma kratkern govoru omejil samo na to vprašanje. Sovjetske pogoje je dokaj energično odbil, čeprav je pri tem skoraj prezrl (to je, le omenil jo je) zahtevo, da se obenem z italijansko revidirajo tudi pogodbe z jugo. vzhodnimi sovjetskimi sateliti. Obširneje se je zadržal ob vprašanju atlantskega pakta in sprejema Italije v OZN.
Prezreti pa ne smemo ene De Gasperijeve izjave. Ko je govoril o italijanski pravici, da jo sprejmejo v OZN in ji dovolijo revizijo (pri čemer je učeno juridično razlagal, da ji to ne pritiče «de jure condito«, to je že obstoječo pravico, temveč <(de jure condendo*. to je s pra. vico, ki si jo bo Italija pridobila s svojim obnašanjem, ko ji bo ugodeno), je De Gasperi de. jal, da se doslej nihče «nl mogel pritožiti, da Italija ne izvaja določil izjave q človečan-
skih pravicah*. Kolikor moremo presoditi po svoji pameti spadajo tudi narodnostne pravice manjšin med »človečanske pravice* in tu je, da ne omenjamo drugega, samo vprašanje slovenskih šol v Slovenski Benečiji dovolj zgovoren dokaz, da De Gasperijev argument ne drži.
O Trstu na današnji seji ta-korekoč ni bilo govora, pač pa se je demokristjan Menghi obširno pečal z bivšimi italijanskimi kolonijami, protestiral proti sedanjemu položaju v Libiji in proti združitvi Eritreje z Abesinijo ter zahteval, naj OZN nosi del stroškov za italijansko upravo v Somaliji.
------------ A.	P.
Taft bi na vsak način rad postal predsednik
NEW YORK 16. — Senator Taft je izjavil, da bo ponovno postavil svojo kandidaturo, da ga republikanske stranka postavi za svojega kandidata za predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto. Zdi se pa, da se republikanski krogi bolj nagibajo h kandidaturi generala Eisenhowerja, ki je v ZDA pre. cej popularen. Ni pa še znano, ali b; Eisenhoiver tako ponudbo sprejel.
Senator Taft se je že dvakrat brez uspeha potegoval za to da bi ga republikanci postavili za
ZSSR napada Norveško
MUSrvVA, Iti. - A^dK.ja Tass je danes objavila sovjetsko protestno noto Norveški, ki obtožuje norveško vlado, da je s pi.: topem k atlantskemu pa k. tu «s pomočjo tuj.h sil* z.t-ela izvajati, ped pretvezo obrambe lastnega ozemlja, velike vojaške priprave, ki naj pripomorejo pri uresničevanju Suv.et-ski zvezi sovražnih načrtov podpisnikov atlantskega pai;ta.
Poleg tega pravi noia, da je norveška vlada dovolila, da se Spicberški otoki in Medvedji otok uporabljajo kot mornariška oporišča, kar da krši pogodbo o Spisbergih iz leta 1920.
Norveški zunanji mir.is;er je V izjavi tisku komentiral j.> vjetsko noto in dejal, da vojaška oporišča na norveškem o zemlju nikoli ne bodo služila v napadalne namene in da tudi ne bodo na razpolago zavezniškim silem, dokler Norveška ne bo napadena ali resno ogrožena.
Minister je tudi dejal, da se Norveška zvesto drži svojih obveznosti na osnovi pogodbe o Spicbergih in da na otočju na izvajajo nobenih vojaških priprav.
Pogodba o Spicbergih je b la podpisana leta 1920 v Parizu; ZSSR jo je ratificirala i;le leta 1935. Pogodba priznava Norveški suverenost na:' otočjem pod pogojem, da ostaja cona demilitarizirana. M d vojno je Molotov načel možnost spremembe tega določila. Leta 1946 je ZSSR spat pogrela vprašanje in predlagala ustanovitev skupnih rusko norveških o-brambraih oporišč na Spicbergih, vendar je norveška vlada izjavila, da pogodbe ni mogoče spremeniti brez sporazuma med vsemi podpisniki.
Prvi sporazumi
na pogajanjih v Pan Mun domu
KOREJSivO BOJIŠČE, 16. — Danes je bil znova sastanek zveznih oficirjev v Pan Mun Jomu. Severni so predlagali, da bi nevtralno področje okrog Munsana povečali na 8 km in bi bilo tako veliko kot nevtralno področje pri Kesongu, kjer ima sevež severna delegacija. Obenem so tudi zahtevali, da bi med obema mestoma tekel 5 km širok nevtralni pas. Zavezniški predstavniki ra so s svoje strani predlagali, da bi nevtralna področja zmanjšali in s tem preprečili nadaljnje kršitve. Predstavnik zavezniške de. legacije za premirje y Mundami Nuckols pa je dejal, cla so do danes dokončno dosegli sporazum v šestih točkah in sicer o: 1. kraju konference iPan Mun Jom), 2. širini varnostnega področja okrog kraja konfereni. ce (1000 yardiov), 3. sestavi vojaške policije na tem področju, 4. številu in sestavi delegatov in njihove odgovornosti, 5- svobodnem prihodu in odhodu iz varnostnega področja, 6, vsaka delegacija bi prispevala v pre-skrbovanju delegacij, vendar
svojega kandidata za predsed- . _ ______________________ _____________
?iS1fn,yolitve ~ leta 1940 in le- bi severni preskrbeli' šotor *a ta 1948.	j	sestanke,
PRIMORSKI DNEVNIK
17. oktobra 1W
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Daues, sreda 17* oktobra
Margareta, Mira Sonce vzide ob 6.23, zaone od 17.18. Dolžina dneva 10.55. vzide ob 18.02, zatone ob su*' Jutri, četrtek 18. oktobra Luka Ev., Travica
S
n;
resi m ri ne bodo n lva„ Tista
Preteklo nedeljo je 40 italijanskih industrijcev zaključilo svoje zborovanje v Trstu. Zakaj so si za to izbrali prav Trst, je najbolj jasno povedal tržaški župan, ki ie v svojem govoru posehno poudaril, da so se italijanski industrijci sestali v Trstu izrecno za to. da s tem poudarijo pred svetovnim mnenjem italijanstvo Trsta.
Enakih in podobnih primerov pa je že bilo toliko, ca postaja tudi nepristranskemu opazovalcu jasno, da je moralo zadnje čase «italijanstvo» Tista Vidno pojemati in epešati, ako I mu je potrebno takih pripomeč- | kov, ki imajo pod raznimi imeni skoro vedno isto obliko. Nekaj takih primerov smo pretekli mesec doživeli v obliki znanstvenih kongresov.
2. septembra je bil v Trstu kongres profilatične zdravstvene medicine, ki so se ga udele. žili številni zdravniki iz Italije, 21. septembra zopet znanstveni kongres zdravnikov, 20. septembra kongres fizike. 28. septembra kongres mineralogije itd.. Nočemo dolgočasiti s celotnim in popolnim naštevanjem, ker bi b.lo predolgo. Cilj teh kongresov pa je bil vedno isti, kar tudi župan BartcHi in predsednik cone nista nikoli opustila, da v svojih priložnostnih govorih pesebo podčrtata s tem, da sta vsakikrat brenkala na že zarjavele in pepuščene strune tržaškega «italijanstva», ki na njuno žalost zadeva na vedno bolj gluha ušesa v svetu.
Ni vredno naštevati tudi številnih solidarnostnih brzojavk, ki prihajajo iz Italije ter so si tako podobne, kot da bi si jih sam župan naročal po svoji želji in okusu.
Razen omenjenih kongresov pa ne manjka tudi številnih pa-triotičmh romanj iz Italije k nam. Pri teh ima vedno zaključno pridigo tržaški župan, ki če treba, prelije tudi nekaj solz, da poskusi omehčati srca navzočih. Ta pa so v Trstu, njemu na žalost, zakrknjena in maiobriž. na. za acbro znane dobrote madrepa trije.
Verjetno je pri vsej zadevi ed.na korist v tem, da tržaški hoteli in restavracije nekaj zaslužijo ob številnih obiskih iz Italije. Seveda pa ni vsem Tržačanom jasno, kdo plačuje priložnostna kosila in večerje. Te malenkosti gredo navadno v do-zabo ob plamtečih govorih, brzojavkah, obiskih in pozdravih. iz vsega pa naj bi izšeil velik dokaz (tako neštetokrat trdijo govorniki), da je Trst italijanski, ker organizirajo tu številna italijanska zborovanja in kongrese. Ako bo to držalo, ne bo pžc težko dokazati, da je Trst najbolj italijansko mesto na svetu.
Razsoden Tržačan pa mora pri vseh teh kongresih in obiskih priti do zaključka, da če nima Trst boljših dokazov itali-janstya, mora biti slednje res šibko in malo nadobudno. Zato ni čudno, da vsi italijanski obiski ministrov, kongresistov, romarjev in nekdanjih črnih srajc zbujajo s svojim številom le večje prepričanje, da so se tržaška srca zadnje čase temeljito ohladila za «madreputri-jo» in jih ne bodo nobeni topli pozdravi, govori in obiski več m^glj segreti.
Edini, k: so lahko navdušeni za vse take kongrese in obiske so pač le oni ljudje v Trstu, ki imajo pri srcu tujski promet ali, ki imajo na eden ali drugi način pri tern zaslužek ter jim je vseeno, kdo plača.
Krivična odredba Višje šolske uprave
Slovenski dijaki morajo biti vpisani s potujčenimi imeni, ki so jih njihovim staršem vsilili fašisti
«Nel nome della Patria in-zia-to l’anno s 'oiastico« se gdasi velik naslov v včerajšnjem «Gior-nale di Trieste«. «... naša misel naj gre k demovini, cd katere smo se vedno ločeni in naj velja vsem tistim, ki so ji služili do najvišje žrtve«.
S takim posvetilom so pričeli italijanski srednješolci v Trstu novo šoisico ieto. ro vsem je videti, da se je v tem imenu pričelo tudi šolsko leto za slo-| venske dijake in učence, kajti Višja iolsika uprava je pa ed dnevi izdala odredbo, ki pomeni nov korak k poitalijančevanju slovenskih otrok.
Do letos je veljala odredba, da izdajajo slovenske šole vsa spričevaJa v slovensJcem jeziku, le diplome višjega tečajnega izpita so bile dvojezične, imena dijakov pa so ostala slovenska, pisana tako, kot so jih pisaii njihovi starši in stari starši. Nekatere visoke šole pa so letos vrnile Višji slovenski gimnaziji maturitetne diplome, češ da podatki v njih ne soglašajo z onimi v krstnih listin. Zaradi tega je Višja šolska uprava v Trstu izdala odredbo, ki naroča vsem podrejenim šolam, naj strogo pazijo pri izdajanju raznih listin na to, da je treba pisati imena, pr umite in ostale podatke natanko tako. kot so napisana v rojstnem listu. Tako morajo učitelji in prolesorji pisati tudi druge uraooe knjige kot razredmee, kataloge, itd..
Fo tem bo n- pr. Vojko Medved iz Doline, ki ga je župnik-Sdoveuec krstu na to ime po želji staršev, moral biti napisan vedno kot Guerrino Orsmi iz San Dorligo della Valle, ker ga je fašistični tajnik v letih, ko so fašisti se gospodovali pri nas, tako vpisal v knjigo in mu tako napisal tudi rojstm» list.
«V imenu domovine Italije, od katere smo še vedno ločeni« (prepričani smo. da bomo kmalu res popolnoma!) uvaja šovinistična Višja šolska uprava odredbe, ki so čisto fašističnega značaja in s katerimi hoče dati miadim dijakom žig italijan-stva in jih prisiliti, da bi stalno uporabljal potujčena imena, ki jih je fašizem vsilil njihovim staršem. Toda tudi Sloven. ci mislijo vedno na največje žrtve, ki jih je naše ljudstvo dalo prav zato, da bi bili popolnoma izbrisani vsi fašistični zakoni z vsemi ostanki Italije vred z našega ozemlja in zato so bili silno ogorčeni, ko so 7ve-deli za to novo odredbo, ki zanika pravico Slovencem, da u-porabljajo svoja imena, ki so jih nosili njihovi dedje in pradedje. Slovenski starši odločno protestirajo proti tej novi šovinistični odredbi in zahtevajo,
da se njihovi otroci vpisujejo z imeni, ki so jim jih dali star. ši, ne glede na to, da so jih razni fašistični tajniki popačeno vpisovali.
Bivši podpredsednik "Leqe#i
da se o stvari razpravlja brez odloga. Nunzi se je zaradi člankov o razpravi v zvezi s sl d-komo afero pri «Legi Naziona-
seznama kominformovskih pretepače?
Dobrilla Mario
Mislimo, dia bo dobro, čg bo naša javnost malce pobliže spoznala razne komdruformov-ske poklicne pretepače, ki jih Vidali načrtno uporablja ira pošilja v «boj». Pri tem moramo ;e ved a dodati, da ti «junaki» zlasti y zadnjem času nimajo posebne sreče, kakor nam kaže primer iz Nabrežine in zadnji primer iz Krogelj pri Dolini.
reč med razdeljevanjem sladkorja 1948. leta podpredsednik
loži «11 Corriere di Triesfe» ■ “Le?e Naz‘°naie» in hkrati šef
I njenega podpornega o: s:ka. Včeraj se je moral zagovarja- i Predsednik j? po kratki debati tj pred sodnikom Picciolo odgo- ! predlog težitelja odbil' in uka-
le» marca 1949. leta, -ki jih je I „ J t ,	u	,	.
objavil omenjeni dnevnik, ču-1 , Ze med ‘?lpo nov!h /kv»Jri-til užaljenega. Orje bil nam- stov- ki so sU na «P°hod» v Na-
verni urednik «Ccrriere di Trie?te» dr. Carlo Belihar, proti kateremu je g. Ennio Nunzi vložil tožbo in zahteval,
zal. da se akti izročijo. državnemu tožilcu ter se bo moral proces vršiti po normalnem postopku.
brežino, je bil tud:i Dcbrilla Mario iz Milj. Isti DobriLla se je pojavil skupno z drugimi nje* gcvimi prijatelji ki so bili te v Nabrežini, tudi v Krogljah, kjer je izzival in napadel tov. Grizančiča Josipa, kateri pa mu je v samoobrambi dal zaslu. ženo lekcijo, ki se je t>o še dolgo spominjal.
Zopet nm/a ladja
loda najbrž Initi tokrat za - Genovo
KESRECfl ALI SAMOMOR V POLICIJSKI KASARNI?
Na mestu mrtev
zaradi padca iz 4. nadstropja
Neki policijski agent, ki je včeraj zjutraj v kasarni v 'Ul. deiristria stopal po stopnicah v četrto nadstropje, je opazil nekega moškega, ki je naslonjen na ograji, opazoval globino. Nič čudnega se mu ni zdelo ker je bil to pač vsakdanji pojav in je zato nadaljeval svojo pot. Toda nepričakovan votel udarec ga je presenetil in agent se je vrnil k ograji, kjer je v globini opazil nepremično truplo moža. Takoj je alarmiral celo poslopje in kmalu je bil na mestu tudi zdravnik Rdečega križa, ki je ugotovil smrt zaradi prebite lobanje.
Ni še Jasno, ali je mož, 40-letni Mario Gullj iz Ul. delle Campanelle 273, izvršil samomor ali pa se mu ie zgodila nesreča. Gulli je bil namreč zaposlen pri policiji in se je vsako jutro redno javil, da so ga kasneje zapeljali z avtom na delovno mesto. Predvčerajšnjim pa je telefoniral in javiil. da ga drugi dan ne bo na delu ker se čuti bolnega. Kljub temu pa se je zjutraj javil in se ni več vrnil domov, kjer sp ga zaman pričakovali njegova mati. brat in sestra.
O vzrokih smrti kapetana C. W. Bobba
AiS poroča:	Preiskava o
smrti kapetana Carla W. Bobba od 23, , raitariitv er»e stotnije se bliža zdaj koncu. Kapetan Bobb je umrl v četTtek, dbe 11. oktobra ob približno 15.15 uri zaradi strelne rane, ki si) jo je sami prizadejal istega dne ob 8.15 uri zjutraj.
Vsi finančni računi in za-
deve kapetana Bobba so brezhibni im v redu. Kapetan Bobb se je pred kratkim zdravil zaradi živčnih motenj in je cesto trpel zaradi potrtosti. V teh okoliščirsa.fa je edino razumljiv sklep, da je iskati vzrok za die-janje kapetana v njegovi bolezni.
