Poštnina plačana v gotovini Leto X. — Štev. 19. V Ljubljani, 9. maja 1954. Posamezna številka 10 din =ii= 5;KH=S5E;!K5 I!!=: Izdaja časopisno - založniško podjetje/ »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. ~j“II SPi?ecl 15 felio** Zaslužena zmaga gostov - Ponesrečena sestaja naše represemance - 3^aši so kombinirali Belgijci pa zmagali - Nezadovoljni gledalci izžvižgali domače (Od našega zagrebškega dopisnika Modriča) Zagreb, 9. maja. Dolgo pričakovana tekma med Jugoslavijo in Belgijo na zagrebškem stadionu o Maksimira je razočarala številne ljubitelje nogometa. Zgodilo se je namreč to, česar nihče ni pričakoval, namreč, da je naša reprezentanca doživela poraz. Še huje pa je to, da se je v igri ni toliko držala smola, pač pa so osi naši igralci odpovedali. Čeprav so Belgijci prišli o Jugoslavijo pesimistično razpoloženi, nam je igra pokazala, da tudi mojstrsko obvladajo žogo, zlasti pa se je danes odlikoval srednji napadalec Coppens. Belgija: Gernarp, Dries, Van Brandt, Hui/smans, Caere, Mees, Van Sten, Anoul, Coppens, De Corte, Nermans. Jugoslavija: Beara, r.nkooič, Crnkovič, Ljubenooič, Spajič (Milovanov), Pajovič, Veselinovič, Milutinovič, Vukas, Bobek, Dvornič. Glavni sodnik Steiner (Avstrija), stranska sodnika Roman, Seifert (Avstrija). Tako j v začetku je kazalo, da bodo danes Belgijci doživeli v Zagrebu katastrofo. Že v drugi minuti je po desni strani prodrl Milutinovič in z razdalje kakšnih 20 m s strahovitim udarcem zadel vratnico. Belgijski vratar prav goto-1; ► žoge nikakor ne bi mogel vloviti, seveda priložnost pa je ostala neizkoriščena,^ ker ni bilo igralca, ki bi odbito žogo potisnil v mrežo. Že v naslednji minuti so Jugoslovani znova prodrli pred belgijska vrata, toda končni strel Veselinoviča z glavo je vratar gostov ubranil. Vse do sedme minute je igra največ potekala pred vrati Belgijcev, saj so naši napadalci z lahkoto prodirali čez in preko obrambe >rdečih vragov«. V sedmi minuti je srednji napadalec Coppens podal na levo krilo Mermansu, ki ga je^ »prezrl« Stankovič, izvrstno podal žogo pred gol, tu pa se je v zadnjem trenutku znašel Crnkovič, ki je z največjim naporom odbil žogo v out. Čeprav je ta napad Belgijcev precej razburil gledalce in igralce našega moštva, še vedno ni predstavljal kakšne pre-okretnice v igri. Jugoslovani so še naprej napadali vse do 15. minute tako složno in odlično, kakor je bila želja številnih gledalcev. V 14. minuti je vratar Gernary pokazal akrobatsko sposobnost in istočasno dokazal, da je nedvomno vsaj za sedaj najboljši vratar Belgije. Milutinovič je namreč podal na desno stran, tu je Bobek z glavo prestregel žogo in jo lepo podal na levo ^vorniču, ki je z močnim voIey udarcem preusmeril žogo naravnost v zgornji desni kot. Vsi so za trenutek obstali in bili prepričani, da je Jugo Javlja v vodstvu. Toda belgijski vratar se je neverjetno hitro znašel, v mačjem skoku prisebno žogo odbil in tako je tudi lepa priložnost propadla. V 20. minuti so naši vendarle potresli mrežo. Strelec je bil Vukas, vendar avstrijski sodnik gola ni priznal, ker ga je preje opozoril njegov kolega ob out liniji, da je bil Vukas v offside položaju. Pet minut kasneje so imeli naši napadalci znova lepo priložnost, da potresejo mrežo gostov. Milutinovič je s tre Pal iz zelo težkega položaja, čeprav bi bilo lepše, če bi žogo podal. In zopet se je ves trud razblinil v nič. V 30. minuti je srednji napadalec Belgijcev, Coppens, izvrstno preigral Spajiča ter prodiral proti Beari. Na pomeč mu je prišel še Van Sten, tako da Crnkovič ni vedel, koga naj prestreže. Beara je mirno stal in čakal kakšen bo napad. Napravil je edino pravilno, saj je žogo v naslednjem trenutku lahko z nogo odbil. V 40. minuti so jugoslovanski reprezentanti zamenjali nezanesljivega Spajiča in na njegovo mesto je prišel Milovanov. Občinstvo je viharno pozdravilo simpatičnega Vojvodinčana. Res je v začetku kazalo, da bo Milovanov uspešno zamenjal nerazpoloženega Snajiča, ko je tri minute pred koncem prav isti, tako zaželeni namestnik Spajičev, žogo podal Coppensu namesto svojemu vratarju Beari. Seveda, srednji napadalec gostov, ki je bil ves čas neverjetno prodoren in hiter igralec, ni okleval niti za trenutek in je poslal žogo mimo Beare v mrežo. Belgijci so dosegli prvi gol brez kakršnegakoli truda, medtem ko so Jugoslovani skoraj ves polčas oblegali belgijska vrata in komplicirali kot že dolgo ne pomnimo. Sodnik je odžvižgal in moštvi sta odšli na odmor. (Nadaljevanje na 6. strani) Zvezna košarkarska liga, ki je bila letos ponovno uvedena, privablja na igrišča vedno več ljubiteljev te panoge, saj postajajo srečanja z vsakim kolom bolj in bolj zanimiva in dramatična. Slika prikazuje razburljiv moment z derbyja ASK : Ljubljana JIM na: (0 :1) Da, bito je ravno pred 15 leti, ali točneje — 18. maja 1939, ko je jugoslovanska nogometna reprezentanca v prvem srečanju z izbranim moštvom Albiona zmagala sredi Reo- Pred 15 leti v Beogradu. Angleški vratar Woodiey je odbil nevaren Ferličev strel v kot V grada 2:1. Že ob 9. uri zjutraj so se pričeli zbirati na igrišču BSK prvi navdušeni gledalci, ob 3. zjutraj pa so drugi dan stali na beograjskih ulicah isti strastni ljubitelji nogometa, da so lahko čimprej dobili v roke časopisna poročila s tega velikega srečanja. Kljub visokim cenam vstopnic (stojišče 100 din!) se je na igrišču zbralo — za takrat rekordno število — 35.000 gledalcev. V angleški reprezentanci, ki je bila takrat nekakšen »nekronani prvak sveta«, je igral tudi znani Matthews (morda bomo tega 39-letnega igralca prihodnjo nedeljo videli v Ljubljani) in pa slavni srednji napadalec Tomy La w ton. Toda naši igralci so s sijajno igro in odlično taktiko dosegli to, kar so se upali največji optimisti samo sanjati — zmago! Junak dneva pa je bil, poleg strelcev Glišoviča in Ferliča, predvsem 18-le.tni vratar Lovrič, za katerega so Angleži dejali, »da je bil edina ovira, ki je Angležem preprečila zmago ali vsaj izenačenje«. Na gornji sliki vidimo uspešno akcijo mladega Lovriča, s katero je onemogočil nevaren prodor napadalca Hulla (levo), ki ga pri streljanju ovira Delne (v temni majici). Se teden dni m velikega srtčenia Zadaje priprave pred tekma Anglija : Jugoslavija — Nekoliko zgodovine — Katere Angleže bomo videli v Ljubljani Kdor je šel v petek dopoldne mimo poslovalnice »Putnika« v hotelu Slon, je videl tam veliko gnečo In na vprašanje, kaj ljudje čakajo, je dobil odgovor: »Vstopnice za tekmo z Anglijo.« Preveč je bilo interesentov, da bi prišli vsi na vrsto pred zaključkom poslovnega časa in nekateri so morali oditi praznih rok. Zanimanje iz dneva v dan narašča, saj nas loči komaj še teden dni do prve meddržavne nogometne tekme, in to celo z Angleži v Ljubljani. Organizatorji prireditve, funkcionarji NZS, imajo še mnogo drobnih nalog, ki jih je treba obdelati, zato ni čudno, da je na sedežu NZS vse dni sem že zelo živahno. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kaj vse pripravljajo v zvezi s to tekmo. PROSPEKT IN — NAGRADE V zvezi s tekmo je organizacijski komite pripravil okusen prospekt z nekaterimi podatki o angleškem nogometu, o nastopih naših moštev v Angliji ter stikih z angleškimi nogometaši. Ta prospekt bo vseboval tudi imena igralcev obeh reprezentanc, ki bosta nastopali v Ljubljani ter navodila o kretanju na stadionu. Največja zanimivost pa je, da bo ta prospekt oštevilčen in bodo vsi tisti, ki ga bodo kupili, upravičeni do žrebanja pri nagradah, ki jih je pripravila NZS ob sodelovanju nekaterih trgovskih podjetij. To žrebanje bo v od- moru med glavno tekmo in bo prav gotovo svojstvena privlačnost za obiskovalce tekme. VMES SE NEKAJ ZGODOVINE Naši nogometaši, oziroma posamezna moštva, so imeli športne stike z Angleži že pred drugo svetovno vojno, pa tudi po osvoboditvi, tako da smo več ali manj seznanjeni s kvaliteto angleškega nogometa. Nekdanji Gradjanski, BSK in Jugoslavija so sprejemali v goste moštva Liverpoola, Chelseae itd., med najzanimivejše dogodke pa spadata prav gotovo tekmi med Jugoslavijo in Anglijo v Beogradu 1. 1939 ter Anglijo In Jugoslavijo v Londonu 1. 1950. Obakrat je dosegla jugoslovanska državna reprezentanca v borbi z Angleži zadovoljiv uspeh. Prvič je Angleže premagala, drugič pa igrala z njimi neodločeno. Osvežimo si na kratko spomin ob teh dveh tekmah. Jugoslavija : Anglija 2:1 (1:0) Beograd, 18. maja 1939. Igrišče BSK. Jugoslavija: Lovrič, Požega, Dubac, Manola, Dragičevič, Lehner, Glišovič, (kapetan), Petrovič, Matošič, Ferlič; Anglija: Woodley, Male, Habgod (kepa-tan), Willingham, Cullis, Mercer, Mat-thews, Hull, Lawton, Goulden, Broome. Sodnik: Capdeville (Francija); strelci: Glišovič v 15. in Ferlič v 63. min. za Ju- goslavijo, Goulden v 50. min. za Anglijo. Jugoslovanska reprezentanca je s silno voljo in požrtvovalnostjo premagala tedaj skoraj nepremagljive Angleže. »Profesorji nogometa« so morali kloniti pred svojimi učenci. Najbolj se je izkazal tedaj komaj 18-letni vratar Ljubomir Lovrič, kasneje dolgoletni član Crvene zvezde, ki je takrat prvič nastopil. To Jo bila njegova najboljša tekma v dolgoletni nogometni karieri. Anglija : Jugoslavija 2:2 (2:1) London, 22. novembra 1950. Stadion Alt senala v Highburry parku. (Nadaljevanje na 2. strani) Republiška košarkarska liga Dve točki za Železničarja Maribor, 9. maja. Košarkarji mariborskega Železničarja so včeraj zvečer nastopili pod reflektorji proti »Partizanu« iz Medvod in zmagali z rezultatom 65:** (24:17). Kljub temu, da so domačini preizkusili nekaj mladih igralcev, njihova zmaga ni bila vprašanje. Izmed debu-tantov je bil najboljši Potrč s 16 koši, dobra pa sta bila tudi Cicer (14) in Kumer (14). Pri Partizanu je bil najboljši Bezeg, najuspešnejši strelec pa Cučote z 11 koši. V predtekmi so pionirji Železničarja premagali Branik s 17:10. Branik : Odred 63:62 (30:26) Ljubljana, 9. maja. Na igrišču Ljubljane v Šiška je bal danes košarkarski dvoboj za prvenstvo I. republiške košarkarske Mige med mariborskimi Brannlkom in ljubljanskim Odredom. Že rezuiltat naii\ pove, da je bila igra ves čas izredno napeta, saj se do zadnjega trenutka nd vedelo, kdo bo zmagovalec. Branik je bili danes le nekoliko boljši nasprotnik in čeprav je rezultat minimalen, zmaga zasluženo pripada gostom. 'V predtekmi pa sta se srečali ženski ekipi Ljubljane in Branika, Na splošno presenečenje so zmagale Mariborčanke s precejšnjo raziMiko 41:18 (24:8). Avstrija premagala WdeS 2 10 Dunaj, 9. maja. Danes sta se na stadionu v Fratru pred bO.OOO gledalci srečali nogometni reprezentanci Avstrije in Walesa. Moštvi sta nastopili takole: Avstrija: Pelikan (Schmied), Stotz, Hanappi, Oc\virk, Happed, Barschandt, Halla, Kdrner L, Dienst, Probst, Schleger (Kor-ner II.). Wales: Kelsey, VVilliams, Sherwood, Harris, Charles, Burgess, Griffitlvs, Tapscott, Ford, All-churck, Jones. Avstrijci so bili že v prvem delu mnogo boljši nasprotnik, vendar vkljub veliki terenski premoči niso mogli potresti Kelse-yeve mreže. Vsi napadi Avstrijcev so se razbijali ob odlični obrambi gostov, v kateri je bil najboljši mož srednji krilec Charles. V drugem polčasu je bila na terenu povsem ista slika. Napad za napadom Av- strijcev, dva med njimi pa tudi s pravim zaključkom. Najprej je bil uspešen Dienst v 51. minuti, potem pa še Halla v 80 min. Avstrijska reprezentanca je zaigrala danes odlično, posebno obramba in krilska vrsta. Napadalci bi pa pri mnogih priložnostih dosegli lahko večji rezultat. Wales se je predstavil kot moštvo z odlično obrambo in dokaj slabšim napadom, kljub najdražjemu nogometašu Anglije, srednjemu napadalcu Fordu. Nogometna reprezentanca Urugvaja je v Limi v trening tekmi komaj premagala perujsko moštvo Universitario z 1:0. Ta tekma je ponovno pokazala, da je svetovni prvak še v dokaj slabi formi in s tako igro nima velikih izgledov na svetovnem prvenstvu v Švici. Klubi imajo slab odnos do nogometnih trenerjev Okrog 30 delegatov — nogometnih trenerjev iz vseh naših republik se je včeraj udeležilo svoje tretje redne skupščine, ki je bila na izrecno željo izvršnega otibo-ra trenerske organizacije tokrat v Ljubljani Skupščina je trajala več ur in še udeleženci niso mogli razčistiti vseh številnih problemov, ki zavirajo uspešno trenersko delo. Poročilo izvršnega odbora je bilo zelo obsežno in smo lahko povzeli, da je trenerska organizacija v svojem delovanju sicer na pravd poiti, vendar pa se opaža, da po posameznih republikah še vedno primanjkuje dobrih trenerjev, čeprav istočasno opravljajo trenerske posle celo taki, ki nimajo za to potrebnih kvalifikacij, niti niso člani trenerske organzacije. Zaenkrat je najbolj porazno stanje v Črni gori in Makedoniji, kjer je trenerjev zelo malo in nimajo niti svoje organizacije. Najbolje se j>držita< Hrvatska in Srbija, organizacijsko pa je najbolj trdna trenerska organizacija pri Hrvatih. Trenutno je v jugoisiavij-i 248 trenerjev in to v Srbiji 120 (pri 404 klubih), v Hrvat-siki 50 trenerjev in 44 inštruktorjev pri 408 klubih, v BiH 33 trenerjev na, 113 klubov, v Sloveniji 20 trenerjev pri 80 klubih, v Cnni g«iri4 trenerji pri 12 in v Makedoniji 12 trenerjev pri 7? klubih. Za izboljšanje stanja v zadnjih dveh republikah nameravajo letos prirediti trenerske tečaje in pa vzpostaviti trenerski organizaciji. PRAVILNIK — BOLEČA TOČKA Eden najbolj perečih problemov, ki so se ga udeleženca tudi najbolj podrobno lotili, je bilo vprašanje trenerskega pravilnika, s katerim bi se normalizirali odnosi med trenerji ion klubi, tako da ne bi več prišlo do nepotrebnih nesoglasij, kot je doslej na dnevnem redil. Sploh je trenerski poklic premalo upoštevan in to pri odgovornih nogometnih forumih, ki zaenkrat še niso dali dokončnega pristanka za uveljavljenje trenerskega