Preiskava je ugotovila, da se je kapetan Bobb potožil svoji ženi nekaj minut preden si je vzel življenje in da ga je žena skušala pomiriti. Zapustil pa je sobo, v kateri so bili njegova žena in dva otroka in zaprl za seboj vrata. Gospa Bobbova je nato zaslišala strel, ki je povzročil sedem ur kasneje njegovo smrt.
Kapetan zapušča soprogo Dorotejo in tri sinove. Pogrebni obredi so bili 14. oktobra ob 16. uri v evangelsk! cerkvi.
Pri «IlDimu» okradena žena
Sele včeraj popoldne je 45-letna Kristina Cač por. Bajt doma iz Boršta javila pcfliciji, da so ji neznani lopovi v prostorih «Upima» predvčerajšnjim denarnico z osebnimi dokumenti in 5.000 lirami.
S kolesom v «Fiat»
16-letni Bruno Martinuzzi doma iz Sv. Križa 280 se je včeraj na vogalu UL Roma in Ul. Valdirivo s kolesom zaletel v «Fiat 500», katerega je vozil 24-letni Bruno Brigida iz Ul. dell’Eremo. Kolesar je zletel na tla, vendar se je samo malo popraskal.
Padec bolničarke
Ob 7. zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku 52-letno bolničarko Ireno Catturani vd. Sepi' iz U!. Scalinata 2, ki je med delom na urološkem oddelku, kjer -je zaposlena, padla na tla in si zlomila gleženj desne noge. Bolničarka bo okrevala v 40 dneh.
V kratkem bodo splovile tržaške ladjedelnice novo ladjo, ki so io krstili za «Asio». Ta ladja je sestra svoje predhodnice «Victorie» in je grajena prav tako za Tržaški Lloyd.
Kot «Victcria», ki so jo splovili 18 septembra lani, b0 imela, oziroma ima 11.600 bruto registrskih ton. Opremili jo bodo s pogonskim aparatom in to z Diesel motorji tipa CRDA-FIAT, ki bodo razvijali 16.100 Hp na osi. Ta pogonska sila- ji bo omogočala maksimalno brzino 21.6 vozlov in trgovsko, povprečno, brzino 20 vozlov na uro.
Ladja je mešana, tovorno -potniška. Prostora bo imela za 396 potnikov, ki bodo nameščeni v dveh razredih. Poleg tega ima tudi precej prostora, namenjenega za tovor. Električna centrala, opremljena s petimi Diesel-diinarrso stroji, vsak po 400 HP, ji bo dobavljala zadostne količine električnega toka za vse pomožne aparate in naprave. Poleg tega bo imela še en rezerven dinam0 stroj.
Predvidevajo, da bodo ladjo splovili konec tega meseca, verjetno 28.
Ta ladja bo vozila prav tako, kot njena predhodnica «Victo-ria», na progah proti Indiji in Daljnemu vzhodu, zato je tudi I
ureditev vseh prostorov preračunana na tovor in potnike za indijska pristanišča.
Zgrajena je za Tržaški Lloyd pod istimi pogoji, kot so že zgradili po vojni vrsto ladij. Tudi zanjo so uporabili fond lir ERP za Trst, s katerim pokrivajo tretjino stroškov. Zal bo prav tako kot njene predhodnice odplula v kako italijansko pristanišče, po vsej verjetnosti v Genovo.
Pri sPlovitveni svečanosti bo ponajbrže navzoč podtajnik rimskega ministrstva za trgovsko mornarico Tambrcni. Tudi teh obiskov smo že navajeni, prav tako kot stalne kraje našega brodovja. Tudi tokr?t pomeni ta obisk za tržaško pristanišče eno njegovo ladjo manj.
Proge iz Trsta proti vzhodu so pa izredno slabo zasedene, še dokaj slabše kot one proti Afriki. Na teh progah vlada tudi močna konjunktura ter se v pristaniščih kopiči blago. Z obema novima ladjam^ ne bo Trst tud; na tem odseku njegovega prometa- ni£ pridobil, ker je malo verjetno, da bos*a Trst vsaj obiskali na rednih vožnjah. da že ne govorimo o ugodnostih za-tržaško pristanišče, ki bi jih imelo, če bi imeli te dve novi ladji Trst za matično pristanišče.
Za nered v tramvajskem prometu
niso krivi uslužbenci, temveč vodstvo ACEGAT samo
SLAVA PADLEMU BORCU!
dloiz Tciccliini
Tov. Alojz je prestal vse grozote fašističnega suženjstva, v katerem smo toliko let ječali Slovenci v Trstu Rojen je bil Trstu 22. 4- 1922. in je že mlad trpel v fašističnih zaporih in okomh. Ko se je začela. svetovna vojna, je bil v konfinaciji na otoku Vento-tene in se mu je šele januarja 1943 po dolgi kalvariji posrečilo stopiti v sabotažno grupo IX. korpusa. Aretiran je bil v Trstu 17. oktobra1943, nato zaprt v tržaških zaporih, od koder so ga odvedli v rižarno, kjer so ga sežgali.
IZPRED	SODIŠČA		
Števci, i	<i niso ši	fei	a
Uslužbencem Acegata, ki vsak mesec pregledujejo števce, se je kaj čudno zdelo, da v družini nekega G. G. porabijo izredno malo luči in da že skoraj leto dni niso plačali niti lire za uporabo plina. Takoj, so poslali na njegov dom dva uslužbenca z nalogo, da razčistita položaj. Nekega dne sta se javila v stanovanju in slii-čajno našla ženo pred vrati. Ta jima je prijazno odgovorila, naj za trenutek počakata, da pokliče moža, nakar jima je
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Odgovor kominformovskim agentom
Tov. Sancin Drago iz Boljun-ca nam je poslal naslednji dopis:
C ital sem v kominformistič-nem «DeIu» preteklega tedna Članek o taboru OF v Krogljah. Jz vsebine tega članka, polnega konnnformovskega strupa ni težko ugotoviti, kako jih močno boli uspeh tabora OF v Krogljah in enotnost našega ljudstva.
Kako pa so zagrenjeni tudi še preostali domači agentje Kom-informa, dokazuje tudi oseb. ni izpad pisca v «U Lavorato-re» z dne 15. t. m. pod naslovom mAgente titino» proti moji osebi. Zanimivo pa je. da pisec. ki ga sicer poznam, ni imel toliko poguma, da bi se podpi-tal.
Pisec in bratci okrog njega naj vedo, da OF gre ne glede na njihove izpade svojo pot na' prej v uspešni borbi za pravice tržaških Slovencev in pušča ob strani redke odpadnike lastnega naroda.
Sancin Drago
Nov urad za informacije
V ponedeljek zjutraj so otvo-riii, nov urad za inlormacije, ki bo imel svoje prostore na avtobusni postaji na Trgu Li-berta- Do sedaj je imel Trst le cn sam urad za informacije, ki posluje na Trgu Unita; loda za. radi njegov^ oddaljenosti od glavne postaje ier od avtobusne postaje je bilo že delj potrebno ustanoviti tak urad v bližini Trga Liberta. Iz goy°; rev, k: so jih imeli ob priliki ponedeljkove svečanosti razni merodajni činitelji, je bilo razr vidno, da nameravajo otvoriti v kratkem času tak urad za it> formacije tudi na glavnem kolodvoru, kar bo v mnogočem koristilo neštetim potnikom, ki potujejo preko Trsta.
Huda prometna nesreča u Strunjanu
hite in eitajle
fhimolhki dnevnih!
KOPER. 16. — Danes zjutraj ob 4.20 uri se je pripetila na cesti med' Portorožem in Strunjanom huda avtobusna nesrt. ča. Redni potniški avtobus, ki vozi na progi Koper - Piran, pri Strunjanu zavozil s ceste 20 metrov globoko pod cesto. Ob lej priliki je cd 25 potnikov, ki so bili v avtobusu, izgubil življenje Ivan Bastelač iz Šempasa pri Gorici, 12 potnikov pa je bilo ranjenih. Ranjenci so bili takoj odpeljani v vojno bolnišnico v Portorož in v civilno bolnišnico v Izolo. Pozneje je v bolnišnici v Portorožu podlegel poškodbam Romano Bartole iz Pirana.
Organi Poverjeništva za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Kopru so na mestu uvedli preiskavo. Šofer Milan Mihelič je bil pridržan. Iz pisarne Poverjeništva za notranje zadeve okr. ljudskega odbora - Koper * * *
Kakor vsako stvar, ki se pripeti v Istrskem okrožju. je šovinistični tisk, to pot ((ilitime Notiziea, izkoristil v svoje nečedne propagandistične namene tudi to hudo avtomobilsko ne-srečo. List je objavil vest o nesreči kar z mastnim naslovom Cez pet stolpcev m dodal, da radio v Kopru ni o njej nič oddajal, kar je popolna laž. Vedel je tudi takoj povedati, da so nesreče krive slabe zavore, čeprav je preiskava šele v teku
Podobne nesreče so se žal že večkrat pripetile. Spomnimo se na primer le one, do se je v italijanskem Južnem Tirolu avtobus, poln ljudi, prevrnil v jezero ter so vsi potniki razen enega utonili, ali pa nesreče, ko se je prevrnil pri Beli peči kamion, ki ie vozil iz počitniške kolonije veliko skupino otrok v Videm, pri čemer je bilo mnogo otrok mrtvih. Nih-it? ni tedaj ničesar namigoval, niti uporabil dogodka za kake politične špekulacije. Kaj takega pa so zmožni le šovinisti pri omenjenem in drugih njihovih listih, če gre za cono B in za Jugoslavijo.
pttila danes Strunjana.
zjutraj v bližini
Namestnik komandanta VUJA in predsednik I0L0 obiskala ranjene potnike
. Za informacije pri VUJA Javlja;
KOPER, 16. — Danes dopol-iitie sta namestnik komandanta VUJA za jugoslovansko cono STO major Milan Sužnjevič in predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora tovariš Julij Beltram obiskala v bolnišnicah v Portorožu in Izoli potnike. ki so bali ranjeni ob priliki avtobusne nesreče, ki se je pri.
Kmečke delovne zadruge oproščene investicijskih dolgov
v Istrskem, okrožju je zadnje čase izšel od le k o oprostitvi kmečkih delovnih zadrug inve. s tiči jakih dolgov, ki so jih napravile pri gradinji gospodarskih poslopij, hievov, novih nasadov itd. Ta ukrep ljudske o tOasti je zelo vaien za gospodarski napredek naših kmečkih delovnih zadrug in bo nedvomno prinesel zadružnikom velike koristi.
V odloku je rečeno da se kmečke delovne zadruge oprostijo za 20 milijonov dinarjev investicijskega dolga. Na Kopr. skem po tem odloku odpade kmečkim delovnim zadrugam 14,960.000 dinarjev investicij, skega dolga, v bujskem okraju pa 5,040.000 dinarjev, Ce računamo. da bj morale naše zadrug,- plačevati Istrski banki od teh 20 milijonov dinarjev le 1 odstotek obresti, dobimo znesek 200.000 din. Ker bi morale vračati tudi investicijski dolg v znesku enega milijo-na letno, bi bilo skupno 1 milijon 200.000 din. To vsoto bi morale zadruge odbiti od zaslužka članov, kar bi razumi ji. vo vplivalo na življenjske razmere.
Za vse investicijske objekte, ki so bili dani zadrugam, bodo U odplačevale amortizacijo Fondu zč) mehanizacijo. Fond za mehanizacijo bo s temi sredstvi gradil pri kmečkih delovnih zadrugah nove potrebne stavbe, skrbel za nove vinogra. de in sadovnjake itd. To je velik korak naprej v zadružni kapitalni gradnji. Ce bi zadruge same ustvarjale amortizacijske tonde, ni gotovo, da bi šli za nadaljnjo kapitalno gradnjo.
Da bo še boli razumljivo, kakšne olajšave prinaša ta no. vi odlok ljudskp oblasti, prinašamo kratko preglednico letnih vsot, ki bi jih morale posamezno zadruge vračati letno Istrski banki.
KDZ na Pučah letno 293.760 din, od tega 48.960 din obresti, KDZ v Babičih letno 137.100 din. od tega 22.850 din obresti KDZ Ankaran letno 76.740 din, od tega 12.790 din obresti, KDZ Šmarje letno 108.960 din, od tega 18J60 din obresti, KDZ Vanganel letno 17.820 din, od tega 2970 din obresti. KDZ BujP let no 101.520 o<j tega 16.920 din o. bresti, KDZ Seget letno 60.000 rlin. od tega 10.000 obresti, KDZ Krašica letno 26.880 din, od te-
1 ga 480 din obresti, KDZ Umag letno 17.870 din. od tega 2980 din obresti.
Podobno ostale zadruge. Iz tega je razvidno, kako veliko o-lajšanje bodio imele kmečke delovne zadruge, kar bo prav go. tovo prispevalo k njihovi nadaljnji gospodarski krepitvi in širjenju zadružnega sektorja na vasi.
Trgovina z življenjskimi oolrSinami prehaja v normalno stanje
Ko so bili avgusta meseca dami v prosto prodajo vsi artikli široke živilske potrošnje, je bilo nekaj ljudi, ki so kar na debelo nabavljali nekatere1 predmete kot mast, olje in sladkor. Tako je v maloprodajni mreži narasel promet z maščobami za 89 odstotkov v primerjavi s prometom v sistemu zagotovljene preskrbe. Sedaj se to stanje vedno volj uravnava. Redni do-tofc živil je privedel potrošnike do tega, <ja nabavljajo le' tiste količine hrane, ki jo potrebujejo. V septembru se je promet z maščobami znižal za 18 odstotkov v odnosu na prejšnjo zagotovljeno preskrbo.
Podobno je- stanje tudi v prometu s sladkorjem, moko, rižem. in mesom. Promet z industrijskimi proizvodi se je v septembru povečal za 4 odstotke v odnosu na avgust. Predvideva se, da se bo blagovni promet v kratkem še bolj normaliziral v skladu s stvarnimi potrebami, prebivalstva in da bo za urav-novešenje bla govno-denarnih odnosov pritegnjenih v promet še tistih 28 odstotkov denarja, ki j£. setJaj izven prometa.
V prihodnjih mesecih se bo izbira blaga še znatno razširila. K temu bodo prispevali in duštrijski proizvodi, ki jih izde. luj^jio v Jugoslaviji po okusu našega prebivalstva in prihod prvih količin izvoznega blaga, ki ga izdelujejo jugoslovanske tvomice za potrate istrskega o-krožja. ter uvoz iz inozemstva.
Predavanje o Petru Paolu Vergeriu
Drevi ob 18.30 bo v dvorani nadl kavarno «Loggia» v okviru pregleda italijanske kulture zanimivo predavanje o Petru Pavlu Vergeriu mlajšem. Predaval bo tovariš Jožef Borisi.
zaloputnila vrata v obraz. Cez štiri minute pa se je pojavil njen mož, ki je oba vljudno povabil v notranjost in jima dal proste roke. Nikjer ni bilo videti ni<S sumljivega, vendar je eden od teh vtaknil svoj nos v nek lonec, iz katerega je uhajala para. Torej vrela voda. Nekje so jo pač morali segreti; Vpraša! je gospodinjo, ki je odgovorila, da jo je segrela na plinu. Ta se je spravil k ognjišču, potipal štedilnik, toda bil je mrzel kot led. Gospodinja ni izgubila prisotnosti duha ter povedala, da je stvar segrela pri sosedi. Tudi. to ni držalo,
Acegat misleč, da ima dokaze v rokah je G. G.-ju izročilo račun s pavšalno vsoto 45.000 lir za uporabo plina in luči v preteklosti, vendar se je ta uprl in ni* plačal. Vsa zadeva se je končala pred sodiščem, kjer mož ni niti pred sodnikom, ki je pokazal veliko izkušenost tudi v tej stroki, ni prišel v zadrego, temveč je vedno trdil svojo, da ni nikoli nič kradel. Sodniku ni preostalo drugega kakor, da je-G. G.-ja oprostil ker dejanje ni kaznivo.
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
kOSKRBA« podjetje za preskrbo pripadnikov narodne zašiite Koper je prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svoje terjatve, odnosno da poravnajo svoje obveznost do 1. novembra 1951. Po tem roku se terjatve ne bodo več upo. števale, dolgovi pa se bodo prisilno izterjati.
Likvidacijski odbor
Oproščena starinarka
Okoli dveh popoldne 10. septembra . lanskega leta sta se 6-letai Bruno Ditono in njegova 12-letaa sestra Annamaria igrala okoli aa pol podrtega poslopja. ki je služilo za skladišče nekemu starinarju., Mali Bruno se je zabaval z metanjem kamenja na 2 in pol metra visoko železno cev, ki je naenkrat padla in pobila fantka na tla. Med prevozom v bolnico je podlegel zaradi razbite lobanje. Sodišče je poklicalo na zagovor pod obtožbo umora 48-letno Evelino Bettarello vd. Ciabatti iz Trga C. Alberto 1, ki je bila najemnica starinarnice, Ta se je pred sodiščem zagovarjala, da ni bila njena naloga odstranitev ruševin, ker je celo poslopje last ■ dedičev Ane in Giulia Ciabattija. Glede na to je sodišče ženo oprostilo, ker dejanje ni kaznivo.
Ze dosti je bilo kritik, izrečenih na račun upravljanja občinskega podjetja ACiSUA’!. a na žalost le malo takih ki bi jih vodstvo omenjenega podjetja tudj upoštevalo. Med probleme, ki zaslužijo prav iako mppgo graje in kritike, sp^c.a tudi vprašanje premajhnega števila tramvajskh vozov, ki so v prometu na tržaških ulic: h. Posebno pomanjkanje zadostnega števila tramvajskih vagonov je občutiti prav na liniji tramvaja, št. 1. ki je ob vsakem času prav getovo najbolj zasedena. Ze večkrat so delava, ki se s tem tramvajem vozijo na delo, zahtevali cd .vodstva ACEGAT, naj da na razpolago vsaj v opoldanskih in v-Šcrnih urah (in to še prav pesebno ob slabem vremenu)- večje število tramvajskih vozov; vse zaman — položaj j€ o-tal neizpreme-njen.
Tako lahko prisostvujemo, dnevno prizorom, ko se ljudje tlačijo v Žg polne vagone, kar seveda ni v korist n ti potnikom niti tramvajskemu ossbju, ki v takem položaju le težko vrši v redu svojo službo, niti samim vagonom, ki utrpijo zaradi prevelikega števila pot nikov premnogekrat razne poškodbe. Ce so potem nervozni in nevljudni s Drevo:miki. je vzrok za to treba premnogekrat iskati prav v tem kaotičnem položaju, ki vlada pri podjetju ACEGAT, točneje rečeno pri upravi tramvajskega prometa.
Tramvajski uslužbenci, bodisi vozači kot tudi sprevodniki, nimaj0 prav nič lahke službe, kot si to potniki marsikdaj zamišljajo. Njihova služba, ki traja osem ur dnevno, zahteva dobre živce, kar pa v položaju, ki smo ga zgoraj or:S li prav gbtov« ni lahka stvar. Pa tudi nerazumevanje, s katerim rešuje vodstvo ACEGAT vprašanja tramvajskih uslužbencev, je mnogokrat vzrok, da ne opravljajo ti svojega, posla tako, kot bi bilo potrebno.
Ze dolgo je tega. kar so
uslužbenci tramvajev zahtevali, da bi bil zopet uveden enotni delovni urnik, to se pravi, da bi ne bili primorani prihajati na delo v dveh obrokih. Vse zaman; vodstvo podjetja je v začetku sicer obljubilo, dq se bo glede tega posvetovalo s predstavniki prizadetih uslužbencev. a je seveda, kot je to že. v navadi, na to svojo obljubo kaj kmalu pozabilo. Ko je prišel čas, da se sestavi zimski delovni urnik, ie šlo vodstvo _prek0 vseh zahtev svojih uslužbencev ter je obdržalo deljen delovni urnik. T~ko je tramvajski uslužbenec zaposlen na primer 4 ure zjutraj, nato je nekaj ur prost ter se vrne na delo proti večeru. Ce dodamo k temu da mora v t°.m ča-. su predati sprevodnik še denar,-vknjižiti prodane listke ter opraviti še nekaj drug.h službenih obveznosti, da mora prav tako v tem času še po.iesti ter se vrniti zopet na delo, nam postane jasno, koliko prostega časa niu pravžaprdv os!ane
Sestanek prosvetnega društva v Skednju
Dramska družina prosvetnega društva v Skednju je vabljena, da se udeleži sestanka, ki bo danes ob 20,30 uri na sedežu pri Bordonu.
Vabljeni so tudi vsi oni, ki ima-io namen sodelovati v dramski dr L’žir.: v letošnji sezoni.
Izlet motociklistov
Pripravljalni odbor Motokluba v Skednju je podaljša' rek vpisovanja za izlet na Bled do 19. t.m. Vpisovanje in informacije v gostilni «Pri belem konjičku« v Skednju.
« * *
Simpatizerji Moto-kluba Trst priredijo 28. t. m. izlet v Sežano. Vpisovanje na ZDTV, Ulica Machiavelli 13, do petka 19. t. m.
Izpiti za občinske tajnike
Ministrsvc za notranje zadeve ie določilo,, da boito izpit' za občinske tajnike za leto 1951-1952 pri nekaterih italijanskih preftk-turah, med katerimi v Vidmu in Benetkah, od 10. do 12. decembra 1951.
Zainteresirani dobe vsa pojasnila na II. oddelku predsedstva cone soba 73 II. nadstropje ali pri frlavne.nv tajništvu trz;.š^e občine.
Ulice zaprte za promet
Občina obvešča, da bo zaradi polaganja električnega kabla v četrtek 18. t.m. zaprta za promet
v	,	..Y	-- L1LC1\ IO. L.Ul.	/.a	piUlIlCl
»luzDenj cas posega' res -8 ur. IH,-Madonnina v petek 19. t.m. pa
toda v resnici doseže naimanj-11. če že ne tudi 12 ur. In teh ur uslužbencem nihče ne plača.
Pravila, ki urejajo službeni red pri tramvajskem rrrmstu,. So. prav tako prestroga; tramvajski uslužbenec se ne more na_ primer oddaljiti s svojega službenega mesta niti v primeru, da inia za to dovolj tehtnih razlogov. Tako postane služba tramvajskih uslužbenc, v prava muka: kako torej zahtovrti, da bi bil Doleg v?eh skrbi, utrujenosti itd. še vljuden in pazljiv s potniki?
O ACEGAT se je, kot že rečeno toliko govorilo (in le malokdaj kaj pozitivnega), da bi se vodstvo nad tem stanjem lahko nekoliko zamislilo ter po svojih močeh pripomoglo, da b bile vsaj glavne napakP in ovire odstranjene ter da bi se tramvajski premet, kot tudi položaj tramvajskih uslužbencev do neke mere normaliziral in izboljšal.
Ul. Corrdcni Garibaldi.
ob začetku Trga
Vabilo
na redn občni zbor Kmečke zveze
Upravni odbor Kmečke zveze v Trstu, sklicuje redni občni zbor zveze v nedeljo <ine 21. oktobra 1951 ob 9. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj», Strada di Guardiella 7.
Dnevni red:
1. Poroč'!o predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo nadzornega odbora.
3. Diskusija,
4. Razrešnica dosedanjemu odboru.
5. Volitev novega odbora.
Ce občni zbor ne bo skleočen ob prvem sklicanju, bo sklerčen uro pozneje ob vsakem številu navzočih.
Člani se lahko dajo zastopati po drugih članih a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil.
Upravni odber.
OF
Danes ob 19.30 bo ja III. okraja OF v običajmn ? štorih.	,„30	»o
V četrtek 18. t.m. ob na stadionu «?rvi maJ» ^ okrajnega odbora OF z ter sektorskih	k,	si«>
vse člane, da se seseka udeležijo.
SHPZ
t*
Seja Glavnega odbora,*^, la določena za četrtek one m tebra, je preložena na gp 23. oktobra ob 16. ur ^ dnevnim redom v nov . ^ rih Prosvetne zveze v ma 16-II.
* * * iosti®1
Slovensko-hrvatska ^.rosto*®1
zveza se je preselila ,z p0,cst«K na Korzu Garibaldi v Ulici Roma 15-11-
PROSLAVA SESTDEfTi{.
NICE PROSVETNEGA |
STVA «TABOR»
Prosvetni društvi zovice in «Slovan» }t redita ob tej priliki dne bra 1951 izlet v J Prijave za izlet se; n* v večernih urah n a	od
stih v Bazovici in PadrlJL'rtM 1 nedeljka do vključno t. m.
DAROVI IW
. pc,
Iz III. okraja so <*ar®^uf >!
litične pripornike. M
Josip 200, Perco ^rfu>l#
o *,v'
3
Berceij Mario ’ 100.	ffr
nOvič Marcello i00,)0q
Luciano 200, Marža” vv ’,.adcvani Giuseppe ; Ji larsetič 300. Kerkoc J v ič Franc 300,	lOULj
Mario 100,	H $ .
n u v j c iviiirceuu '1fln 100, Divo Marcella ^ p*. sella 100, Giovanm	jo že	jj
Armando 100, LavreM , ,,p •
UldllUU 1VV, i-*«-* ’ * j > \d1’
Vrk Josip 100, P9^,i0e 2$ «■ Cok Mirko 100, GluS£fno že 100, Cossutta snaver Concetta	i(4
sepoe 100, N.N. 90, B0frgio,jt tonio 100, Vesnave- “ car "jr Ličen Gize'a	,n(K)0. V
man 300, F R. 'B. 1 n-.#,!*' Stanko 100, Tavčar tZ Cesar Anton tCO, K •
100, Novic Luigla i™.. <;i«, vanni 100, Gabroy.ec .(jtStJ 100, C. M: 50, Marsetif-J f-t fujak Angelo l0®,	;(l0, <J’
200 Gabrovec Ceci"la,nt(ii>
Anton 100, Mezgec V ,va(u Slama Franc 200, SluAg Premrl Frančiška „
200, Biziak Nives 15\£ 0«y 100. Rebula Angelo C.iuliano 100, Bertocm Ai%. Si:*ma Ivan . 170, ■ geiiief ec i 150 Švara Marija 15.,Vja l®®y» ''•Tin ICO. Skrk Alo.’*J, Karpr/i' ban Brigita 100, Pa„ i 100, Skrk Ema 300, ^ %, 150. Gorjan Marij3 Amslija 200, M[TliL,si! C ^ Mcžina Dana 300,	PJ
200, Daneu Justina p"' via ” Ivanka SCO, Gruden^ ^
KOJSTVA, SMHTI ,N. v
Dne 16. oktobra s= 'e O1 rodi'o 11 otrck, For
GORIŠKEGA
Ukrade avto in se javi policiji
Okoli pol enih popoldne so vsi policijski avtomobili dobili nujno obvestilo, naj takoj preiščejo mesto in po možnosti najdejo nvto »Fiat 5Q0», _ last 29-letnega Ernesta Uguzzija iz Ul, S- Michele, ki je bil malo prej ukraden. Kljub ukrepom policija ni mogla nr.jti tatu in šele ob 13.15 -je neka policijska postaja dobila telefonsko obvestilo od samega tatu. Ta je izjavil. da čaka na agente v bližini «Tržaškega sanatorija« v Ul. Rossetti skupno z ukradenim avtom. Agenti, ki so takoj odbrzeli na mesto, kjer so res našli vozilo in 25-letnega F. Pečarja doma iz Doline 11, ki je izjavil, da je on tat avta. Pri zasliševanju na policijski postaji je dalje izjavil, da ie že dalj časa iskal vozilo, katerega bi ukradel in izginil. V ta namen si je iz železa pripravil majhen klljuček. s katerim je tudi pognal motor in se odpra-vil proti Dolini, kjer je na nekem travniku imel skrit kovček s perilom. Nato je zavil proti Boljuncu in preko Trbi-ške avtoceste privozil do Ul. Rossetti. kjer se mu je vozilo zaradi pomanjkanja bencina ustavilo. Stopil je k najbližjemu telefonu in poklical policijo.
Ljudska knjižnica
in čitalnica vas vabi!
Med primorskimi Slovenci je bil smisel za književnost vedno globoko zakoreninjen. To doka-zu-je dostojno število bogato založenih kmtfižnic pred fašistično dobo. Nam sovražni režim v preteklosti je primorske knjižnice zdecimirail. Veliko število so jih oropali in požgali. Druge so zopet zasebniki poskrili v zabove in jih zakopali v zemljo, kjer so segnile.
Na Goriškem je slovenski na. rod še enkrat jokal ob plamenih knjig leta 1946. ko so podits-jane šovinistične horde napadle slovenske kulturne ustanove in oplenile dragocenost. ki so jo nabirali tolika desetletja.
Kljub temu goriški Slovenci danes niso brez slovenske knji. ge. Pri tem nimamo v mislih samo številne zasebne in dobro založene knjižne omare, ampak mislimo na Ljudsko knjižnico v Ul. Ascoli.
V lepih prostorih si je Ljudska knjižnica po dolgem in u-trudljivem delu končno uredi-la svoj domek. Priskrbela si je knjižne omare in v njih razstavila najdragocenejše, kar si narod lahko pridobi v stoletjih; razstavila je celo vrsto knjig bogate vsebine, ki so na razpolago vsakemu, ki je žejen v knjigah bogato natresenega znanja.
Naša Ljudska knjižnica V Gorici se ne more kosati z drugimi knjižnicami, ki imajo že tradicijo. Kljub temu ima p svoji zbirki okoli 1.600 knjig iz domače literature, preko 200 izvodov tuje literature, okoli 400 brošur in 350 igric, Poleg pro-štorov knjižnice so tudi okusno opremljeni čitalnišk-i pi'ostori. kjer so na razpolago vsi slovenski dnevniki, nekateri italijan., ku za popravilo, za katero bo ski dnevniki, skoraj vse jugoslo. | prispevala tudi občina, dela ce-vanske tedenske revije, meseč-iste, ki se odcepi od pokrajinske
niki, znanstvene in tehnične revije, skratka vse, kar bi še tako razvajenega bralca utegnilo zanimati.
Med študijskimi knjigami se dalje blestijo naslovi, kot Cankarjev zbornik, Malešev zbornik Prešernov album. Steleta Slovenski slika/rji itd.
Zal le, da po tem v knjigah nakopičenem bogastvu naš človek vse premalo sega. Želeli bi, da bi se naši Goričani včasih spomnili, kaj predstavlja za narod knjižnica, še celo pa za na. rod, ki Je kakor mi ogrožen pred invazijo tujega raznarodovalnega vpliva. Z^to toplo pri-poročamo, da bi naši ljudje_ stari in mladi, še posebno pa dijaki, zahajali v knjižniške prostore in srkali učenost iz knjig.
Zlasti v tem času, ko je branje knjige naravnost razvedrilo in užitek, na; slehemiK. sam s sebo; na tihem sklene, da bo čital več kot lani.
Po kaščah in kleteh imajo Slovenci na Goriškem na stotine dobrih knjig, spravljenih v zabojih. Opozarjamo jih, da so lam brezpredmetne in da je Ljudska knjižnica vedno pripravljena, da jih odkupi.
Druga seja pokrajinskega sveta
Sinoči ob 17. se je v dvorani deželnih stanov na gradu zopet sestal pokrajinski svet. Seji je predsedoval pokrajinski predsednik odv. Culot in so na njej odobrili številne sklepe, ki jih je svojčas sprejel odbor pokrajinske uprave. Razpravljali so o nabavi drv za nameščence pokrajinske uprave s pridržkom na mesečni plači; o izdat-za popravilo
Trst - Videm in pelje v Marjan. Sejo so nadaljevali s proučevanjem letnega proračuna za 1951 in razpravo o najemninskih pogodbah za oddajo vojašnic v Turjaku, Gradežu, Tržiču in Škocjanu ter o načrto za gradnjo ceste Tržič - Gradež.
Podrobnejše poročilo o poteku seje bom0 objavili jutri.
Delovni in poqozdovalni centri v (jonski pokraj’ni
Ministrstvo za delo je odobrilo dvajset delovnih in po-gozdovalnih centrov, ki jih bodo v bližnji prihodnosti odprli v goriški pokrajini. V Gorici bodo odprli en delovni center na obrežju Soče. v katerem bodo za 104 delovnih dni zaposlili 50 brezposelnih delavcev. Za omenjeni delovni center predvidevajo skupni izdatek 3.574.772 lir,
V ostalih delovnih centrih bodo zaposlili skupno 1365 delavcev.
UMRLI SO:	l6JJariisčrfe
Arrigoni, 97-Ietna ^,>'1 €
vd. Unterkircher, ® gu8ef'j C1 T.ombardo, 63-letna ^.letn
talico por.’ Genchi i? jjch vanna Bale por H3
AaEX‘jZH
1. novlmb*a izlet *
Renče Pnslojiiu HihembBrk Durnbcrg
do
18-
Vpisovanje -	.j,
pri «Adria-E tel. 29-243.
ntaiic pi ipui	..