pravil- nika. Prišlo je celo tako daleč, da vzel prav drugačno stališče im je so funkcionarji trenerske organi za- obljubil treoietraki organizaciji svo- cije zaman poizikušai dobiti čim tesnejše stike z upravnim odborom NZJ. Ker trenerji v svojem poklicu ne uživajo takšne zaščite, kot drugi uslužbenci podjetij, je n ujmo, da jim bo upravni odbor pri tem pomagal predvsem glede zagotovitve pokojnine poklicnim trenerjem. BORBA POTI DIVJIM TRENERJEM Delegati so predlagali skupščini, naj novi upravni odbor v najkrajšem času s pomočjo republiških trenerskih organizacij vključi v članstvo vse one »trenerje«, ki y trenerskem poklicu tako rekoč šuš-marijo, slabo skrbijo za vzgojo nogometašev in celo s slabim vedenjem, ali celo pijančevanjem kvarijo ugled pravim trenerjem. Takšne trenerje je treba preganjati im jim odvzeti možnost opravljanja trenerskega poklica. Boriti pa se je treba tudi za čistost trenerskega poklica, ki igra važno vlogo pri vzgoji nogometašev — nogometni trenerji naj bodo trenerji im ne morda celo krčmarji, kot se je to zgodilo v Obrenovcu v Srbiji. jo pomoč. Tudi novi statut NZJ predvideva iizbotljŠave za trenerje. PREDLOGI Skupščina je sprejela sklep, da bo predlagala UO NZJ, naj v vsako komisijo kooptira po enega zastopnika trenerske organizacije. Za izboljšanje dela so sklenili, da bodo imela odslej skupščino vsako leto, dvakrat letno pa plenum upravnega odbora. Tudi letos bodo organizirali seminar s sodelovanjem kakšnega inozemskega strokovnjaka, ker je lanski seminar imel velik uspeh. Formirali bodo tudi komisijo, ki bo na skupnem sestanku regulirala odnose z upravnim odborom NZJ. Spoh so bili mnenja, naj se da trenerski organizaciji tisto dostojno mesto, ki ga po svoji važnosti zasluži. Sklenili so se včlanili v NZJ. Skupščino fe v imenu NZJ pozdravil tudi član NZJ tov. La v nič, ki je obljubil trenerjem vso pomoč pri upravnem odboru in tudi to, da bo prenesel vse njihove težnje in želje na Upravni odbor NZJ. Izrazil je željo, naj bi trenerji pravilno Ogorčenje v Celju 1/-letnemu fanisa 100.000 dinarjev V V./.LJJL CVLIA/V CU V OPJ-TiJ'!. J ^ v/-, n nj ssi Ui.CA.ICl j d p-nav.i Vodstva klubov tudi nimajo pra- raz.iimeti prizadevanje UO NZJ vega odnosa do trenerjev in postopajo z njimi po mili volji, kot se jim zljubi. Zgodi se, da trener ne ostane pri enem klubu niti polno sezono samo zato, ker se morda medtei. menja klubska uprava in nekaterim novim funkcionarjem ni »pri srcu«. ODNOSI Z NZJ Trenerji so iznesli tudi to, da ima jo občutek, kot da bi imeli nekateri funkcionarji nogometnih forumov nekakšen strah ali ljubosumnost do trenerjev. To se je zlasti pokazalo v dosedanjih odnosih UO NZJ, ki nikakor ni imel razumevanja za trenerje, čeprav ne more biti brez njih, kot trenerji ne brez NZJ. Na zadnji skupščini niso mogli prodreti s svojimi predlogi in niti ni prišlo do razpravljanja o njihovem pravilniku ki hi prinesel marsikakšno izboljšanje v prid trenerjem im njihovi organizaciji. Sedanji upravni odbor je sicer za- Se teta ta če veiikega sreliisia (Nadaljevanje s 1. strani) Jugoslavija: Beara, Stankovič, Golič, Čajkovski, Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Zivanovič, Bobek, Vukas; Anglija: Williams, Ramsey, Eckersley, Watson, Compton, Dickinson, Hancicks, Mannions, Lofthouse, Baily, Medley. Sodnik: Van den Meer (Nizozemska); strelci: Lofthouse v 30. in 35. minuti, Compton (avtogol) v 41. min., Zivanovič v 78 min. Jugoslovanski nogometaši so s to tekmo v Londonu dosegli svoj naj večji povojni uspeh. Tudi tokrat se je kot najboljši igralec izkazal vratar. To je bil Beara, ki je s svojimi paradami navdušil GO.000 Londončanov. Pa tudi sicer so vsi naši reprezentanti igrali brezhibno in je bila to doslej najboljša igra naše državne reprezentance. Se srečanja Poleg teh dveh nogometnih tekem, je naša državna reprezentanca imela še uspešen nastop na londonski olimpiadi 1. 1948, ko je premagala reprezentanco Velike Britanije s 3:1 (1:1). Tedaj so naši reprezentanti tudi osvojili srebrno kolajno. Med drugo svetovno vojno pa so nastopili nogometaši Hajduka kot reprezentanca Nove Jugoslavije proti vojni reprezentanci Velike Britanije 1. 1944 v Bariju, kjer pa so doživeli visok poraz 2:7 (2:2). Povratna tekma istega leta v Splitu pa se je končala z zmago jugoslovanske reprezentance 1:0. DOMNEVNA ANGLEŠKA REPREZENTANCA Sestavljale! angleške reprezentance ne stojijo samo pred problemom, kako pripraviti svoje nogometaše najbolje za tekmo z Jugoslavijo, temveč tudi, kako bodo sestavili reprezentanco za povratni dvoboj z Madžari v Budimpešti, ki bo prav tako ta mesec, ter za svetovno prvenstvo. Zato so imeli večji izbor med posameznimi nogometaši in vendar njihova odločitev ni bila dokončna, ker so se morali podrediti še pritisku javnega mnenja. Prvotno niso nameravali vključiti v reprezentanco niti slavnega Mat-thewsa ter Lofthousea, končno pa so se odločili tudi zanju in kot pravijo poročila, bosta oba igrala v Ljubljani. V ostalem smo izvedeli tudi za približen sestav angleške B-reprezentance, ki bo v Ljubljani nastopila verjetno takole: Bur-gin, Green, Byrne, Armstrong, Owen, Edwards, Matthews Shannon, Lofthouse, Sewell, Robb. Seveda sestav te reprezentance še ni dokončen in bomo verjetno zaznali še za kakšna druga imena. Na vsak način pa bo nastop Matthevvsa posebna poslastica za vse tiste, ki bodo obiskali to tekmo. Prepričani smo, da bodo tudi sicer prišli na svoj račun, ker to ni prav pogosta priložnost, da bi v Ljubljani gledali angleške reprezentante. Ob njihovem prihodu v našo sredo jih toplo pozdravljamo, članom jugoslovanske B-reprezentance pa želimo, da bi dosegli v borbi s »profesorji nogometa« vsaj časten, če ne celo zmagovit uspeh. DROBIŽ iz angleškega nogometa Nogomet je v Angliji najbolj priljubljena športna panoga. Pravzaprav, Ce hočemo biti dosledni, moramo priznati, da je ta šport na drugem mestu, kajti v Angliji je registriranih nogometašev »samo« 800.000, dočim je na prvem mestu športno ribištvo, ki ima 2 milijona privržencev. Vendar so ostale športne panoge, ki uživajo onstran Kanala veliko popularnost — tenis, golf, 'konjski šport itd. — daleč za nogometom. Tem številkam primerno je v Angliji tudi število registriranih nogometnih sodnikov, ki jih je — nič več in nič manj kot 7179. Angleški nogometni šport ima že lepo tradicijo, saj velja ta dežela za zibelko te priljubljene športne igre. Lani je Angleška nogometna federacija proslavljala 90-letnico obstoja (ustanovljena leta 1863). Bazo angleškega nogometa tvori množica amaterskih klubov, ki jih je v Angliji okoli 30.000, profesionalnih igralcev je razmeroma malo (6380). To pomeni torej, da pride na 100 amaterskih igralcev manj kot 1 profesionalec. Ze v 18. stoletju je bil nogomet obvezen predmet na šolah, danes pa je seveda pri pouku telesne vzgoje prav tako nepogrešljiv, kakor n. pr. plavanje, razne atletske panoge, telovadba na orodju itd. Zlasti se je nogomet razširil po šolah po letu 1904, ko je bila ustanovljena posebna Zveza za šolski nogomet. Angleži se pač ravnajo po pregovoru: »Zgodaj zbližan je med ■obema organizacijama, kar bo vsekakor rodilo dobre sadove v korist vsega nogometa. V novi upravni odhoT so izvolili za predsednika popularnega Mošo Marjanoviča, za častnega .predsednika pa ponovno Luko Kaliterno. Od slovenskih trenerjev je v odboru kot podpredsednik tudi tovariš P.išek, poleg njega pa so še v raznih odborih Fajon, Vidmar in Markovič. T. B. »Boletova« namiznoteniška nagrada Mali ii 3. mestu Preteklo nedeljo je bil v Kranju republiški turnir v namiznem tenisu, ki se ga pa niso udeležili igralci Odreda in Jesenic. Na ta način so bili Kranjčani brez konkurence. Spet je zmagal prepričljivo Rebolj, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Izkazala pa sta se še člana Partizana iz Kočevja Uranič, ki je premagal Antoliča, in Priča z zmago nad Hlebšem. Poletov vrstni red tega turnirja je naslednji: 1. Rebolj (Proj.) 9.5, 2. Česen (Proj.) 5.5, 3. Petrovič (Proj.) 5. 4. Uranič (Koč.) 4, 5. Priča (Koč.) 2, 6. —8. Sedej, Plut in Modrijan po 1 in 9. Teran 0.5. Z dvema zaporednima zmagama na Jesenicah in v Kranju se je Rebolj povzpel na tretje mesto za Kocjanom in Ahačičem, medtem ko so ostali igralci v glavnem zadržali svoja mesta. Ker ni mnogo izgledov, da bo v teku meseca maja še kakšno večje namiznoteniško tekmovanje, se ta vrstni red verjetno ne bo več mnogo spreminjal. Stanje je sedaj naslednje: 1. Kocjan (O) 64.5, 2. Ahačič 49.5, 3. Rebolj 42.25, 4. Podobnik 39.5, 5. Strumbl 25, 6. Hlebš 22.5, 7. Modrijan 21.5, 8. Vaientar 19s 9 Petrovič 11.75, 10.—11. Jeram in Oblak 8.75, 12. Česen 8.50, 13. Uranič 4, 14, Kosmač 3, 15.—17. Antolič, Priča in Sabec po 2, 18. do 21. Stana, Ošaben, Sedej in Plut po 1, 22.—23. Herman in Teran po 0.5. Od našega celjskega dopisnika, tovariša Karla Juga, smo te dni prejeli dopis, katerega spodaj objavljamo skoraj v celoti. Celje, 5. maja 1954. Uprava ND Kladivar me je danes skupno z drugimi dopisnika iz Celja povabila na poslušanje reprodukcije razgovora članov upravnega odbora ND Kladivar s svojim bivšim članom, nadarjenim l?-3etindm mladincem Piklom, ki je bil posnet na magnetofonski trak. Iz tega razgovora, ki je važen dokument se razkriva vsa negativna plat v našem nogometnem športu, ki mu jemlje vsako vzgojno vrednost. Kladivar se zadnja leta močno trudi pri vzgoji mladega nogometnega naraščaja in vlaga v to delo težke tisočake (trener in številna tekmovanja). Vzgojil je dober in številen kader mladih nogometašev, ki so v preteklem letu osvojili naslov mladinskega prvaka Slovenije, letos pa je marsikateri mladinec že uspešno vjrijučen v ligino moštvo. Eden teh mladih »zvezdnikov« je tudi 17-le+ni Piki, ki je bil letos že uvrščen v državno mladinsko reprezentanco in je s svojimi uspehi obrnil nase pozornost vseh nogometnih strokovnjakov. — Vodstvo Odreda, ki ima svoje zastopstvo tudi v Celju, se je v zadnjem času močno zanimalo za tega nadarjenega nogometaša. Pred dnevi ga je popeljal nek Celjan v Ljubljano z avtomobilom na »razgovore« z vodstvom Odreda. Fanta so v Ljubljani lepo sprejeli in pričele so padati »obljube«. Za prestop v Odredovo družbo mu je bilo obljubljenih ne manj kot din 100.000, stanovanje, služba, brezplačna hrana, perilo, obleka, za njegovo mater v Celjn, ki bi jo mladostnik zapustil na račun svojih »dobrih nog«, pa mesečna vzdrževalnima din 3.000! Fant ni pomišljal in te dni bo sklenjena »kupčija«!! ALI JE ŠPORT ŠE SESTAVNI DEL VZGOJE NAŠE MLADINE Ni dolgo tega, ko smo na skupščini ZŠS v sklepih naglasili, da je šport integralni del splošne vzgoje naših delovnih ljudi, posebej še mladine. To pojmovanje vzgojne vrednosti športa pa mora veljati za vse naše športne delavce in društva. Ne vem pa, zakaj se vodilni slovenski predstavnik v nogometu lahko poslužuje druge poti? Po vsej Sloveniji se upravičeno izprašujejo, koliko kvalitetnih nogometašev je že vzgojilo to reprezentančno društvo! Šport ni in ne sme biti za sredstvo za lahkotno življenje trenutno izvoljene enajstorice. Ali bomo s profesionalizmom začeli zastrupljati že pubertetnike? Zadnja »kupčija« nogometaša Pi-Tcla pa kaže še drugo senčno stran. Ta senčna stran je namreč način, s katerim funkcionarji Odreda pri- Predsedniki in načelniki so razpravljali o zleta mora začeti, kdor hoče postati mojster«. Zato skrbijo, da si mladina že v mladih letih pridobi s pomočjo te igre. hitrost, vztrajnost, srčnost, borbenost in druge vrline. Vsako leto prirejajo šole številna medzavodna, pa tudi medpokrajinska tekmovanja ter celo »prave« tekme, na katere pride deset in desettisoče gledalcev (nedavno smo poročali o tekmi šolskih reprezentanc Anglije in Škotske, kateri je na wembleyskem stadionu pri-sostovalo 90.000 gledalcev). Iz teh šolskih moštev, pa tudi iz številnih amaterskih enajstoric, je prišla že marsikatera »velika zveza« angleškega nogometa, ki jih poznajo po vsem svetu. Angleži so na svoj nogomet zelo ponosni, zlasti na šole, kjer je nogomet že dolga desetletja ukoreninjen kot eno izmed sredstev za telesno utrjevanje mladih generacij. Znan je izrek slavnega vojskovodje Wel-lingtona, ki je po bitki pri VVaterloju vzkliknil: »Bitko smo dobili na etonskih poljanah!« (Eton je namreč znana angleška šola). Profesionalni nogomet je v Angliji razdeljen v več lig, trenutno tekmujejo klubi v treh državnih ligah. Te tekme so največja poslastica za ljubitelje nogometa, nič manjše pa ni zanimanje za angleški nogometni pokal. Samo predlani je bilo 690.000 reflektantov, ki so si hoteli ogledati finalno srečanje tega priljubljenega tekmovanja. Ljubljana, 9. maja. Danes so na Taboru zborovali predsedniki in načelniki ter se pogovorili o dosedanjih pripravah za Titovo štafeto, okrajni nastop 6. junija v Kamniku in za republiški zlet, ki bo prav tako v juniju. Mnogo so razpravljali o težavah glede prevoza telovadečih iz odda-Ijenih krajev, ker je to povezano z ogromnimi finančnimi stroški. Zato bo potrebno, da lokalni činitelji nudijo vsestransko nomoč, da bo vsestransko uspel tako okrajni zlet v Kamniku kot republiški zlet v Ljubljani. Doslej je prijavljenih iz 25 TEKMOVANJE ATLETOV ODREDA Ljubljana, 9. maja. Ker so zaradi zelo slabih vremenskih razmer odpadla atletska tekmovanja v Kočevju in Celju, se je del atletov Odreda pomeril včeraj in danes na internih tekmovanjih v Ljubljani. Kljub zelo slabemu ekališču in ostalim napravam so bili dosežen’ nekateri zadovoljivi rezultati. Državni reprezentant Pokorn je v svojem prvem letošnjem nastopu pokazal, da ima kljub pomanjkanju treninga zaradi poškodbe že zadovoljivo hitrost, slabše pa je s samim skokom v daljino. Tehnični rezultati: 100 m Pokorn 11.4, Černe 11.8, Hiti 11.8, 400 m Hiti 53.1, Seliškar 53.6, višina