Mihalj Jože 100, Colja Cesar Slavica 200, Colja ^ 100. Larisch 100, Babi g 100, Tomšič 100, . GJS ,00 V Kukanja 100. Boštjani^ golin Ida 100 lir.	j
Za počitniške	Jo, ^
spevali: Zaudrvik Ivan",nti zetič Marija 100, Laure« ^ 200, Turk Jože 10°' % ZK 500, Brajnik Slavkojooj Boštjan 200, Samsa M«”
N. 200, Cok Ivanka > ^ * Marija 100, Gregorič ^ 8 50 G Opara 100, Birsa 100, N- v#tf-P. 50, Fait 100, Micor L 'jOT ria 100, Kuret Ju5*"?* 250. •‘Sj, Marija 200, Moze M.ir2 pavU^ Marija 300, Nadaliz j" Legiša Marta 300, S jnj ^ 200, Molinari 300, 1Gu,.avar L i 200, Ades Elio 200, St 200, Zalašček Alma fu io0 V Nives 100, Fiori Eulal'’ s ci Luigla' l.ooo, Cand n, t ,
225, Sirca Frančiška^ pjt)^
in umr'o je 5 °-eb; -tfafJS* CIVILNE POROK&m * Banova in blagajn1	j
Visintini.	^
CERKVENE p°^?,dVic?M ? Romano Petelin in “
Chersini, delavec Al Vis ^ gospodinja Vince” ti > študent P;o Gianne ,ler3, ca Anna Livia Ce.r- jn urc#l nik Alberto Csteri«^ ^ Fulv;a Ferfoglia,	fin1
Gabrielll in „0 Folin, uradnik "Ur,'ra20fl(Z^l,(l'*
štud. Margherita D	^	I
Nespreten kolesar
Včeraj popoldne se je s svojim kolesom odpravil v mesto 14-letni Prinčič Albin iz Osla-vja. Na drugem ostrem ovinku je deček preveč stisnil zavore in se z vozilom vred prekopicnil. Pri padcu se je globoko ranil v čelo. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili mimoidoči, ga je rešilni avtomobil Zelenega križa odpeljal v mestno bol-1 nico Brigata Pavia. Ozdravel bo v desetih dneh.
Seja
občinskega upravnega odbora
Sinoči ob 18. uri se je v beli dvorani županstva sestal občinski upravni odbor. Seji, na kateri so razpravljali predvsem o vprašanjih upravnega značaja. je predsedoval župan dr. Bemardis. Podrobnejše poročilo o sklepih, ki so jih sprejeli, bomo objavili jutri.
AO£Jtzl*~<a
*
Ajdiii/ščino
Vipavo
Ljubljano
Korboo
TIIIDNK^''venit>fil 3., 4. in 5- ^
Mulj
Poreč Rovinj Maribor Celje
Vpisovanje c.vpre^*
Pri
primorski dnevnik
— 3
17. oktobra 1951
■KSŠ8&
POZNATE TO RAZGLEDNO
Moment iz prvega delanja: od leve proti desni sedijo dr. Alojzij Siftoerbrandt (Ljudevit Crnobori), Bankir Ignacij Glembay (Modest Sancin), zraven njega stoji dr. phil Leone Glembay, zadnji je Titus Fatoriczy-Glembay (Jožko Lukeš).
ZAPUŠČINA „ HRABRE IN N E OMADEŽEVANE" ITALIJANSKE VOJSKE ALI NAJ TAKA VOJSKA BRANI ZAPAD?
°d'bor 3e sklenil, a v	znova <*iiče sta_
‘ občinski svet. Zupan Bar-
zelo S1Cer 113 ^nji seji slavnostno izjavil: Zbo-
■toliSti ki se te'
«'» v i1' Se bonl0 1136 ^ “iirHn r Vse' kaže> 63 vsi liT res>no- sam, kot ibal- f.vi kolegi, so sc pač ,i volje volivcev in rezul-J ? enostaven — v krat-
fen i zopet zasedal stari ^nsk{ svet
^^nedemokratičnosti tega 1 7?? T10 že podrobno pisa-• «io jasno in odločno smo ^.povedali, da je stari obit t* 2!!* ,že ra2P,uščen( da
wv° S1 iet,h tofcmo
so 2 »v ^ imi volivcj ni-Uh m'asa P°verili zaupa-
niCnt’ ^ je ZVU to 3
iila. ulkazcim' tudi potr-^ Morda bo ZVU rešila for-s„tr®n veljavnosti sta-^ občinskega sveta s for-ukazom,
Vpfji _ l"°t formalna stran dejstvo J?.’ ^ pa brez dvoma kivalthL se ]e mišljenje pre-loiZ! v teh dveh letih m-'fel wn'aUo in <*a bi se-4 prt^uT1^ wl}v'ci in tiso-rešit; ,1 lz Italije ne mogli J^^kristjansko večino *hrnr22cro- Ta seveda zelo
ved0_
mišljenja je po-
^aitio	če	upo-
tin&i ^^Ji neredi v ob-
nitn Z”P®n 3 celot-
** ^^ti kUcat	Zna,	V
•iradi-enM	1 113 ves glas
W _P ru>), točiti krokodi-*« tei-p?	sam€ ginjenosti,
(Halo briga	a^ne zadeve se
flasklh Sla^° uPravljanje ot> •tiacji .2adlev- deficiti, biroji &n* Je i§ral° veliko vlogo To J^bi volje volivcev, i 1 Dose-
^«3 ni-«” ■
6al Predvf 1 ^ se k bri'
lUto» Hr. m' ^ «visoko poli-
^l' ,*te zadeve Pa je re-mu v *>a lahko in na hitro, če tij?	-sveda ostalo časa za-
Pra
^ariii ‘l“bi Iahko dejali za si^ "občinski odbor, ki za-
kX taJw ce že ne huj-
^islti'^0 ie' da Pirav ob-Vij	,or tvorec treh reso-
,rr>ajo tako značilna
^ V CCj'C,ia ° težkem položaji Vrnit/. <<B>’ in glasovanje ® Itaii- cel°tnega ozemlja 24. 2. 1950.
*®“ STn ° položaju v co" 13'6- 195°-ti A, 1Ja za vrnitev celot-^ 1951	ST0 ItaliJi».
Scv^jj. '
J* to ne sii~-enio misliti, da Si j<Tn e resolucije, s kateri vaa® občinski svtt po-PniSo _ P^Toč.ja, 2a katera ln^°° i njegovi vo-fe na '(iorj1Daja. ^ Se na pri-obA. , so ln široko prepi-J* 2Vu ^ °^etje ali je nate. 'Sai* ,, Prav. l*o je prepo-Sso^^^vanje Italije v
S0*iiiX ]e Ita“Je v » : • Ke zadeve. Cez dva,
i ^ P,repir na nasled-
” ^ii r	na	»laciecr-
Ce t,,^Pet ponovil
,^eli Pogledati za-
~®mf>ogo) takih in po-^raša^ Ucij’ interpelacij
la^ šovini^ s° bila vsa pre" o. 2 tbčin^ a Jn niso ime-%Vjti sIc;mi zadevEini nič
h. 9 to r
h v lelf^5 11J vse. Tudi od-Visjlh letovalcev do
V>lost<£:%do!žnosti je bil i ’ ^	4l- oamo spotnniir.o
Sih sWoh ^imo 4- aPri'la se-t^^dla, ker niso 6, ^0 ovalci večine za j *Voran j Pekukati v sejte bi ma«i Prifx>minjamo še, bHi takrat prav!
^ P^,dina seia ° občin-0 ^tr°računu.
'ličnosti občinske-
kal^ kat®rEm ^ lahko Pe ,r 5e iioče, samo slo-
. *°v&riti ^ s!corai n€ izpla-
V.<1*>5insv-Icalršno vprašanje je i, .»VoV1 SY°l rešil? Ogroir,-vtfcšii !a dragocenega časa PodoK, politiene gcvoran-
iN- 2ssvGrcmik°vim v
(iti vPrašan.	Poreci,h	mest-
C v°lje. v3 Pu n,i lmeI žasa iSh.a^Un' °b=h letih je bil C"1^. L^stavljen z veliko W^cn ?ji Prcračun je
C1* P?1 ,pŠfle- ,ko 50 &a iz* Erora	Deficit	je v
^Vte>ih izr-dno te-t-J1. Venci- nj?m ie s'cer nekaj Oria d! župan že vnaprej . Se bo najbrž v Us '^iika 5' Pr^eej povečal. AptJ^av podjetja so pasiv-Hti t	k°t fo bila.
te*a^aw.žneJ|e Pod'
X , v prci/? krije samo se-
*C tesnici	u vsaj’ kalko
V:-in to’	zska-ito v me-
V ZVti -e na inter-
^iti^anju" ,po,f drastuiž-k _ «iju tarif. Ribja
k i v.	iiucaann	ao-
2guKnIC?nbc lotos ime-t^i^a g	_ 10.5 milijonov,
,	4^'	'-eptno prevozno
^ • 0 uči mihl«nov X..pavijani« ’
, V6 Qe Drin - tarif- Rii|>ia ^°V- Klav^sa n'kakih do-
^ 10,5
n-.estn
Wlijon,
sLs.C 5labo-.
{* b( j.1*1' občinskih et*»h ^'ažani radi spomnili W	o	ka.
Piš t govora Plie tl£k že od
^ ^Caktnir svetu so cela ^ Iečina , fPr;|vljaU o
*e i°fi‘ev v^n° le iz* t« l~	ar je od
niso vid' Prece> vode; i nikaki uspe-
hi. Se ve.dno pa lahko vidimo in vonjamo stare kamione, natovorjene z vrečami polnimi odpadkov. Sramota, ki jo predstavlja tale način zbiranja bi morala biti žg. enkrat odpravljena. Pa. ne samo sramota, temveč tudi ogromna , škoda. Skoda na zdravju prebivalstva delavcev zaposlenih pri tako nehigienskem opravilu in tudi finančna škoda, ki preide končno zopet v breme prebivalstva. Pr; obravnavi reorganizacije tega podjetja, so prinesli celo račune, po katerih bi se z dvoletnim drugačnim obratovanjem že izplačalo, ker j e sedanje do skrajnosti negospodarsko.
In ta občinski svet naj še neodločen čas zastopa tržaško prebivalstva. Njegovo delovanje je bilo do sedaj usmerjeno samo v strogo iredentističnih teženj. Nekakih upov ni, da bi Po tem za lase privlečenem podaljšanju bilo njegovo delovanje resnejše in y dejansko korist prebivalstva,
S. B.
Marsikateri Tržačan ne ve za krasen pogled na Kolonkovec in Skedenj v ozadju. Slika je bila posneta s hriba pod Rovtami
(Nadaljevanje in konec)
«Vse ključavnice in vrata sta. n o vanj so razbita, poznajo se sledovi bajonetov. Poškodovana je celo oprema in ne le: okna. Odnesli so vse, kar je bilo mogoče odlnesti«. Tako piše grahovski brigadir. 2e 19. maja podal 15 pritožb. Akt 29. maja j1« nepopoln, iz prejšnjega zvemo, da so na pr. Kuštrinu Jožefu iz Kneže št. 12 odnesli 1 liter laka, 2 litra petroleja, kanbidbvko, medten kotliček, pocinjeni vrč, 4 par.; očal, dve kapi, 10 kg krompirja, 20 kg fižola, 4 kg masti, 10 kg ku-ruzne moke, 2 litra olja 8 kokoši, 1 prašiča. Vse je brigadir cenil na 1920 lir, bore malo. Ce jih je prizadeti kdaj dobil kakor tudi vsi ostali ne vem, najbrž ne. C e brskaš po drugih prijavah najdeš našteta zrcala, kovčke, tudi lisičje kože, blago za ženske obleke itd,
V Temljinah (poročilo št. 17 29. 5. 1941.) je «varovalo» jmo-vino izseljencev 30 vojakov rekvizicijske komisije. Brigadir
Nova velika afirmacija Slovenskega narodnega gledališča
Miroslav Krleži
Ko sem pred dvajsetimi leti pomčal v reviji «Modri ptici« o ljubljanski premieri Krleževih «Gtembajevih», si peč nisem mogel misliti, da bom po dveh decenijih poročal o istem delu, ki ga fc postavil na oder isti režiser, tudi v Trstu in sicer v uprizoritvi tukajšnjega Sloven. skega narodnega gledališča. Takrat sem zapisal o režiji dr. Branka Gavelle, da se je zdele, kot da bi se bil dotaknil igralcev in odra s čarobno palico. Igralci, ki sem jih poznal že deset tet, so bili kakor izpre-menjeni, da si jih komaj spoznal. Dialogi in besede so se zdeli, kot da bi bili napisani nalašč zanje. In gledalci kot da mo bili potegnjeni v začarani krog. Vse, od avtorjeve visoko dramatične stvaritve do režiserja in interpretov vlog je tvorilo eno samo nerazdružljivo litino.
Tudi za tržaško uprizoritev veljajo v. veliki meri ta opažanja, Mogoče, da se nam snev sama in njena visoko dinamična obdelava prikazujeta danes z nekega drugega zornega kota. Morda ne bo učinkovala krčevita napetost dialogov več tako krvavo neposredno, kot je učinkovala pred dvajsetimi leti. Tc-do dejstvo je, da j'e ostal Miro. slav Krleža še zmerem najbolj polnokrven in najbolj odrsko ropoln jugoslovanski dramatik. Osebnosti njegovih dram so iz krvi in mesa, dialog se razvija ako popolno iz njihovih karakterjev in iz teh izvirajočih, situacij, da s? ti v resnici zazdi, kot da ne prisostvuješ dogajanju na odru, marveč pretresljivim scenam iz resničnega življenja. In še nekaj se mi zdi važno poudariti: Krleževo delo nosi nezamenljiv pečaj umetniške ustvarjalnosti, ki ga je moral iz sebe izbruhati z bogatimi življenjrsJcimA usedlinami preobložen čistokrven dramatik. e * *
Režiser dr. Branko Gavella, najboljši poznavalec in interpret Krleževih odrskih stvaritev , je dal iz sebe vse, da je iztisnil iz igralcev našega ansambla najvišje, kar so doslej s svojim talentom, pokazali. K temu naj pripomnim, da jfi bila repriza še bolj zaokrožena, v posameznih stvaritvah : še bolje izdelana kot nedeljska premier a, ko so igralci morali zaradi pomanjkanja lastne hiše stopiti na oder tako rekoč brez generalke. Pri Krleževih delih, zlati pri njegovih «Glembajevihr>, je vsako dejanje zase tako rekoč zaokrožena celota, ki ima svoj postopoma naraščajoč vzpon, svojo rastočo dramatično dinamiko, ki se ob koncu raz-noči v dramatični eksploziji. Toda vsa dejanja so med seboj
Ignacij Glembay (Modest Sancin) in njegov sin dr. Leone Glembay (Rado Nakrst)
Stane Raztresen v vlogi dr. Altmanna
povezana z izrazito dramatično logiko in rastejo drugo iz drugega kakor več v eno enoto vključenih raket, od katerih po. žene prva, ko eksplodira, naslednje še višje navzgor in tako dalje, dokler se ob zaključku ne razpoči poslednja in najmočnejša z največjim treskom.
Dr. Gavella je dal tej notranji zakonitosti Krleieve drame najpopolnejši odrski izraz. Vsak prizor, vsak nastep nove osebe je bil zase mojstrsko izdelan m s subtilno logiko povezan z naslednjo fazo dogajanja. s Karaik-terjem je dal točno individualizirano označbo in jih postavil v dinamičen medsebojni odnos. Tu ni bilo ne kolebanja ne nerazčiščenih detajlov. Dogajanje na odru «e 7e razvijalo z neizprosno zakonitostjo, ki logično pelje v končno katastrofo. In še n^kaj se je dr. Gavelli posrečilo : izvabi# iz naših igralcev uglajeno salonsko konverzacijo, ki pod zunanjo lahkotnostjo skriva krčevito zatajevanje strasti, ki čepe kakor morilske osti v ozadju na preži.