Petrušič in Novak 170, daljina Pokorn 6.03, Petrušič 5.81, troskok Černe 12.74, krogla Petrušič lt.30; mladinci — Wm Habič in Turk 10.5. daljina Turk 5.94; ženske — 60 - Marolt 9.3, daljina Peri-šič 4.38. Marolt 4.30, višina Stamejčič in Perišič 130, krtgla Hudobivnik 10.69. stopajo k kupovanju kvalitetnih nogometašev po naši republiki. Čemu jo tukaj potrebno »ilegalno« delo brez vednosti zainteresiranih društvenih uprav? Ali ne bi vodstvo Odreda moglo stopiti v direkten kontakt s Kladivarjem in se pogovoriti o prestopu Pikla, recimo iz razlogov, ker bi v Odredu imel večje možnosti razvoja? Ali: Piki nam je potreben zavoljo skupnega interesa po afirmaciji nogometa v slovenskem merilu? Čemu torej ta zahrbtnost, namigovanja, zapeljive obljube, vožnje z avtomobilom itd... Ali to koristi poglabljanju zdravih odnosov med slovenskimi športnimi društvi? Prav bi bilo, da o tem problemu, ki je živo zadel celjsko športno javnost, slišimo še drugo plat — predstavnike ŠD Odred. Jug Karel Kaj pa pravijo pz>i Ccž^edfu Brž ko smo prejeli zgoraj citirano pismo, smo vprašali vodstvo Odrediove nogometne sekcije, kaj je resnica na tem. Res je. Piki se je odločil prestopiti k Odredu, In sicer po razgovorih z načelnikom nogometne sekcije tov. Pircem, ki je Pikla povabil v Ljubljano. Po Izjavah Odredovih funkcionarjev so Pikla hoteli pritegniti v svoje vrste že prej Hajdukovci, zato so bili oni mnenja, da je navsezadnje bolje, če se fant vpiše v Odredovo sekcijo In so mu zagotovili pomoč pri strokovni Izpopolnitvi, prehrano in oskrbo ter tudi podporo njegovi materi, ki živi v Celju. Prepričani so, da mu bodo mogli nuditi možnost poštenega življenja in da bo imel Piki vse pogoje za svoj športni razvoj tudi pri Odredu. Odločno pa zavračajo nekatere trditve, češ da so ponudili Piklu loo.ooo dinarjev, ker menijo, da bi bilo to nepošteno. Na vprašanje, zakaj se o tej stvari niso pogovorili z upravo ND Kladivar, je funkcionar nogometne sekcije Odreda tov. inž. Suhic dejal, da to pač ni Imelo pomena, ker so imeli slabe Izkušnje že pri »Rudarju« v Trbovljah, ko so načeli vprašanje prestopa Opresnika v Odred, pa po večkratnih razgovorih niso naleteli na razumevanje. Tudi sam Piki je priznal, da te stvari glede zagotovitve njegove življenjske eksistence s strani Odreda držijo, da pa ni bilo govora o kakšnem denarju. Zatrdil pa je, da se Je dokončno odločil prestopiti k Odredu. Funkcionarji Odreda so ob tej priložnosti tudi izrazili mnenje, da slovenski klubi nimajo nobenega razumevanja za kakršno koli okrepitev kvalitete slovenskega nogometa in da bi to morda dokončno razčistil le eventualni sestanek, kjer bi se neposredno pogovorili o vseh problemih, ki težijo slovenske nogometne klube. Mnenje uredništva: Takšne so torej obtožbe iz Celja, ki pa jih Odred — vsaj najtežje — odločno zanika. Zato je, razen že opetovano ponovljenih načelnih stališč, težko dati sodbo v konkretnem primeru. Po vsej verjetnosti pa bosta o vsem spregovorila še oba kluba, kakor tudi pristojni športni forumi. društev na področju Ljubljana mesto in okolica za zlet v Kamniku naslednje število pr ajdnikov: pionirjev 605, pionirk 568, članov in mladincev 486, članic in mladink 463, skupaj 2122 telovadečih. Vprašanje krojev za vse nastopajoče oddelke so ponekod dobro rešili, pri nekaterih društvih pa je opaziti še nekako malodušie, ker niso znali pravočasno pristopiti k temu perečemu vprašanju. Sed/j je skrajni č .s, zlasti za republiško Zvezo, da priskoči na pomoč jri nab , vi blaga oziroma krojev, predvsem onim društvom, ki imajo dovolj telovadečih, a iz gmotnih ozirov ne morejo vsem nabaviti krojev. Težave so zlasti pri podeželskih društ ,”i, zato naj tam s pomočjo staršev in drugih organizacij skušajo rešiti ta problem in omogočiti naši mladini, da lahko sodelujejo na predvidenih zletih. Zato apeliramo na vse organizacije, pa tudi oblasti, najbolj pa seveda na pristojne občine, naj pokažejo več razumevanja za podporo tem partizanskim društvom in tako prispevajo k udeležbi na društvenih, okrajnih in republiškem nastopu. S. F. Dve zmagi Kladivarja Celje, 9. maja. Včeraj so Kladivarjevi nogometaši nastopili v dveh prijateljskih tekmah, Id sta nudili gledalcem veliko užitka. Pomlajeno ligino moštvo je premagalo moštvo JLA celjske garnizije s 7:2 (2:1), mladinci Kladivarja pa ustrezajoče moštvo ZNK Ljubljane s 6:3 (2:1). Maribor : Koroška 3 : 3 V sredo je nagometna reprezentanca Maribora igrala neodločeno 3:3 z reprezentanco Koroške. Tekma je bila ob slabem vremenu v Mariboru. Visoka zmaga Ljubljane nad Braulkem Ljubljana, 9. maja. Danes sta se v Ljubljani sestali v dvoboju L zvezne teniške lige članski moštvi Branika iz Maribora in Ljubljane. Dvoboj je istočasno veljal tudi kot prvi del tekmovanja za moštveno republiško prvenstvo v letu 1954. Ljubljančani so slavili visoko zmago s 5:1. S pokazano kakovostjo iger ne moremo biti zadovoljni. Sicer pa nas to ni presenetilo, saj letos slovenski igralci še sploh niso redno trenirali. Še največ je pokazal mladi mariborski igralec Lovrec, ki je prepričevalno premagal Suharja. Med Ljubljančani je igral najbolj zanesljivo Škulj. Rezultati so bili naslednji: Čebular (L) : Bergant ml. (B) 6:3, 6:2, Žerovec (L) : Ratej (B) 6:4, 6:1, Suhar (L! : Lovrec (B) 10:12, 1:6, Škulj (L) • Toš (B) 6:0, 6:2, Čebular-Žerovec (L) : Lov-rec-Rajher (B) 6:0, 6:2, Suhar-Ogrin : Ratel-Horvat 4:6, 6:1, 10:8. Lbi/ctCr t/ Vactvu? Mladinski teniški prvak Slovenije, Lovrec iz Maribora, je danes odpotoval iz Ljubljane v Zagreb, kjer se bo udeležil kvalifikacijskega tekmovanja najboljših jugoslovanskih mladincev za sestavo državne reprezentance, ki nas bo zastopala na mednarodnem prvenstvu Francije v Parizu. Lovrec bo moral odigrati 3 igre z Zagrebčanom Humarjem, s katerim deli na državni jakostni lestvici 4.-5. mesto. Zmagovalec tega dvoboja se bo udeležil turnirja v Parizu. A P B A Piaarabii zmaga naše moške in ženske reprezentance Tekmovalci in tekmovalke delavske telovadne organizacije »Satus« iz Švice so naši stari znanci. Zadnje srečanje je bilo pred dnevi v Sarajevu, kjer je 1. in 2. maja sarajevsko občinstvo z navdušenjem pozdravljalo lepe izvedbe tako naših kot švicarskih tekmovalcev in tekmovalk. Moška tekma je bila za nas prijetno presenečenje, sa so jugoslovanski tekmovalci prvič premagali švicarsko vrsto v razmerju 328.50 : 526.60 točke. Borba je bila ostra in tr>oči enakovredne, saj so Jugoslo-vani vodili ob koncu tekme le z nekaj desetinkami prednosti in končno odločili zmago z razliko 1.90 jfjčke. Jugoslovanski tekmovalci so bili boljši na preskoku čez konja, na krogih in v prosti vaji, Švicarji Pa na konju z ročaji, na bradlji in Pa drugo. Prav lepe prvine smo videli na krogih in na drogu, medlem ko na ostalih orodjih ni bilo Nikakršnih izrednosti. V preskokih eez konja so naši tekmovalci pred-Pjačili pred Švicarji in razlika 2.40 iočke bila odločilna za kanoni izid, eeprav sta se na nadaljnjih orodjih °be vrsti menjavali v vodstvu. Pr-v’ak »Satusa« Hans Biischlen je bil tudi prvak te tekme, za njim pa nista prav nič zaostajala Ivan Caklec ju Franjo Jurjevič, oba iz Zagreba. Naš državni prvak Furlan ni bil Najbolje razpoložen in se mu še Pozna prebolela gripa. Ivan Kujun-užič je zaradi slabše izvtjcjlie na konju z ročaji zasedel šele 6. mesto, toda je še vedno eden naših Najbolj rutiniranih tekmovalcev. Na tej tekmi je slavil tudi 20. nastop v jugoslovanski državni repre-zentanci in prejel za to diplomo in spominsko darilo. _Žens!ka tekma ni bila toliko za-Nimiva zaradi končnega izida, saj lo bila zmaga Jugoslovank že vna-Prej odločena. Švicarke so namreč *ačetnice v orodni telovadbi in so |o začele gojiti šele pred leti in mdi še ne telovadijo na visoki gre-m in dvovišinski bradlji. Bolj z za-Nimanjem smo pričakovali, kaj l>o-uo pokazale na enakovišinski bradlji in na krogih v gugu. Priznati NJoramo, da tu niso bile slabe. Tek-Nm je obsegala le tri panoge, in to Boštjan o nogometnih Salomonih Baje je bil velik modrec svetopisemski Salomon. Tisti njegov sodni rek o raz polovičen ja otroka res ni bil kar tako. In je tudi zadržal v vesoljnem svetu slavno ime in velik sloves. Ijivo pravične razsodbe, motivacija, ki bi ji bil težko kos sam svetopisemski Salomon. Sreta ni namreč grešil takrat, ko je razveljavil Odredov re- gularni gol, kajti Odred takrat golov čaja v prvi ligi. tragične smrti odkril še enega. Naša nesreča je poleg mnogih drugih tudi ta, da nimamo vsaj 50 odstotkov slovenskih sodnikov kremenitega zna- itak ni potreboval (Slovenci so že iz Vendar ni tale zastareli modrijan principa notorične nogometne nezna-nič nasproti beograjskim Salomo- Vprašujete se, kakšen naj bi bil tak kremenito značajen sodnik. 1, tak nom iz vrst najvišjih žogobrcarskih forumov. Nekakšna komisija sodni- smrtna pregreha je bila v tem, da se je v odmoru pokesal in priznal, da je napravil napako. To pa je višek lice, iz česar sledi, da so njihovi goli pač, da bi razveljavljal Odredovitn že v zametkih neregularni). Sretina nasprotnikom regularno dosežene go- vija 56.20, Švica 53.75; bradlja: Jugoslavija 53.35, Švica 55.35, konj z ročaji: Jugoslavija 52.05, Švica 52.55, krogi: Jugoslavija 56.30, Švica 54.75, proste vaje: Jugoslavija 56.70, Švica 54.35, drog: Jugoslavija 54.90, Švica 55.85; posamezniki: 1. Buschlen (Šv) 56.70, 2. Caklec (J) 56.15, 3. Jurjevič (J) 55.05, 6. Kujundžič, 7. Furlan 8. Madžar, 9.—10. Skaza in Pečar, 13. Tomšič; ženske: Jugoslavija 139.70, Švica 130.50; orodje — preskok: jugosla-vija 47.50, Švica 42.10; bradlja: Jugoslavija 45.85, Švica 44.95, proste vaje: Jugoslavija 46.35, Švica 43.45; posameznice: 1. Spasič 28.35, 2. Rili (Šv) 28.25, 3. Medle 28.00, 4 Periškič 27.45, 5. Buchner (Šv) 27.20, 7. Šar-čevič, 10. Cerar. Vazzaz Jelica koo nad sodniki se je po izčrpavajočem zasliševanju oseh prizadetih in neprizadetih z nogometne tekme Od- sramote za vsakega sodnika in tisti, ki se tako daleč spozabi, zasluži kazen. Zato so beograjski Salomoni red: Vardar do pasu poglobila o izredno kompliciran problem. »Ali je Sreta kriv, ali ni kriv?« S sumljivo lahkimi srci so se soglasno odločili za krivico, zaplembi le, čisto tako, kakor je sodnik Sreta razveljavil Toplakov pridelek na tekmi proti Vardarju. Potem bi odločno trdil, da je vedno videl nekoga v pasivnem offsideu ali kaj podobnega in ne bi popustil, na če bi prišli omahljivca poslali za mesec dni med novinarji iz cele Jugoslavije nadenj penzioniste. Verjetno bo ta čas zado- (ne pa tako, kot tista mevža iz Beo------’ ' '" J ------------1—prav mu je, da je bil sus- stoval — so dejali — da se mu bodo grada ročili, naj se pripravita na ponovitev spopada. Termin za obračun bo določen naknadno (verjetno so hoteli počakati na ugodno znamenje iz ozvezdja, ki bi ustrezalo Odredove-rnu horoskopu!). Tale pravdorek me je ganil prav do podplatov. »F Beogradu se je zgodil čudež! Začelo je sijati sonce pravice!c sem vzkliknil, ker je bilo o zgodovini jugoslovanskega nogometa prvič, da so izkovali sodbo nam v prid. Nekaj dni kasneje je prisoetila iz ISeograda motivacija gornje presun- šču sodnik »bog bogova«. In kar bog enkrat reče, je nepreklicno, pa če bi se zaradi tega sto Odredov v drugo ligo. To spoznanje je posvetilo z reflektorsko svetlobo tudi v moje možgane. k beograjskemu čudežu, ki je bil pač kratkega veka. Stvar je prišla pred najvišjo instanco, to je pred Super-Salomone. Preštudirali so akte in pravdorek Salomonov nižje stopnice ter ugoto- Zato rečem osem vam športnim ki- vili: »Res je, da je Sreta grešil, ker rurgom. ki hočete pojasniti in opra- je priznal, da je grešil, ko ni grešil. vičiti Odredovo prezgodnjo smrt v prvi ligi: prav je, da greste pokojniku v jetra in obisti ter razkrinkavate bacile, ki so se zalezli v igralce, trenerja, o upraoo in ne vem kam še vse. Toda jaz med obilico vzrokov Na Vrhniki je žlw£ihiio.. • V parfszoitskem društvu načrtno gole atletiko, odbojko, košarko, smučanje in druge panoge - 200 telovadcev bo sodelovalo na republiškem zletu mladinke, ki so se zdaj lotili dela. Na- Preskok čez konja na sir, bradljo (Jugoslovanke na dvovišinsiki, Švi-Carke na enakovišinski) in prosto Yajo. Jugoslavija je postavila tako ^enovano B vrsto, toda kljuib temu smo vedeli lepe, smiselne in težke Sestave. Švicarke so še slabe na Preskoku čez konja, kjer sita le 2 tekmovalki prejeli oceno čez 9 točk, Niedtem ko je bila pri naših tekmo-'mtkah najnižja ocena 9.25 točke. Pjoste vaje Švicark so še zelo statične, polne nepomembnih drž in Ne vsebujejo dovolj težkih prvin. V Prikazu vaj n<. krogih v gugu so pa NOkazalo dovolj poguma v prvinah v velikem gugu. nekoliko nesigtirne Pn so bile pri doskokih. Naslednji Pan sta obe vrsti priredili še propagandni nastop v Mostarju, kjer je oadalo za nastop veliko zanimanje. - Uspehi so bili naslednji; moški: Jugoslavija 328.50 točke, Švica 326 60: orodje — preskok: Jugo la- Društvo »Partizan« na Vrhniki je osvojilo drugo nagrado v lanskem tekmovanju za pokal Ljudske pravice. Pa tudi sicer uživa glas dobrega in naprednega društva. Zato nas je zanimalo, kako delajo in kakšne načrte imajo v tem društvu pred letno sezono. Dežuje in od vzhoda priganja veter neznansko grd mraz, ki sicer ni tak, da bi šel čisto do kosti, toda kljub temu je hudo odveč v tem letnem času. Tembolj pa je odveč vrhniškim telovadcem, ki komaj čakajo, da bi pričeli delati na planem. Zastran tega ni torej prav nič čudno, da sta me sprejela na igrišču kljub dežju dva mlada telovadca, ki sta se urila v suvanju krogle. Ze nevajeno oko bi opazilo, da jima to orodje ne povzroča težav in prav prijetno ju je bilo gledati. Pozneje sem zvedel, da sta to »stebra« vrhniških atletov, brata Kunc, ki jim mraz ne more do živega. Namenil sem se najprej v