* * s
EMA STARČEVA je v vlogi baronice Caste'li-Gl'embay pra. znovala obenem petindvajsetletnico svojega odrskega ustvar. ja n ja. Isto vlogo je igrala pred petnajstimi leti v Mariboru tudi v režiji dr. Branka Gavelle. Ema Starčeva ima v sebi igralske elemente, Jci jo v mnogočem usposabljajo za to izredno za: hbevno. z vsemi človeškimi pre-
padi in z bleščavo zunanjega rafinmaja nasičeno vlogo. Baronica CasteUi-CHembay je mojster družabnega pretvarjanja, je tako rekoč poslednji rezultat za konvencionalno odličnostjo hlepeče ženske. V svoji notranji brezobzirnosti in človeški brezčutnosti je pravi pen-dant staremu Glembayu, stvje. mu možu, in vesoljni glemba-jevščini nasplošno. Ema Starčeva je podala baronico salonsko umerjeno in je našla tudi dovolj prepričljiv Kbonbonasto sladkh ton v svoji konverzaciji. Toda v vsej polnosti svoje igralske osebnosti se je. razmahnila v poslednjem dejanju, kjer je bil njen izbruh ob mrtvem možu ' naravnost pošastno grozen: Njena baronica Castelli-Glembay je bila kreacija, ki je v polni meri potrdila njene lepe igralske odlike.
Ignacija Glembaya. živo ufe-Itšpnne . «glembajevšimen,	je
kreiral Modest Sancin. Zdelo bi se na prvi pogled, da ne bo temu odličnemu karakternemu igralcu;, v čigar kreativni delokrog spadajo karakterji drugačnega značaja, vloga starega Glembaya povsem odgovarjala. Toda prav pri Sancinu se je pokazalo, kaj zmore talentiran in izkušen igralec pod vodstvom odličnega režiserja. Sancinov Glembay je bil sama zunanja' zadržanost. toga forma, za ka-
tero si čutil plapolanje krvavo nevarnih strasti. In prav ta, zunanja zadržanost je učinkovala pri Sancinu s polno prepričevalne st jo, da se skriva za njo risnično nevarna človeška zver. Mojstrsko je bilo izvedeno stopnjevanje dramatičnega ravračunavanja med njim in Leonom Nakrstom v. drugem dejanju.
Mislim, da lahko z vso upravičenostjo zapišem, da je Rado Nakrst dosegel z Leonom višek svojega dosedanjega odrskega ustvarjanja. Nakrst je igral že Leonu karakterno sorodne vloge. Toda v Leonu jetizvabil iz sebe tone in odtenke, ki jih še nismo v taki meri srečali pri njem., Njegov Leon-? je. bil obenem salonsko uglajen in človeško sproščen, njegova retorika, njegova dialektika sta učinkovali z intenzivno sugestivnostjo, Vsaka beseda, vsak obrat, vsaka kretnja so pili, PrL njem naravni, pristni,. umetniško logični. Bil je istočasno duhovit rezoner, družabno superioren koz'?r, močno dramatično razgiban dialektik, čustveno neuravnovešen nevrastenik in končno živčno razrvan dopol-njevalec' usode Glembajevih. Njegov tako .v sebi razdvojen lik je bil kot celota krasno umetniško zaključen.
Kaj pomeni močna režiserska osebnost za igralca, se je poka.
I zalo pri Zlati Rodoškdvi, ki je
igrala sestro Angeliko. Z lika sestre Angelike je odpadla sleherna krčevitost, sleherna robatost in Zlato Rodoškovo sme videli to pot v zanjo povsem nenavadni zadržanosti. Našla je veliko tonov tiste nadzemeljske miline in vserazumevajoče človečnosti, ki jo je Krleža položil v svojo Beaitrice in zaradi katere se je tudi Lecn? povrnil po sedemnajstih letih iz inozemstva na svoj glembajevshi dom.
Izredno močan karakterni lik je ustvaril'Jožko Lukeš s starim. Faibriczyjem•; Ta skoraj že topoglavi starčevski salonski lev je zaživel v Lukeševi interpretaciji z življenjsko polnostjo in verjetnostjo. Maska in nastop sta dobro podpirala Fabri-czyjevo senilno salonsko duhovičenje. C e bi se meglo k temu izvrstno izvedenemu liku kaj pripomniti, bi dejal samo to, da bi bil lahko , še za spoznanje b vij gosposki.
Fabriczyjevega sina dr. Pnbo je imenitno interpretiral Jože Babič. Ta puhloglavi juridični dlakocepec, nekdanji odličnjak v šoli in samemu sebi važni ba. ciler. je zaživel v kreaciji Jožeta Babiča polnokrvno pred nami. Tako polnokrvno, bi dejal, da bi celotnemu liku ne škodilo, če bi mu dal vendarle še nekaj salonsko konvencionalne zadržanosti. Babič je šel ves iz sebe in je zlasti pri. reprizi postavil umetniško zaekrežen Uk, ki j,e z neposredno prepričeval-ra<wt->o učinkoval na gledalce.
Zdravnika dr. Altmanna je igral Stane Raztresen. Ta tipič ni predstavnik grebega meščan, skega materializma je v Raztre-senovi interpretaciji lepo , zaživel in se zlasti v zadnjem dejanju polnovredno uvrstil med razgibano dialektiko soigralcev.
Izrazit in d^ p^drohvos+i izdelan je bil lik dr. Si’b"rbr-n-dta, ki ga je podal Ljudevit Cr-nobori. Tudi pri tej kreaciji se je opazila vešča režiserjeva reka, kajti Crnobori je dal iz sebe finese in tcnre. ki jih v taki meri še nismo opazili pri njem Ta jezuitsko maziljeni dvakrat ni doktor je bil klasičen primerek žive družabne dvoličnosti iz starih c. in kr. arvstrcogrskih časov.
Uspešno se je. uveljavil Sreč
Sestra Angelika (Zlata Rodo-škova) in njen svak dr. Leone Glembay (Rado Nakrst)
ko Košir kot nadporočnik von Ballocsanszky, ki je prt-senetil s salonsko okretnostjo in uglajenostjo.
S pravilno zadržanostjo se je izkazal Josip Fišer, ki je postavil tip diskretnega sluge pri KVčltkh gospodi.
Z ubranim nastopom so se v kratki epizodi uveljavili še Anton Požar. Valerija Silot;a, Franc Pertot, Elza Barbičeva, Slavica Mezgečeva, Ernest Ze-ga, Le<lja Reharjeva in Ji$ij Guštin.
Gledalci. ki so pri premieri povsem in pri reprizi skoraj popolnoma napolnili dvorano, so j zadržanim dihom, sledili odlični igri in dramatično napetemu dogajanju na odru. Za mnoge Tržačane je bilo to prvo sni-denije z dramatikom Miroslavom Krležo in režiserjem dr. Brankom Gavella. — Uprizoritev «Glembajevih» j? postala tako kulturni dogodek prvega reda, ki ga je stopnjevala proslava petindvajsetletnice umetniškega ustvarjanja Eme Starčeve, ki je žela ob zaključku premiere zasluženo priznanje ter bila nagrajena z obilnimi darovi in cvetjem.
VLADIMIR BARTOL
Lozupcnfc, pove kako: »Skoraj vse tatvine so izvršili z vlomom oken in vrat, v marsikaterem stanovanju je vidna jasna sled vojaških čevljev«. Pršuti in salame, sir in skuta, vse je izginilo z obleko in perilom. «Tudi manjkajoče kokoši, ki so jih lastniki pustili, so pojedli vojaki te komisije«, pravi poročilo. V podkrepitev navaja, d& so Temijine malo naselje. 4 km proč od glavne ceste, ki nimajo zvez s svetom.. 9. prijav so napravili Teraljinčani.
Podobno poročilo sledi za na. selji Loje in Lisec (št. 18. 29. 5. 1941.) 7. 10 ovadbami. Podbu-kovo (št. 19, 29. 5. 1941.), kjer j.e bilo 5 stanovanj vlomljenih in popolnoma izropanih. Krivci d'a so črne srajce, ki so v noči od 8. na 9. april šli tu skozi na Cerkno; karabinjerji dla so že 10. aprila ugotovili te zl<5Čine v popolnoma praznem naselju. Tu so med 5 ovadbami tudi ženski čevlji, bluze, moške kravate, ure.
Kaj so počenjale črne srajce 38. bataljona «Asti» in artilerije! 75. alpinske stotnije, je mogel brigadir iz Grahovega sami osebno ugotoviti. Tu ni bilo nobenega' civilista, soidate-ska je gospodarila po mili volji kot je hotela. «V vsaki kuhinji je gorel ogenj«, pravi poročilo, ((kjer so vojaki kuhali in pekli koikoši, prašičke..)) Zal je zanimivi popis nadalje raztrgan. Ali odi dolgih 52 pritožb posestnikov so vsaj nekatere ohranjtne. Trgovino Brovč Iva. ne iz Koritnic« št. 129 so temeljito izpraznili. 31 steklenic žganja in likerjev je zalilo kuhane in pečene kokoši, 15 škatel marmelade jih je sladilo. Kako so se prali s 50 velikimi kosi mila Adria, ne vemo. Prizanesli niso niti Zadružni mlekarni, ki je tudi podala svojo ovadbo, ds je zginil del posne-malnika, termometer, laktomete r itd. Vrata in okna niso niti tu ostala cela.
V Nemškem Rutu in Grantu (poročilo št. 24, 3. 6. 1941.) je prijavilo 42 lastnikov svoje izgube. Tu so neikemiu izginili tudi zlati prstani, verižice. 35 alpinov grupt «Valpellice» je od 11. aprila dalje nasledilo vo. jaštvo oddelka GAF (Guardia alla Frontiera) — oddelek mejne straže. Prav «po svoje« so stražili »svojo derriovind«!
Obleke, Hudajužina (14. 5. 1941. št. 396 in 3. 6. 1941. poročilo št. 25) so ropali alpini že omenjene grupe «Va!pellice» in vojaki 14. stotniie 45. bataljona T Bis, ki so stražili železni-ro. 44 je prijav, med temi prijava trgovca Torkarja, kjer je
po karabinjerski cenitvi zginilo za 15.641 lir blaga:	«Tr*ak,
ustniki, poper, kakao. električne. luči, želblji itd. To bi še razumeli, ali zginili so tudi barvani guro,bj i® trakovi, žensko blago itd.
Zadnja ohranjena prijava je iz 1 km od Grahovega oddaljenega naselja, za katerega ne vem našega imena, «Zaracosta» je bilo italijansko ime (15. 5. št. 399 ta j no, in 3, 6. 1941. poročilo št. 28.). O 12 prijavah pokradenega blaga m is]; brigadir, da je «absurdno misliti, da bi civilist; izvršili tatvino, ker jih ni bile. Absurdno je pa tudi misliti, da jih vojaki niso izvršili, ki so tu bili«.
Od 28 zapovrstnih poročil je ohranjenih ie 9. Kaj bi še povedalo ostalih 19 porodil iz Grahovega? Kaj še ena iz ostalega Slovenskega Primorja? Nam ostanki grahovskih poro. čil zadostujejo, saj smo spoznavali dolgih 25 let italijansko vojsko, «hfabro in neotnadeže-vano«, fecl^jo je vzvišeno itali-janstvo proslavljalo.
Vsa ta poročila Bi človek ta. ko rad stisnil v roke ne. dobremu, preprostemu italijanskemu človeku, pač Pa onim. velikim Italijanom, gospodom, kakor je Pierantonio Quarantotti Gambi-ni, ki se v -vojemi dnevniku za. 27. maj 3945, sprašuje, kako s£ bodo Slovani «v bodočnosti spominjali časov, ko so bili italijansiki državljani, 5« bodo odtrgani od nas«, od Italije. (Primavera a Trieste, izdaja A. Mondadori, 1945. stran 306.). Mogoče M našel odgovor ob teh papirjih, če ni slep in gluh.
Mi bi se danes upravičeno vprašali, kakšna je in bo nova italijanska armada, ki hoče bra. niti zapad, ki pa na tihem men. da že zopet sanja o pohodu na Istro in Dalmacijo, če v njej poveljujejo še poveljniki, ki so poveljevali 1941. in dopuščali, da jf. italijanski vojak ropal na italijanskem ozemlju, ki je 'bilo vojno Ozemlje, jmo-vino t daj št sodržavljanov? Koliko obremenjujočih ckoli, ščin!
Kskšne kazni so prejeli ropajoči vojaki, se 'bo kdo vprašal. Nobenih, kolikor moremo soditi iz poročil. »Krivci so ostali neznani«, je zapisal fašistični juffir, dasi je dr-bro poznal vojaške e.ddelke, ki so ropali. a i., odšli na zmagoviti pohod1 v Slovenijo«, kjer so do 1943. nadaljevali svej žalostni posel.
Prof. IVO JUVANČIČ
Prva povojna olimpiada
V Helsinkih, finski prestolni, ci, kjer bi morale biti olimpijske igre že leta 1940, a so bile j zaradi vojne preložene, se zdaj z vnemo in navdušenjem pripravljajo na prve povojne, XV, olimpijske igre, kj bodo drugo poletje Zdaj urejajo stadione, dirkališča, strelišča in druga igrišča ter skrbe, da bodo lahko sprejela čim več gledalcev. Na Finskem, v deželi stoterih jezer, a tudi smotrno gojenega špoita, so na prihodnjo olim-piado zelo ponosni. Za dobro organizacijo iger je tudi vla-dia prispevala 4 milijone dolarjev. Ctprav je dežela po dveh vojnah zelo izčrpana, saj je vsak deveti prebivalec, vojni begunec, vsak 16 moški in-
Z rebri., na katero s? je naslanjal Kobalov vinograd, se je utrgal prešeren, glušeč vrisk, ki je vztrepetal med borovci in se počasi izgubil med zorečimi kostanji, posejanimi po sosednjih senožetih,
Pn Kobalov ih so trgali že drugi dan. Grozdje, ki je vseskozi lepo kazalo, tudi v zadnjih dneh ni razočaralo obiralcev Brente trgačev so se hitro'polnile s sladkim muškatel. cem, rizlingom,	kraljevi no in
drugimi vrstami grozdja. Lojz je počakal z vozom, da so napolnili velike sode, ki jih je od. peljal v hram, kjer je že čakala stiskalnica. Stroj je poziral vase sladke grozde, ki so se spreminjali v. brezoblične kepi-C6»
S srednjim pridelkom so letos vipavski vinogradniki kar zadovoljni. Tudi Kobalova. mama je bila letos zadovoljna z vinskim pridelkom. »Nekaj bo odtehtal«, si je v mislih dejala, ko je s svojo vnukinjo in vnučkom hodila od trte do trte in ogledovala grozdje. «Za davke bo, Za obleko in še nekaj bo ostalo za druge potrebe,» je v mislih računala, kam bo najko. ristneje obrnila denar.
Na dan trgatve je tudi Kobalova mama imela polne roke dela. Ni trgala grozdja, saj je bilo mladih rok dovolj. Njena skrb je bila tečno kosilo m dobra južina. Sunka in bel kruh, to pa je bilo namenjeno za konec trgatve, ko bo najhujše delo že mimo.
Mislila je na trgače, ki so hiteli, kolikor se je le dalo. Vntut-ka sta se ji umazana motala Pred nogami, vsa polna radovednosti za to in ono: ((Stara mama, zakaj je to, zakaj ono?« Vprašanj je deževalo, a Francka ni odgovarjala. «Otroka, radc-i vedna, bosta zvedela še v šoli,
[VERA KUHAR
Trgatev Kobalove mame
ko odrasteta.»	j
Zvonilo je poldne v vaški cerkvi, ko je Francka težko stopala navkreber v vinograd. Težak jerbas na glavi jo je tiščal k tlom. Nič kaj dobro se ni počutila. Čudna bolečina jo ie prešinjala v križu in mraz in vročina sta jo spreletala. «Le kaj se zbira v meni.« jo je zaskrbelo. Crna slutnja se ji je prikradla v srce, a je težke misli odrivala i n se silila, da bi mislila na trgatev, na slačenje koruze, ki se bo kaj kmalu za-telo. Prišla je v vinograd. Se malo in poslednje brente bodo zvrnili v škafe. Potem pa v drug vinograd. Težko je sopla Kobalom mama navkreber po strmini. Vedno težje je stopala Ali bo zmogla? Se nikdar se ji ni zdel vinograd tako visoko. Ivanka ji je pritekla naproti: «Kaj ti je, mama?)), So spraševale oči, saj take besede kmečki človek tako nerad izusti, preveč ga je sram skrbi in nežnosti, ki bi se razodevale v njih. Molle je vzela Ivanka jerbas, razprostrla po travi pisan prt in razložila jed po trati. Francka je zadihana sedla poleg trgačev, ki so z velikim tekom zajemali tečno jed Francka ni jedla. V sebi ni čutila potrebe prav po nobeni jedi le spati in počivati se ji je zahotelo. Noge, prepreiene z debelimi, modrikastimi žilami so jo balete, <I.j se ■ je naslonila na | hčer Ivanko. «Bo!n<i si«, ji je
ta končno dejala. «pojdi domov in se spočij». «Sredi trgatve naj polivam? Kaj si ob pamet?«, se je zgrozila Francka, ki jo je misel na d Mo spravilo pokonci. Vzela je jerbas in trudno, omahovaje odšla navzdol po rebri. «Da bi le bilo vse to za mano, ta trgatev in ti otroci, ki komaj čakajo razdelitve grunta)), ^ želela, ko je stopala po kotanjasti poti, polni astrerobega kamenja.