telovadnico in ju nisem motil ob njuni zares očitni vnemi. Ako stopi obiskovalec v preddverje, mu stopijo nehote v oči tri dokaj velike table. Na prvi je z lepimi črkami oprem- nera P°menku s predsednikom tov. Ra reč imajo starejši pionirji in mlajši mladinci. Kar je drugih panog, je seveda ker je razveljavil Toplakov gol. Zato se je pokoril djpvolj težko, saj ni smel ves mesec zabrlizgati na piščalko. Toda kako pride Vardar do tega, da bi še enkrat potoval v Ljubljano zaradi greškine greške sodnika Srete. In to celo zaradi enega samega piškavega gola, ki ga bo imel neki Odred (kakšno društvo je že to?) manj! Res nezaslišano! Zatorej so si Supersalomoni z razsodbo nižjih Salomonov obrisali... usta, ugotovili, da je bilo Slovencem že tako~ preveč veselja, ker so ves mesec živeli v iluziji, da je zavladala na vrhu nogometne organizacije pravica in odločili supersalomon-sko dokončno in nepreklicno 1:0 za Vardar. Kdor je mogočen, ne sme biti malenkosten. Prava figa, če bo tam ne- čelnica Mica Miklavčičeva je priprav- ha prvem mestu atletika in smučanje, a , r ;„ K/;"; VT ’ CC, ’ i?7? Hala evnln skunino mladink v eni od vse kaže, da se bo dobro razvilo tudi kJe Ljubljani kdo zabevskal (na Ijala svojo skupino mladink v eni od zJetnih točk, medtem ko sta vadili na drugem koncu dve vrsti simultane preskoke pod vodstvom okrajnega vaditelja Milana. Za republiški nastop se pripravljajo dokaj resno in nameravajo poslati v Ljubljano 200 telovadcev. j MLADINA JE NAVEZANA NA DRUŠTVO Razen teh, ki so vadili v telovadnici, je bila v sosednjem prostoru tudi skupina namiznoteniških igralcev in bela žogica je veselo odskakovala po mizi z ene strani na drugo. Tako so bili spodnji prostori sredi popoldneva v polnem »obratovanju«. Krenil sem še v društveno pisarno, ker sem tam upal dobiti še koga, ki mi bo kaj povedal o razmerah v društvu. Stopil sem v prijetno zakurjen prostor med postavne mladeniče, ki so bili v živah- plavanje. V vseh teh panogah so Vrhničani že dosegli več, kakor povprečno stopnjo. »Sedaj bi morali prijeti mladino v roke dobri trenerji in teh Vrhnika nima,« je potožil predsednik. Za sedaj imajo obljubljeno pomoč od plavalne in ro-lco-metne zveze, medtem ko bo prihajal med atlete enkrat tedensko znani 4kl-redov metalec Marko Plut. Zares je v tem moštvu zasnovano delo širokopotezno. »Z dosedanjimi uspehi smo zadovoljni, zlasti če upoštevamo, da društvo dela šele dve leti,« meni tov. Ijen urnik redne telovadbe. Zastopani so vsi oddelki, od podmladka pa vse do članstva. Na drugi plošči je razpored treningov. Tu je na vrsti atletika, odbojka, košarka, mali rokomet in nogo- domanom. To so bili odbojkarji, ki so prišli na svoj trening in bodo morali počakati, da bo zvečer ob osmih prosta telovadnica. Tudi ti so se jezili na čudno vreme, ki jim preprečuje vadbo na pro- met. Najbolj me je presenetilo, da imajo ^fzerl teh tu .še nek'aj drugih tu tudi orodni telovadci odmerjen svoj čas. No, in na tretjem izvesku je pisalo, kdaj uraduje društvena pisarna in kdaj so posamezne seje. Stopim naprej v telovadnico. Blizu štirideset de klic-za stopnic ženskega podmladka — je ljubko ponavljalo gibe, ki Jim jih je pokazala vodnica Nanika. Se nekaj korakanja in vesela igra z žogami, pa je bila ura pri kraju. Se pred koncem so se jeli zbirati mladinci in primer tale Boštjan). Kadar gre za majhne stvari (Odred je že nekaj takega!), se lahko mimogrede spreminja belo v črno in črno d belo. Pač po^ potrebi, okusu in pravilnemu občutku za pravico. Z 1:0 je komedija končana. Končana po starem srbskem izreku opojev vuk magarca.U Boštjan Zafrkant * predsednik. Le ko bi ne bilo toliko te- ./** som bil zdrav- žav zastran denarja, je povzel takoj za 11 j Askovcev, me^je tis.karski škrat tem. Lani niso dobili skoraj nobene pod- £>rdo zamazal. Prijatelj Pepe mi je pore. Letos se jim obeta dvoje večjih namreč očital, da se preveč ženem zneskov od Okrajnega ljudskega odbora in od Tovarne usnja. Vsa sredstva bodo porabili za ureditev atletskega igrišča in dograditev plavalnega bazena, vse gradnje tod so namreč zaradi barjanskih tal hudo komplicirane in zato tudi drage.. Razen tega telovadnica potrebuje še vedno tu in tam kakšno dopolnitev. Tudi sedanje igrišče za odbojko in košarko bodo premestili nekoliko naprej, tako da bo prostor tik pred domom namenjen samo za telovadbo na orodju. Vse to povzroča upravi velike skrbi in dosti dela. Vendar dobra volja pre- ža »sanacijo« športa in ne za »senzacijo«, kakor mi je škrat »podvalil«. B. Z. odbornikov ter fantov in deklet, ki so prišli v svoje društvo, da se pomenijo o tem in onem. S predsednikom sva bila hitro v Živah- niaga vse ovire. Kljub denarnim teža- Še enkrat o športnih dnevih nem pogovoru. Na vprašanje, ali je v domu vedno tako živahno, je odgovoril, da je dom »okupiran« od jutra do večera. Dopoldne imajo tu gimnazijci svojo šolsko telovadbo, popoldne in zvečer pa prihaja članstvo. »Naše društvo postaja mladini drugi dom,« je s ponosom ugotovil predsednik. Z vsemi pripadniki ima društvo okoli 500 rednih članov, ki vsi aktivno telo- vam bodo izvedli letos celo vrsto tekmovanj in se v velikem številu udeležili republiškega zleta. Le za udeležbo na okrajnem zletu v Kamniku še nimajo sredstev. Po vsej verjetnosti pa bodo že kako rešili zadeve, saj so doslej še vse. Se in še so pripovedovali predsednik in drugi o delu društva. Ako bi hotel napisati vse, nad čemer se vesele in o vsem, kar jih tare, bi skorajda imel »Po- ^ predzadnji številki »Poleta« je ^Podpisan pisec napisal članek o “bortnih dnevih, na katerega bi rad °tfgovoril. Pravzaprav bi hotel odgo- ugotovil, da je letošnje srednješolsko prvenstvo bila najmasovnejša smučarska prireditev sezone. In do take prireditve ne prideš nepripravljen, za v°riti ne toliko piscu, kot pojasniti vse to je bilo treba ne samo v Ljub-s*var vsem tistim, ki jih na novo speljani športni dnevi v naše šole ^b^majo in ki bi jih informacije v ^bUki, kot jih podaja pisec tega clanka, lahko zapeljale do napačne s°dbe o športnih dnevih. Se posebej e mi zdi važna stvar zato, ker ima vsaka novost, pa naj bo še tako na-^tedna in koristna, vedno nasprot-in tako so tudi športni dnevi ^katerim, ki jih še tlačijo zastareli ^zori, trn v peti. Stalno negodujejo &r°ti njim, češ da jemljejo dijakom **ePotrebni čas za učenje in da so Udi sicer nepotrebni. In res bi bili Portni dnevi taki, kot jih opisuje Pisec omenjenega članka, nepotrebni, r* th tiči nevarnost. Nepravilno pokanje o športnih dnevih bi stvari .. k° prizadejalo škodo in zato že-l,h povedati, da pisec omenjenega ^hka nima prav. t ^ članku stoji trditev, da učitelji e,&sne vzgoje v zimskih dneh pri /bučanju dijakov niso sodelovali in a dijaki od njih niso pridobili ni-^ukega znanja. V isti sapi očita tudi mučarskim učiteljem, da niso sode-^°vali pri zimskih športnih dneh. N< ®rr}» kje je pisec