Ni mogla drugače, ko da je sedla na veliko skalo kraj usahlega studenca, da si od-dtihne, «Saj bo minilo», si je dejala, čeprav je nekje globoko čutila, da ta bolečina ne bo nikdar več minila, da bo ostala z njo do njenega konca. Pred očmi Kobalove Francke se je, začelo kot filmski trak odvijati vso njeno življenje. Bridka mladost, zakopana v revščino in žalost, mati, drobna in marljiva, ki je zaradi čudaškega očeta morala prezgodaj v grob, edina sestra, katera je odšla po svetu, in potem, ona. sama. Ni ji bilo še osemnajst let. ko se je poročila z Jožetom. Rada sta se imela. Nič ni imel ne on, ne. ona. Le pridne roke so fim.a ostale. Pa so prišli otroci. Drug za drugim. Ko sta si mlada zakonca malce uredila domačijo, je izbruhnila prva svetovna vojna. Jože je morail na fronto. Ob mzsulu se ni vrnil. Francka je s kopico otrok vendar še čakala. Koni-
no je prišel. Iz ruskega ujetništva. bolan,
«Umreti sem prišel domov, si kaj huda, Francka?)) S temi besedami je pozdravil svojo ženo, ki ji je njegova vrnitev zasekala globoko rano. Kljub ljubezni, ki jo je še čutila do njega, se je v njenih mislih naj-pri'j oglasil grunt. «Le kako bom sama zmogla? In otroci?)) Na to je mislila, ko je stregla možu. ki si je v strelskih jarkih Galicije nakopal jetiko.
«Francka», je lovil njeno roko, «ko umrem. vzemi Lojzeta., priden delavec je in tak ti je potreben)). Francka ni zajokala. Trda in robata je postala, ni je mogla ganiti niti btižina smrti, ki si je postlala na Jožetovem ležišču.
«Francka, ne bom več videl tega otroka,« je s piskajočim glasom namignil na Francko, ki je vsa neokretna in težka pričakovala že sedmega otroka. Vendar, preden je Jože umrl, se je rodila Ida.
«Ta otrok ne bo živel», je razsodila babica, ki je z grozo ogledovala skelet, pokrit z zgrbančeno. višnjev kasto kožico. Pa je živela. Nemci so jo mnogo let kasneje internirali in je celo internacijo preživela.
((Kaj sem bila to res jaz, ki sem toliko prestala», se je spraševala Francka, In potem, druga svetovna, vojna, je dalje raz. . predala misli Francka. Otroci 1 so se ji raztepli po svetu, V
1 Zagrebu, v Vojvodini, povsod so našli svoj kruh.
Tedaj pa se je začelo. Druga svetovna vojna■ je grozila svetu. Hitlerjev in Mussolinijev bes sta zajela svet. Na Primorskem. kjer so ljudje že mnogo pretrpeli pod fašističnim škornjem, so upali. da jim bo morda druga svetovna vojna prinesla osvoboditev in združitev z Jugoslavijo. Prve partizanske puške so počile, S Trnovskega gozda so streli odjeknili ob pobočjih Nanosa in se od tu širili po vsej Primorski. Prvi partizani so potrkali na Koba-lovo domačijo. Štirje otroci in Kobalova Francka so jih sprejeti. Niso prišli samo enkrat. Skoraj vsako noč jim je Francka rezala koruzen kruh, jim skuhala polento in pripravila udobno ležišče.
Neko noč pa je vzelo še šest. najstletnega sina Milana, Izdajalski sosed je izvedel, da skrivajo Kobalovi ranjenega parti. zana. Prišli so gestapovci. Ivanko in Ido so odpeljali v Gorico, a tudi Francki, ki je že davno izpolnila šestdeseto, niso prizanesli. v Goi-ici so jih obsodili na smrt. Težke so bile ure, ko so čakale smrti. Po čudnem naključju so jih pomilostili. Na dosmrtno ječo. Nato so jih ločili. Ida na Koroško, Ivanka v Auschuritz Francka v Rawens. brueck. Ni mislila, da ga bo preživela. Pa je zmagala njena trdna narava, preizkušena v
trdi življenjski borbi za obstanek.
Po osvoboditvi se je vrnila dimov. Nič lepega je ni tu čakalo. Belogardisti so ustrelili sina Stanka. Milan se je vrnil domov slep — mina mu je raztrgala obraz in mu vzela vid. Trpka bolečina je bila to za mater. mnogo hujša kot pogled na požgano domačijo. Italijani so ustrelili Ivankinega fanta in tako pretrgali tesno vez, ki se je med njima spletla v več letih.
Po vojni je morala začeti Francka znova. Lojz. ki se je vrnil iz ujetništva v Alžiru, ji je pomagal obnoviti hišo. Nekaj je dodelila «Obnova)>, nekaj so si sami pridobili s pridnostjo. Postavili so hišo in konč no obnovili domačijo. To je bil nov praznik za Francko, ki ji ga ni bilo usojeno preživeti brez grenkobe. Prejela je vest, da je utonil sin Milan v Ljubljanici. Težko je prebelila to nesrečo, a je šlo. Leta so hitro minevala in zdaj. je bila od os>X)bojenja že šesta trgatev.
«Mar bom dočakala sedmo?)), se je v Francki sprožilo vprašanje. ki ga je hotela v sebi po vsej sili zatreti. Hotela je misliti na sto drugih reči, a se js vendarle vedno vračala na isto misel.
Komaj je prišla domov. V sobici, ki jo je zatemnjeval lat-nik še Poln težkih grozdov, je legla. «To je bila tvoja poslednja trgatev», je šepetalo iz vseh kotov sobe. Težko je pomislila Francka na slovo, ki bo najbrž že kmalu. aiKakšna bo trgatev d<rugo leto. ko mene več ne boo, je še pomislila in težak spanec ki ji je zaprl trudne, z drobnimi, modrikastimi žilica-mi preprežene veke, se je kaj hitro spremenil V sladke, spokorne sanje.
valid, vsaka 1' žena vojna vdova, vsak 25 otrok pa vojna sirota, so vendar vsi prebivalci pokazali izredno vnemo za obnovo. za čim hitrejši razvoj in napredek.
V Helsinkih je olimpijski stadion, ki bo lahko sprejel 75.000 gledalcev. B'izu stadiona so tudi druga igrišča, tako da bo gledalcem omogočen hiter in lagoden dostop.
Helsinki, ki šteje 322.000 piti bivalcev m je glavna finska uvozna luka, pač ne bi mogel sprejeti tisc>če in tisoče gledalcev, ki bodo prišli na prihodnje olimpijske igre. Zaradi tega gradijo v mestu nove hotele in dvigujejo stare, tako da to čim več gledalcev dtbilo udobne prostore. Kljub temu pa to dobršen, del ljubiteljev športa moral stanovati v posebnih naseljih pod šotori. V času olimpiade so nekatere družbe organizirale tudi večje število potniških parnikov, ki bodo zasidrani v i ristanišču, a bodo služili namesto hotelskih prostorov.
Na sliki vidimo stolp in del olimpijskega .stadiona y Helsinkih.
Uradni dokumenti
o ropih italijanske vojske
Sekaj pripomb
k delovanju občinskega sveta
ALI
TOČKO?
L
l/nriir	Področje visokega zračnega pri.
V K r AA I	tiska nad Rusii° še vedno na-
T IlLIVlL	rašča in se je združilo z dru-
gotnim jedrom azorskega anticiklona nad Španijo. Za danes še vedno vetrovno jn jasno vreme, vendar je mogoče povečanje ob-laimosti v popoldanskih urah. V Trstu je bila vče-r3l najnižja temperatura 10.4; najvišja pa 16.6.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
17. OKTOBRA 1951
iiišiiiii Hi
Ht jj: pj|
liji
98lWlliai!nW88NIIMmB^PIiiil
1	Ul!	ff
		i:::.
ji	[M	
		
VČERAJ ZNOVA SMRTNI STREH FANATIKOV V A2
II! I III! III
itiiiiiilitiiitiiintitniiUiiiiiiiiHgiiHtniiiuui
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Pojo fantje na vasi; 18.00: Igrajo godbe na pihala. . Slovenija:
12.00: Koroške narodne pesmi in plesi; 19.15: Vesele slovenske narodne. — Trst II.: Saint Saens: Alžirska suita; 22.00: Beethoven: Simfonija J4-Trst I,: 14.10: Operna glasba; 23.20; Plesna glasba.
IJI
UBILI SO PREDSEDNIKA
Pakistana Liaguat Ali Kana
Atentator izhaja iz ultranacionalistične organizacije, ki zahteva vojno proti Indiji - Velik odmev po svetu
KARAČI, 16. — Ministrskega predsednika Pakiistana, Liaquat Ali Kana so danes ubili, ko je vstal, da bi govoril na zasedanju muslimanske lige v Ravval-pindi v Punjabu. Liaquat je dobil dva strela v prsi. Takoj so ga prepeljali v vojaško bolnico, kjer so mu poskušali rešiti življenje z več transfuzijami krvi. Hoteli so ga rešiti z operacijo, vendar je še pred tem umrl. Truplo so zvečer z letalom prepeljali v prestolnico Pakistana, Karači.
Takoj ko je atentator oddal strele, je skušal zbežati. Množica ga je pobila na mestu Atentator je bil Said Akbar član sekte «Khaksar». ki jo je ustanovil leta 1930 Allama Has. riqui Kan. Allama je bil štiri krat v zaporu preden je prišlo do razdelitve med Indijo in Pa, kistamom. Tam je tudi sedaj Za to organizacijo pravijo, da je polfašistična in ultranacio-naliistična. Zahteva vojno proti Indiji in vojaško vzgojo, ki bi pripomogla «klubovanju indij skim napadalnim namenom« Delegacija te organizacije je sedaj v Karačiju in so danes vse njene člane zaprli. V Paki stanu ima približno 10.000 pri stašev.
Rawalpindi je na skrajnem severu pokrajine Punjab. 1600 km severno od Bombaya in 150 km jugo-vzhodno od Peshawar. ja, na sevemo-zahodni meji. Le malo je oddaljen od Kašmirja ki je kot znano jabolko spora med Indijo in Pakistanom Liaquat je prispel v Bawalpin-di, da bi tam zmanjšal sovražno gonjo, ki je zaradi bližnje meje s Kašmirjem zelo velika.
Napovedovalec pakistanskega radia je ob jokanju javil smrt ministrskega predsednika, pa kistanskemu ljudstvu.
Takoj nato je pričel prenašati molitve za pokojnikom. Atentat se je dogodil ob 13. uri po našem času. Takoj ko je radio objavil vest o smrti Lia-quata, se je pričela zbirati pred radijsko postajo v Karačiju množica v pričakovanju novih .vesti.
Liaquat Ali Kan je imel 1 oktobra letos 56 let. Bil je dru. gi sin mohamedanskega duhovnega voditelja v Karnalu in je postal pakistanski ministrski predsednik leta 1948 po smrti Mohameda Ali Jinnaha. Kot novi ministrski predsednik se je predvsem zanimal za odnose z Indijo, ki «o se zaradi kaš-mirskega spora zelo poslabšali. Kljub temu, da je bil Jinnah Ali «Quaid - I . Azam« (veliki vodja) zelo slaven in je Li-quat, ko je ta še živel, dolgo časa bil v njegovi senci je dobro vodil državne posle. Preprečil je, da bi Pakistan postal muslimanska verska država Boril se je proti korupciji vladnih predstavnikov na deželi in je bil on tisti, ki je kljuboval razburjenim množicam, ki so zahtevale sveto vojno proti Indiji v dobi pobojev, ki so sledili razdelitvi.
Ko je prišel na oblast je doživel več kritik in precej hvale. Predvsem so ga kritizirali, ker je za tri mesece prepovedal izhajanje «Clvilnega in vojaškega lista« v Lahore, kljub temu, da se je list oprostil, ker je žalil Liquata, da bi mogel z Indijo mešetariti glede Kašmirja.
Liquat je delal predvsem da bi spremenil Pakistan, poljedelsko državo, v industrijsko. Imel je velike težave zaradi nizkih državnih dohodkov, z druge strani pa mu je vojska, ki jo je vzdrževal v Kašmirju, stalno praznila državno blagaj. no. Prav zaradi tega Pakistan ni hotel devalvirati svoje rupije ob priliki razvrednotenja na šterlinškem področju, kar je še povečalo spore z Indijo.
Izhajal je iz družine ,ki je pred 500 leti prišla iz Perzije.
Bil je potomec perzijskega kralja Nausherwana Pravičnega. Zaplenili so mu premoženje leta 1947, ko je Indija postala neodvisna. Zelo rad se je proglašal za «pregnanca kot šte-
vilni drugi«. Študiral je v Indiji, nato pa v Oxfordu v Angliji. Poleg angleščine je govoril še tri druge jezike. Bil je advokat, vendar tega svojega poklica ni nikoli izvrševal. V letu 1936 je bil izvoljen za glavnega tajnika Vseindijske musli. manske lige. Večkrat je bil izvoljen za poslanca v različnih skupščinah. V oktobru 1936 je bil imenovan za finančnega ministra začasne indijske vlade. Se prej pa je zastopal muslimane na konferenci za neodvisnost Indije, na kateri je predstavljal Anglijo Sir Stafford Cripps.
Poročil je bivšo učiteljico. Ta je imela predvsem nalogo, da je vzgajala pakistanske žene. V zakonu je imel dva sinova.
Visoki komisar Pakistana v Londonu je izjavil, da je mogoče, da bo zunanji minister Sir Zafrullah Kan sestavil začasno pakistansko vlado po smrti Liaquat Ali Kana. Ta je trenutno v New Yorku in je izjavil danes zvečer, da pomeni smrt Liaquata «velik0 tragedijo
— ne samo za Pakistan, temveč za mir na svetu«. Zafrullah je prispel v New York na za' sedanje Varnostnega sveta, ki bo v četrtek razpravljal o Kaš. mirju. Javil je, da bo še danes ponoči odpotoval v domovino.
Indijski ministrski predsednik Nehru še ni komentiral umora Liaquata in posledic, ki jih ta prinaša s seboj. Mislijo, da bo to storil v kratkem. Indijski parlamentarni krogi so mnenja, da bo smrt sedanjega ministrskega predsednika Pakistana privedla do poslabšanja odnosov med obema državama. Liaquata so imeli za zelo »zmernega« v odnosih z Indijo. Bojijo se, da bi prevzeli sedaj odnose med obema državama V svoje roke »fanatiki«.
Indijski radio je že javil, da je predsednik republike Rajen-dra Prasad poslal sožalno brzo. javko Begum Liaquat Ali Kan. Isto je storil tudi Izvršilni odbor indijskega kongresa, ki zaseda v Novem Delhiju. Jutri bodo o Indiji zastave na pol
droga in opoldne bodo prenehali z delom.
Perzijski ministrski predsednik, Hussein Fatemi, ki spremlja Massaaegha v ZDA je dejal: «S smrtjo Liaquat Ali Kana izgublja Iran enega svojih najboljših prijateljev. To je žalovanje, ki ga bo občutilo celotno perzijsko ljudstvo«. Dodal je, da je tudi osebno globoko užaloščen.
V ameriških političnih krogih so imeli Liaquata za enega najboljših azijskih diplomatov. Angle.ški ministrski predsednik Attlee pa je prekinil svoje volilno zborovanje v Trowbridge Parku, da bi počastil spomin pokojnika.
Obžaloval ie novo nasilje v Aziji. «Menim. da razumete, kako težko je voditi te državne posle glede Azije, z vsemi u-mori. do katerih je tam prišlo v zadnjih mesecih«. Pri tem je omenil ustrelitev jordanskega kralja Abdulaha in iranskega ministrskega predsednika Raz-mare.
Adenauer zahteva izjavo
ZSSR glede nemških volitev
Predsednik vzhodnonemškega parlamenta pravi, da je proti temu, da bi bile volitve pod mednarodnim nadzorstvom ■ ZDA bodo podprle Adenauerjevo zahtevo pred OZN
BONN. 16. — V zahodfooram. škem Bundesta-gu je kancler Adenaut r izrekel svoje živo zadovoljstvo ob pritrdilnem odgovoru, ki so ga dlale včeraj vlade Francije, ZDA ini Velike Britanije na poziv zvezne vlade, naj podprt? predi Združenimi narodi zahtevo po imenovanju nevtralne preiskovalne komisije, ki ti pripravljala teren za volitve po vssj Nemčiji.
Potem ko i e zagotovil, da bo. do v najkrajšem času predložili parlamentu osnutek volilnega zakona, je kancler povedal, da je sedaj čas, da s£ izreče ZSSR, potem ko Grotevvohl ni zavzel dokončnega stališča glede njegovih štirinajst točk v zvezi z volitvami. ZSSR, j£ dodal Adenauer bi mogla ofci tej priliki dbkazati pred OZN. če resnično želi enotno Nemčijo. To bo lahko dogodilo, &<> bo do Združeni narodj razpravljali glede imenovanja nevtralne komisije, ki bi s preiskavo določila. če bi mogli ob sedanjih
Razpravo ob teh izjavah Adenauerja so preložili na jutrišnji dan. Na vsak način pa so politični opazovalci v zanode nonemški prestolnici prepričani, da je ta Adenauerjev govor izraz mnenja, da niso lutkf v Vzhodni Nemčiji tiste, ki morejo govoriti glede volitev za ponovno združenje Nemčije, temveč Sovjetska zveza, ki mora odkriti svoje nemške karte. S tem v zvezi omenjajo tudi današnjo izjavo Jakoba Kaiser, ja, ki se v Adenauer jev i vladi bavi z vprašanji, ki se tičejo vse Nemčije. Ta je dejal, da je zvezna vlada pripravljena pričeti s pogajanji z zastopniki sovjetskega področja glede volitev šele tedaj, ko bodo vse- štiri okupacijske sile jamčile svobo. do volitev samih. Izjavil je, da je brezpogojno potrebno, da sovjetske oblasti v najkrajšem času dajo to svojo izjavo. Obenem pa je omenil da jf njega, vo stališče le delno drugačno od Adenauerjevega. Misli, da bi
prilikah, na vseh štirih podreč. | bilo dovolj nadzorstvo štirih a jih Nemčije, razpisati svobodne kupacijsfcih sil nad volitvami, in demokratične volitve.	1	Kakor	poročajo	iz	Washingto
f; :#;:p lili
ii:iii:;:!i!:i(
MEDITERANSKE 1GBE PROTI KONCU | ISTRSKO LAHK0A1LETSK0 ŠOLSKO PRVENSTVO
Francozi najboljši v plavanju Nad 200 tekmovalcev
ALEKSANDRIJA, 16- Me-i(Fr-) 2:41.9, 2. Dominguez (Sp.) 1 ponovno zadobil zaupanje ya-dlteranske igre so se nadaljeva- ,"l°”	°	”	-	-
le danes zjutraj in popoldne s plavanjem.
Na 400 metrov prosto ima po obeh semifinalih Francoz Boiteux v odsotnosti Janya naj. več izgledov za zmago. Cas 4:57,5 vsekakor ne predstavlja skrajne meje njegovih sposobnosti; obstajal je celto vos, da se Franco? ni naprezal in da če nadoknaditi na 400 metrov to, ker je jzgubii na 100 metrov. Za prijetno presenečenje je poskrbel Spanec Granados, ki mu nihče m pripisal zmožnosti, da bi plaval pod 5 minutami. V svoji skupini Bernardo ni imel nasprotnika; oddvojil se je kmalu po startu in sam prispel do c.lja.
Dober čas je dosegla francoska štafeta na 4x200 metrov, čeprav vemo, da spada mea redke na svetu, ki je že plavala v času pod 9 minut. Frecej _e zaostala Španija, še mnego bolj pa Egipt in Italija; ki sta se borili za tretje mesto,
Na 200 metrov prsno je zmagal favorit Francoz Lus,en. Odlično se je držal spanec Do. minguez. nevaren do konca, Grilz je reguliral tempo po svojin spcsobnostib in dosegel svoj običajni čas, kar mu je bilo dosti za tretje mesto. Od Egipčanov ni bil Izrazito slab edino Hallouda.
V veslanju je Italija pobrala večino medalj. Njeni nasprotniki v evropskem merilu ne pomenijo ničesar, medtem ko za Italijo vemo, da so nekatere njene posadke med najboljšimi
; svetu.
V waterpolu je Spani-ja gladko premagala Grčijo z 10-3.
REZULTATI:
400 metrov prosto: 1 skupina: Bernardo (Fr.) 5:Q0.8; 2. Romani (It.)	5:10.6;	3. Queralt
(Španija) 5:18.0;	4.	Bahnassa-
wry (Eg.); 5. Klat (Libanon); El Shafei (Eg.).
Druga skupina:	1. Boiteux
(Fr.) 4:57,5; 2. Granados (Španija) 4:58.8; 3. Ferry (Španija) 08.8;	4. Samo:edo (Italija);
Hitim (Eg.).
Štafeta 4x200 m., finale:	1.
Francija (Bernardo, Vandam-me. Boiteux, Jany) 9:05.2;	2.
Španija 9:16.2: 3. Egipt 9:27,6; Italija 9:27.6.
Prsno — finale; 1. Lusien
Tr'^,’7, j,3, 9n{z £?•) 2:48.0, 4. | se, visoko moralo. Giro di Loim-Hallouda^(Eg.) 2:55.0, 5. Fiilada bardia m nekatere druge
manjše dirke mi bodo dale
(Eg.) 3:03.1.
Sablja: Italija : Grčija 10 ; 6;
Francija ; Egipt 9 : 7.
Veslanje — finale (2000 m): Celvorec s krmarjem: 1. Italija 7:38; 2. Egipt; 3. Grčija.
Skiff: 1. Egipt 8:06.5; 2. Italija; 3. Grčija.
Dvojice brez krmarja: 1. Italija 8:13.0; 2. Grčija; 3, Egipt.
Osmerec s krmarjem; 1. Italija 6:43.0; 2. Egipt.
Košarka: Libanon - Sirija 44 : 34 (20 :19); Turčija - Grčija 43 : 37 (18 : 14).
Lestvica v rapirju; 1. Christl-na D’Oriola (Fr.); 2. Mirandoli (It.); 3. Netter (Fr.); 4. Man-giarotti.
Še o Žerjalu
BEOuRAD, 16. — Ob Zerjalovem primeru ie lahkoatletski zvezni kapetan Pavel Jovičevič izjavil: «Zerjal je kriv in je kaznovan zasluženo. Petnajst dni pred duooajem V. Britanija - Jugoslavija je bil povabljen, a na poziv ni odgovoril. Ncieaj dni pred tekmovanjem je Žerjal nastopil na nekem tekmovanju v Sloveniji. Edine vesti pa, ki so prišlo do Beograda, »o hotele Žerjala bolnega in sc se pojavili glasovi, da erjal ne bo nastopil. Na zvezi smo nervozno čakali vesti o njegovem prihodu. Njegov rekord Se ti e more pr izzvati.»
V kratkem bo v Ljubljani Lahkoatletska zveza Slovenije priredila tiskovno konferenco, na kateri se bo govorilo o Zer. jalovHn primeru. Tedaj bomo končno lahko prišli na jasno,
Coppi: Dobil sem samozaupanje
MILAN. 16. — Ob povratku z zmagovite dirke na kronometer. ki je bila v Luganu, je Fausto Coppi izjavil:	«Dolgo
sem upal, da me bo nehala zasledovati nesreča. In proti mišljenju večine sem bil prepri-čah, da bom našel dobro formo. Posebno v zadnjem času sem čutil znaten napredek, kljub temu pa nisem upal na uspeh v Luganu proti tako dobrim nasprotnikom. Danes sem
možnost, da potrdim svoje trenutne sposobnosti«.
Koprski strelci
v Celju
V nedeljo so bili v Celju na strelskem tekmovanju tudi koprski športni strelci. Ob tej priložnosti je bjlo odprto novo strelišče. Celjski strelci so priredili koprskim tovarišem lep sprejem.
Prvi je streljal v spominsko
tarčo komandant vojnega o-krožja za Celje, nato pa so streljali gostje,
Izidi tekmovanja:
V hitrem streljanju na 300 metrov so zmagali strelci iz Ko. pra, v množičnem streljanju pa Celjani. Med mladinskimi ekipami je zmagala celjska z razliko U točk. Z malokalibrsko puško na 50 metrov je med ženskimi ekipami zmagala koprska.
ŽENEVA, IV. — Švicarski pilot Zehr, ki je pred nekaj dnevi pristal s svojim letalom blizu vrha Mont Blanca, je danes ob 14.30 spet vzletel in ob 15.10 srečno pristal na letališču Sion. Letalo je pilot v zadnjih dneh popolnoma popravil, siver pa tudi njegov pritanek ni bil tako nesrečen, kot so govorila prva poročila.
V nedeljo je bilo na koprskem stadionu lahkoatletsko srednješolsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo nad deset srednjih šol Istrskega okrožja.
Prireditev, ki ie bila prva te vrste je pokazala, da imamo med našimi srednješolci mnogo dijakov, ki bi Se lahkp prav uspešno bavilj z lahko atletiko.
Med zastopanimi šolami je žel največ uspehov italijanski licej iz Kopra, ki je v skupnem plasmanu zasedel prvo mesto; za njim se je uvrstila slovenska gimnazija iz Kopra in italijanska gimnazija iz Pirana.
Dijaki italijanskih srednjih šol so se izkazal; v tekih na kratkih progah in v skokih, študenti iz slovenskih pa na dolgih progah in v metih.
Na tekmovanju je sodelovalo nad 200 dijakov. Doseženi so bili dobri rezultati v teku na 100 metrov, v metih krogle in kopja in v skoku v daljino.
Tehnični rezultati:
PIONIRJI: tek na 60 metrov:
1. Zucca Sergio (Licej Koper) 8.1; 2. Brazzatti Claudio.
Štafeta 4x50 m:	1. Licej Iz
Kopra 29.2; 2. Licej iz Pirana; 3, Slov. gimnazija iz Kop.a.
PIONIRKE: tek na 60 m: 1. Apollonio Vittorina (Izola) 9.1;
2. Ražman (slov. uč. Portorož).
Štafeta 4x50 m:	1. It. g m
Piran; 2. OenTetka iz Izole; 3. Slov. gim. Portorož.
MLADINCI: tek na 100 m; 1. Rasman Fulvio (L!cej Piran) 12.2; 2. Degrassi Domenico (Licej Koper).
Tek na 20Q m; 1, Rasman
JR
mm
it........M si
Gneča pred vrati Opčin (Iz tekme Opčine
Kontovel).
Fulvio (Licej Piran) 26.1; 2) Dagri Franco (Licej Koper).
50 m tez ovire:	1. Jaksetič
Anton (Licej Koper); 2, Per-tot Ivan (Slov. gim. Koper).
Štafeta 4x100 m: l. Licej Koper 52.0; 2. Slov. gim. Koper; 3. Licej Piran,
Skok v višino: 1. Cernivani (Gim. Koper) 1,50 m; 2. Rasman (Licej Piran) 1,45 m.
Skok v daljino: 1. Cernivani (Gim. Koper) 4,80 m; 2. Jakše' tič (idem) 4,75.
Met diska: 1. Vatovec Ivo (Slov. gim. Koper) 3Q,3l m; 2. KrižmančiŠ Srečko 28,14 m.
Met krogle:	1. Vatovec Ivo
(Slov. gim. Koper) 12 m; 2. Mohorčič Aldo 10,22 m.
Met kopja; 1. Kal garič (Pomorski tehnikum Piran) 40,26 in; 2. Jaksetiž (Gim. Koper) 36,63 m.
MLADINKE: 80 metrov:	1.
Poro Nada (Licej Koper) 11,3; 2. Steffe Nevia.
600 m: 1, Ferravato (Gim. Piran) 2:2,0; 2. Codiglia.
Štafeta 4x100 m: 1. Gimnazija Piran 1:4,2; 2. Slov. gim. Koper.
Skok v višino; 1. Tujjak Bruna (Slov. gim. Portorož) 1,20 m; 2. Planinšek Ada 1,15 m.
Skok v daljino: 1. Schipizza Marija (Gim. Koper) 4,04 m; 2. Sartori Stanka 3,89 m.
Met krogle: 1. Foški Vera (Slov. uč. Portorož) 7,62 m; 2. Sartori Stanka 7,22 m.
ČLANI: 100 m: 1. Kaligarič Rajko (Slov. gim. Koper) 13.4; 2. Bržan Drago.
400 m: 1, Kaligarič Rajko (Slov. gim. Koper) 1:05,0; 2. Brusadin Sergio.
1500 m: 1. Zvab Rado (Pom. teh. Piran) 5:26.3; 2, Možina Ugo.
Štafeta 4x100 m: 1. Slov. gim, Koper 54.0; 2. Pomorski1 tehnikum Piran.
Skok v višino: 1. Konšilja-Pom. teh. Piran 1.50 m; 3. Kocjančič Slov. uč. Portarož 1.45 m.
Skok v daljino: 1, Kaligarič (Slov. gim. Koper) 4.68 m; 2. Zvab Rado 4.27 m.
Met kopja; 1. Gojčič Oto (Pom. teh. Piran) 34,54 m; 2. Jakomin 33.03 m.
Met diska: 1. Hrast Vojko (Pom. teh. Piran) 28,77 m; 2. Gojčič Ivo 28,63 m.
Met krogle; 1. Gojčič Ot0 (Pom. teh. Piran) 9 m; 2. Kon-šilja 8.69 m,
PNS
na so tam danes objavili pismo, ki ga je poslala visoka zavezniška komisija v Frankfurtu, na Adenauerjevo pismo od 4. oktobra glede volitev po vsej Nem. čiji. Predstavnik ameriškega zunanjega ministra pa je izjavil, <Sk so ZIJA pripravljene pod-' preti na sedežu OZN predlog Adenauerja, da bi imenovali posebno komisijo.
Predsednik vzhodnonemške zbornice. Dieckelmann j£ danes v svojem govoru po radiu izja vrl. da je Vzhodna Nemčija pripravljena popustiti v svojih predlogih z namenom, da bi u-speli doseči nemško enotnost. Pozval je Zahodno Nemčijo, na j s? prične pogajati z Vzhodno Nemčijo, ki je pripravljena na komfcromisie. Vendar pa niso pripravljeni sprejeti tisto Ade. nauerjevo točko, ki zahteva volitve podi mednarodnim nadzorstvom. Kot razlog za to je navedbi. da »Nemci ne morejo čakati, da bj se vdike sile odločile. Delat; ie treba takoj, da bi odpravili smrtno nevarnost nove vojne«. Nato je pa nadaljeval: «Mi n.e trdimo, da bi morala Združena Nemčija sli-čiti naši državi, niti nf, zahtevamo nobeno preventivno akcijo; mi tudi zahtevamo n. pr, po-svetovanjs s prebivalstvom’ Zahodne Nemčije glede ponovne oborožitve države in njene vključitve v Atlantski pakt«.
Iz Bonna p® poročajo, da je Adenauer danes prepovedmi ministru za pravosodje Thomasu Delherju. da bj govoril po radiu in kritiziral sindikalne organizacije. češ da nameravajo nevarne vplivati na nemško go. spodarstve.
WASHINGTON. 16. — ZSSR je danes obljubila, da bo vrnila ZDA dva ledolomilca, ki ju je prejela med zadnjo vojno po zakonu o najemu in zakupu. Washin.gton že 5 let zahteva brez uspeha vrnitev 670 ladij.
ki znaša p0 približnih cenitvah preko 25 milijonov dolarjev. Policija javlja, da je bilo 448 mrtvih, 1.755 ranjenih, 3 osebe pa pogrešajo. Brez strehe je 246.970 oseb.
Sovjetske obtožbe proti Finski
MOSKVA, 16. — Sovjetski tisk obsoja podi velikimi naslovi zakon finskega parlamenta glede Aalanriskih otokov. «Iz-vestja«, »Pravda« }n drugi listi trdijo, da zakoni «služi ciljem vojnih hujskačev in je nadaljevanje finske reakcionarne medvojne^ politike. Njeni nameni je poslužiti se Aalandskih otokov, kot oporišča za napad proti ZSSR«.
KINO
V TBST®
Rossetti. 16.00: »Grand Garfield, Greta Garbo. ™, Excelsior. 16.30: «Eva proti' B. Davis, G. Sande«. azionale. 16.30:	»Atek
Nazionale. 16.30: dedek«, S. Tracy, G,
Ben«4
Penice 16.30:	»Mehikanca,	■
Allyson, D. Povvell.	tW.
Filodrammatico. 16.00: «21™ bin Hood«, J. Drek, D. Arcobaleno, 15.00: «Apaška ™ A. Mara, T. Trucker.	^
Astra Rojan. 16.15: «Skra)0» čitev«, C. Gable, W. Pl™ urff Alabarda. 16.00: «Voščll» 1« ^ ke sinove«, Croccolo, DeU» la, Grazia M. Franci:s.	^
Armonia. 15.30: «Zenske 6rM na«, S. Simon, J.
Aurora. V četrtek predstava: «Proces nove«, R. Young, L. Day.
Bilanca po zadnjem tajfunu
TOKIO, 16. — Tajfun, najstrašnejši, kar jih pomnijo na Japonskem v zadnjih 20 letih, je prenesel svoje uničevalno delo s celine na morje, kjer so številne ladje v nevarnosti. Na Japonskem je napravil škodo,
KAMI O N
v hudournik
Nesreča se le zgodila iz neznanih vzrokov — Štiri osebe so našle smrt.
ASCOLI PIČENO, 16. — Zju traj ob 9. je prišlo do velike cestne nesreče, pri kateri so našle smrt štiri osebe. Velik kamon, ki je prevažal Jes z Monte Gallo in je bil namenjen v Ascoli, je na cesti srečal avtobus. Iz doslej še neznanih vzrokov je tovorni avtomobil padel 20 m globoko v strugo hudournika «Fluvione».
Brata Gabriel in Nikola Gi. rolami, oba trgovca in šoferja Guido Virgulti ter Emidio Ciar-ma, ki so se nahajali na kamionu, so tako našli tragično smrt in se utopili.
Doslej so potegnili iz vode trupli obeh bratov, medtem ko se še vedno trudijo, da bi potegnili Iz kabine oba šoferja.
* * »
DUNAJ, 16. — Dva sovjetska vojaka sta bila ubita in več hudo ranjenih, ko se je v vojaški kamion zaletel tovorni vlak n_a cesti v bližini WollerS' dorfa. Sovjetske oblasti so ta' koj aretirale strojevodjo. Zdi se pa, da ta ni veliko kriv. Ugotovili so namreč, da je kamion vozil z veliko naglico preko železniškega prehoda, kljub temu. da je moral šofer opaziti znake za nevarnost.
 frjm...
Za zasedanje glavme skupščine OZN ki bo v Parizu, so pripravili za člane delegacij tudi obširno knjižnico, v kateri imajo vse najvažnejše dokumente o dosedanjih' razpravah pred, to mednarodno organizacijo: Na našt sliki vidimo uradnico, ki ureja resolucije, izdane v ruščini, angleščini in kitajščini.
nove«, rt. iuuus, T -rripon' Garibaldi. 15.00: «PrMt tanski obali«. J. Pay jš* Ideale.. 16.00: »Zgodba Wu" ” ženske«, Dolores Del R • Impero. 15.15: « Toto Italia. 15.30: »Nočem te i**'"’ B. Stanwyck, J- .on r* Kino ob morju. 16.00. « dolžen«, S. Sidney, H- y Moderno. 16.00: »Orkan«, ** mour, J. Hall.	^	It
Savona. 15.30: «Zakon Sr”’’ 0’Brien, B. Jenkins.	p.
Viale. 16.00: »Dve zastavi«, padu«, J. Cotten, L. Da2£jf|tl Vittorio Veneto. 16.00. • •«P -to«.
zaporo!«, R. Taylor, L4> ^ Azzurro. 16.00: «Mali Pj*
U. Ferrari. E. Sannangei0^ Belvedere. 16.00: »Zveri h"1.
linom«, A. Ladlle, S,
Marconi. 16.00: «Potepun Massimo. 16.00: «PeklensKO R. Taylor, P. Raymond' j Novo Cine. 14.30: «M°C.ntJSlr,itt sovraštva«, E. Flynn. A' [,y, Odeon. 16.00: «Zgodba o cruv ki«. M. Berto, M. Gora- 6 Radio. 16.00: «Mali prlstsn” Rogers. J. M. crea. CMp, Vittoria. 16.00: «Ze'nska», »»■ mann, O. Keere.
RADIO
JIHJOSLOVASSlK®
CON K SREDA, 17. oktobra ^
Poročila ob 7.00, l330' p.« 23.05. 7.15 Jutranja Pojo fantje na vasi. 14-0 ^ dane slike. 14 30 Od včeraj vidj nes. 14.35 Poje sopran)s'« Jagodič. 15.00 Zaključek %,e na ske oddaje. 18.00 Igrajo *. ^teUl pihala. 18.15 Slovenski sk‘ ^ v besedi in glasbi. 19-00	0()d»i,:
in operet. 21.00 Literarna rjgi»' Spominu Vladimirja Gl3ste 21.30 Lahka glasba. 22.00	,)f.
ni Pele Mele. 23.10 Glasba ^ ko noč. 23.30 Zaključek oddaje.
Ki L O V E* * J ■*■ .)«
12.00 Koroške narodne P ,jjl plesi. 12.40 Zabavna E1"1 Iz predalov pionirskega y štva. 13.20 Simfonični Piff‘,je f leti. 14.10 Pisan spored »»A# listične in orkestralne
15.10 Zabavna glasba, D• ste — poslušajte! l6a“ jgr» f. iz Mozartovih oper. 1°-, bavni orkester radia «	»'
18.45 Skladbe jugoslovanski p torjev poje baritonist Ih10vei’s*. staševski. 19.15 Vesele " !3.<s> narodne. 19.40 Zabavna Jujj» 20.00 Molii ere: Tartufi ,l(r» igra). 21.00 Glasbena 22.15 Lahko glasbo	jold11
stri, ansambli, zbori (plošče).
0'
TRST
7.30 Jutranja glas^,3
11.30
7.30 jutranja vsakega nekaj. 12.00 So nls Bilja. 12.10 Ravel: "ggjas: Cloe, suita. 12.26 Saint = {l»y žirska suita. 13.00 ba. 13.30 Popoldanski o0 Gl
17 in Dl.cnr, erlotha	.
Keniji g*-
iiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiili>ii>iii>>iiiiiiiiiiti»iiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiil>iiiiiiiiiiia>iiv<iiiii<iiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti<iiiii<iii>|i>a|ii|ai|ii>iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii>iiiii*iiiraiiiiiiiiiiiiiiiEjiiiiiiif«iiiiiiiiiiiiiii|||iiiaiii||||iaiiaiiiij||||||i|||l||||||i||||RV||ll|||ltV|t||l|iag|||llf|V||Iiitiiiiiiiii|||||l||||||||,|,||l||l|l|ll||lllll|||a|a||(aB|||CM||||||||||||||||||||||||l||l|iiiiiiii|
24.
•Volni
llerae.v
HIROSIMA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOV N1K
Gospa Nalcamura je zvedela, da daje neki tesar !z Kabe za petdeset Jenov (3,33 dolarjev) na mesec lesene kočice v zakup Gospa Nakamura Je izgubila svojo hranilno knjižico. K sreči pa si je nekaj dni pred eksplozijo zapisala njeno številko m jo vzela s seboj v Kabe. Ko so ji lasje nekoliko porasli, je odšla v svojo banko v HiroSimo. Uradnik Ji je zagotovil, da bo dobila svoj denar, ko bodo v arhivu preverili številke hranilnih knjižic. Brž ko je prejela denar. Je najela eno tesarjevo kočico. Stala je blizu njene prejšnje hise v Nabori-ho. Hišica je bila temna, z glinastim podom. Vendar pa je gospa imela v HlroSiml svojo streho in srečna le bila, da ji ni več treba nadlegovati sorodnikov. Na spomlad je odstranila navlako okoli kočice in si napravila vrt za zelenjavo. Pod razvalinami je našla kuhinjsko posodo, krožnike m pribor- Mleko je poslala v otroški vrtec, ki so ga jezuiti zopet odprli; starejša otroka pa sta hodila v noborl-hosko ljudsko šolo. Zaradi pomanjkanja hls so učili otroke na prostem. Tošlo bi bil rad postal mehanik kakor njegov junak Hldeo Osaki.
Draginja je bila velika. 2e do srede poletja je potrošila vse svoje prihranke. Prodala je obleke, da bi mogla nakupiti živila.
Nekdaj je imela veC lepih kimonov; enega so ji ukradh med vojno, drugega je podarila sestri, ki je izgubila vse imetje pri bombardiranju Tokulame; nekaj jih je ničila atomska bomba. Zdaj je prodala poslednjega. Le sto jenov je dobila zanj; denar je kmalu porabila.
Meseca junija se je posvetovala z očetom Kleinsorgejem. Sve. toval ji je, da naj si poišče službo pri zavezniški okupacijski oblasti, ali pa naj si izposodi od sorodnikov toliko denarja ~ okoli pet sto jenov (nekaj nad trideset dolarjev) — da bo dala popraviti svoj pokvarjeni šivalni stroj- Kot šivilja si bo lahko zaslužila za življenje.
Gospod Tanimoto se je vrnil iz Sikokuja. V Ušidi je najel neko zelo poškodovano hišo; streho je pokril s platnom svojega šotora. Skozi streho Je teklo; svojo službo je opravljal v vlažni sobi. Pomišljal je, da bi med vermki za popravilo cerkve nabiral denar. Z očetom Kleinsorgejem sta se precej sprijateljila; pogosto Je zahajal k jezuitom. Zavidal Jim je njihovo bogastvo. Vse, kar so želeli, so s cerkvenim denarjem lahko dosegli. On pa ni imel ničesar razen odločnosti in še to mu je nedavna poguba nalomila.
Jezuiti so prvi postavili v Hlrošimi sorazmerno stalno zgradbo. Takrat Je bil oče Kleinsorge še v bolnišnici- V tej hiši je živel, ko je pnšel iz Tokia, z očetom Ladermanom. Ta je prišel pred kratkim v misijonsko hišo, V imenu družbe sta kupila od mesta tri standardizirane lesenjače. Za vsako sta plačala sedem tisoč jenov, Dve sta sestavila tako, da sta se na enem koncu stikali. Tako sta postavila čedno kapelico. Tretja Je služila za Jedilnico. Pozneje, ko Je bilo že dovolj stavbnega materiala, so jezuiti najeli nekega podjetnika. Naročili so mu, da naj jim postavi
ravno tako trinadstropno hišo, kakor tisto, ki je zgorela.
Tesarji so žagali hlode, pripravljali spahe, oblikovali čepe, rezali so leseno klinje in vrtali luknje- Naposled so bili vsi deli
hiše naloženi na velikem kupu.
V treh dneh je hisa stala. Bila je kakor kak Jutrovski čudež — niti en sam žebelj ni prevrtal njenega lesa.
Oče Kleinsorge se je kmalu prepričal — kakor je trdil doktor Fujii da človek v Hirošlml v teh časih res ne more biti previden. Vsak dan je peš obiskoval japonske katolike. Čedalje bolj je bil zbit. 2e meseca junija je v htrošimskem časopisu «Cugoku» čital, da ne smejo ljudje, ki so preživeli pogubo, težko delati. V juliju je bil popolnoma zgaran; v avgustu pa, skoraj na obletnico, ko je eksplodirala bomba, je odšel nazaj v tokijsko mednarodno katoliško bolnišnico. Hotel je en mesec počivati.
Odgovori očeta Kleinsorge j a, pa naj so bili končna, popolna resnica ali ne, so gospodični Sasakl vsekakor vlili novo življenjsko silo. Doktor Sasaki je to zapazil in je čestital očetu Klein-sorgeju- Sredi aprila je bila brez vročice; v krvi je imela dovolj belih krvničk. Okužena rana se je začela čistiti. Pet dni nato se ni vet gnojila. Prvikrat je poskušala po bergljah hoditi po hodniku. Se pet dni in rana se je začela celiti. Konec meseca je bila zaceljena.
Pripravljala se je, da vstopi v katoliško cerkev. Večkrat je bila hudo potrta. Težila jo je misel, da je za celo življenje pohab. ljena. Njen zaročenec je ni nikdar obiskal. Delati ni mogla. Le brala je in gledala skozi okna na gTiče okoli Koe. Opazovala je razvaline mesta, v katerem so umrli njeni starši, njen brat. Bila je zelo živčna, vsak nenaden trusc jo je zabolel. Tudi noga jo je
17.30 Plesna glasba.
Amerike. 18.15 Mozart- - , d-molu. 18.46 Slavni Pcj0( Pestra	operna	KjO
ropski	koncert.	20.45 L	2t}
ba. 21.00 Vokalni KV*> $t. Scarlatti. Concerto Er 0Per,e„>
21.30 Dve uverturi- 21-” gHpf^, glasba. 22.00 Beethoven-
ja št. 6. 22.32 Večerni V ^ Chopinove skladbe. »«-na glasba.
TrsT »•	oia*
7.45	Jutranja	gl«*1*-, usPeit
merike. 11.30	P«*® ^oVi 5,|l-
.00 Stari plesi- i2'2,3:5 ltel)y
12.30 Lahka glasba.
nov in revij. ri4-*°r ’is.30 ^,eii )a. 17.30 Spored BBC. ba za petje. 18.50 VS Miranda. 19-00 G‘?s »0.2>> 9.15 Operetna glasba-	Jr
ia Morton Goulda i«	gon1 f
eja. 21.00 «Miss a v 5 dejanih. Ž2'	g!»
aše sanje. 23.20 p,e*M|i(|II|l^
rffl.
Hill'""
,božala
še vedno bolela. Čestokrat jo je potrepljala in P° da jo hoče potolažiti.	^
Sele po šestih mesecih se je bolnišnica Rdečega ^ uredila; doktor Sasaki pa je začel mnogo jaozneje re ^s* Dokler mesto ni dobilo novo elektrarno, si je bolni®111 pomagala z vojaškim generatorjem, ki je stal za hišo
šču. Druga mesta so poslala operacijske mize, ren*^ene rate, stole za zobozdravnike in druge bolj kompUo-fa Jn >■ Na Japonskem zelo gledajo na zunanjost clov®n't,e Upravniki bolnišnice Rdečega križa so dali zunanje sten' še preden je dobila bolnišnica naj potrebne j-o medic, mo, obložiti z rumenimi ploščicami iz žgane gline- 00 "55*. postala na ta način najlepša stavba v Hlrošimi. ]e je bil prve štiri mesece edini kirurg v bolnišnici, zato J ^ jjfčj kdaj odšel domov. Potem pa se Je začel zopet zanima-- j y , nje. Meseca marca se je ožemi Tudi zredil se je * ‘#1 bombardiranjem je več jedel; pri vsakem obedu Je .vCjefl- ‘mi) kepice riža; zdaj je Imel dve dovolj. Vedno je bil 21 ram pa vam povedati,» je rekel, «da smo vsi
utruJenu-	c,saKi
Ko je preteklo leto, je bila gospodična sa!1e|n50f* v£,j Ijenka. Gospa Nakamura Je bila brez sredstev, oče a- m0ge 5 je vrnil iz bolnišnice. Doktor Sasaki je oslabel in lC.oipl^M0, delati kakor poprej. Doktor Fujii je izgubil svoJ° je tridesetimi sobami. Mnogo let je garal, preden s* %flVil. ^ Zdaj ni imel več upanja, da bi sl jo še kdaj nviieU1 gospoda Tanimota je bila razvalina; svojo nenavad	.
silo je pastor izgubljal	-■>(* *
(NadaU**'
nit
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 It. 6. IH. ci»d. - Telelon Hev. 93-8U8 In »4-638. PuStul predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska It. 73-38. OOLASI: od 8.30-12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISlne v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Od*, urednik 8TANI8LAV RENKO — Tiska Tržalkl tiskarski zavod. — Podru*.: Gorica, Ul. S. Pelllro l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel 70
 ,   -	..	--	—	J3o	<*"•
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din FLRJ: izvod 6, h'tseit'°3 Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržalkega tiska, Trst 11.5374. _ Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ino*«^" . Ljubljana TyrSeVa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-z