dobil podatke za trditve. Zdi se mi, da jih je po-^avii kar pavšalno in milo rečeno r *tri dni«. Samo nekoliko bi se mo-v Pozanimati za ves potek tekmo-s n^a za srednješolsko prvenstvo v Uganili, pa bi lahko ugotovil, kako Pravično in nepreudarno je izrekel . Jo sodbo o zimskih smučarskih * ^ Ne bom našteval številk, treba ^ iti samo k Društvu učiteljev In ^sorjev telesne vzgoje, kjer imajo reh, ki jih ne poznajo in ne razu Pisnike o tekmovanjih, pa bo lahko mejo. S. Ijani, temveč širom cele Slovenije po vseh šolah izvesti šolska tekmovanja, skozi katera je šlo na tisoče in tisoče mladih smučarjev. Ali verjamete, da so pri vsem tem sodelovali skoro izključno naši učitelji in profesorji telesne vzgoje in da so le deloma pri tem delu uživali pomoč drugih profesorskih zborov? Odgovor na to vprašanje vam bo potrdil nesmiselnost preje omenjenih trditev. Prav tako ŽIŠ ni edina šola v Ljubljani, ki je znala izkoristiti sončen pomladanski dan in prirediti športni dan v obliki atletskega tekmovanja na igrišču. Osebno poznam vsaj še sedem ljubljanskih šol, ki so napravile isto in vem, da se po vsej Sloveniji srednješolska mladina z vso vestnostjo pripravlja na prvenstvo v tej športni panogi. Tudi tu sodeluj« na tisoče mladincev in mladink in priprave se vsekakor vrše na igriščih, saj v telovadnici atletike skoro ne morejo gojiti. Ze vnaprej torej Lahke trdimo, da bo republiški finale v Celju pokazal, da je bila trditev v tem članku neresnična, nesmiselna ter tako' do učiteljev, kot do dijakov krivična. Prav lahko bi se dogodilo, da bi res prišlo do razočaranja, kot se tega boji pisec. Razočarana bi bila naša mladina, toda ne nad športnimi dnevi, marveč nad tem, da bi ji morda zopet poizkušali športne dneve odvzeti. Tega razočaranja pa ne bi bili krivi učitelji in profesorji tel. vzgoje temveč ljudje, ki tako neodgovorno in nepreudarno skušajo soditi o stva- vadijo. Zgovorno mi je predsednik raz- premalo prostora. Naj omenim le še lagal, kako si društvena uprava prizadeva pripraviti čimveč najrazličnejših tekmovanj in kolikor se le da veliko vadbe na prostem. V teh stvareh je društvo doseglo že zavidanja vredne uspehe. Danes pridno vadijo odbojkarji, košar- to, da pripravljajo sredi poletja velik društveni nastop s tekmovanji v mnogih panogah. Tedaj bodo razvili tudi novi društveni prapor. Moj obisk je bil pri kraju. V kratkih treh urah sem do'dobra spoznal delo pAiiniic i/ £ju&t(aHi organizira v mesecu maju izlete: 21. maja trodnevpi avtoRuisni izlet v Portorož, 22. maja dvodnevni avtoBuisni izlet preko Vršiča v Trento, 29. maja dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino, 29. maja dvodnevni avtobusni izlet v Crikvenieo. Znižane cene! Prijave sprejema PUTN1K Ljubljana V mesecu j unij u bo organiziral PUTN1K v Ljubljani več izletov v Dubrovnik, Split, Trento in Plitvice. karji in nogometaši. Najbolj je napre- vrhniškega »Partizana« in reči moram, Cio vala odbojka, medtem ko goji mladina da raste množično mali rokomet. Monopol za to društev. 1 naših najboljših -K Na gimnaziji v Murski Soboti je košarka zelo priljubljena, saj cj skoraj vseh 700 gimnazijcev, ki possčajo ta zavod, ukvarjajo s to panogo. Prof. Bregant (na sliki s klobukom), naš zvezni košarkarski sodnik, je lani zbral okrog sebe majhno skupino in začel z njo marljivo trenirati. Vsi so hitro napredovali, obenem pa je zraslo zanimanje tudi pri ostalih. Poleg fantov se za košarko zanimajo tudi dekleta, saj so že v prvem polletju odigrala pi vcu sivo višjih razredov, sedaj pa bodo odigrale prvenstvo še v drugem polletju. Prvi mesti med razvedi sta letos osvojila VI. a in VI. b, ki tvorita tudi reprezentanco gimnazije (na sliki) ATI. E T I K A Jugoslovanski atleti v inozemstvu Atletska zveza Jugoslavije je objavila spored gostovanj najboljših jugoslovanskih atletov na mednarodnih tekmovanjih v tujini. Najvažnejša tekmovanja, katerih se bodo udeležili naši atleti: 23. maja — Turcoing (Francija): Ben jak, Mugoša, Ceraj, Štritof, Pavlovič, 29. maja — Giasgovv: Mihalič, Otenhajmer, Mi-lakov, Gubijan, Krivokapič; 10.—11. junija — Finska: Mihalič, Mugoša; 16. junija — Bruselj: Milakov; 25.—27. junija Helsinki: Mugoša, Milakov, Šarčevič, Krivokapič; 2. avgusta — London: 5 atletov in 2 atletinji, ki bodo določeni naknadno. Atletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Norveške, ki bi moral biti 2. in 3. oktobra v Sarajevu, je bil na prošnjo Norveške preložen na 25. in 26. septembra. Evropska atletska zveza je določila minimalne rezultate, katere bodo morali doseči udeleženci letošnjega evropskega prvenstva v Bernu v kvalifikacijskih tekmovanjih, če bodo hoteli nastopiti na glavnem tekmovanju. Moški: krogla 14.50. disk 45, kopje 63, višina 190, daljina 7.10, palica 4.05, troskok 14.50; ženske: krogla 12.30, disk 40, kopje 40, višina 1.50, daljina 5.30. Prihodnjo nedeljo bo v Kočevju tradicionalno atletsko tekmovanje v spomin narodnega heroja Janka Starihe. Za prehodno nagrado Sveta za prosveto in kulturo Črnomelj se bodo borile srednješolske ekipe Novega mesta, Kočevja in Črnomlja. Program tekmovanja: 100 m, 300 metrov, 1000 m, višina, daljina krogla, kopje, švedska štafeta. K E C SpGGed ^miadafrsUedtia z^ecz^e kmatkatskt iifyt Popolna pireMoč Slovencev Naši kegljači opravičili svoj sloves Tekme v maju 9. Zrenjanin — Proleter : Železničar (K) Beograd — Partizan : Mladost Ljubljana — ŽKK Ljubljana:Montažno 10. Beograd — Radnički : Mladost 11. Beograd — BSK : Železničar Cačak — Borac : Partizan 12. Zrenjanin — Proleter : Mladost 13. Ljubljana — ŽKK Ljubljana:Lokomot. Beograd — Crv. zvezda : Radnički 14. Zrenjanin — Proleter : Borac 15. Beograd — Partizan : Crv. zvezda 16. Karlovac — Železničar : Lokomotiva Zrenjanin — Proleter : Radnički 17. Zagreb — Mladost : BSK 18. Zagreb — Lokomotiva : Crv. zvezda 19. Zagreb — Montažno : BSK Ljubljana — AŠK : Železničar (K) 20. Zagreb — Mladost : Crvena zvezda 21. Zagreb — Lokomotiva : BSK 22. Ljubljana — ŽKK Ljubljana : C. zvez. Zagreb — Montažno : Borac 23. Zagreb — Lokomotiva : Borac 25. Ljubljana — AŠK : Borac 27. Karlovac — Železničar : Borac Beograd — Partizan : Montažno 28 Beograd — Radnički : Montažno 29. Beograd — Partizan : Lokomotiva 30. Beograd — Crv. zvezda : Montažno, Zagreb — Mladost : AŠK 31 Beograd — Radnički : Lokomotiva Tekme v juniju 2. Beograd' — BSK : Radnički 15. Beograd — BSK : ŽKK Ljubljana Zagreb — Mladost : Železničar 16. Beograd — Crv. zvezda : AŠK 17. Cačak — Borac : ZKK Ljubljana 13. Beograd — Radnički : AŠK 19. Zagreb — Lokomotiva : Proleter Beograd — BSK : AŠK 21. Ljubljana — ZKK Ljublj. : Proleter 23. Ljubljana — AŠK : Proleter Karlovac — Železničar : Partizan 25. Zagreb -— Montažno : Proleter Ljubljana — ŽKK Ljublj. : Partizan 26. Ljubljana AŠK : 'Partizan Beograd — Crvena zvezda : BSK LESTVICA PO IV. KOLU: Crvena zvezda 3 3 0 0 245:159 6 Ljubljana 4 2 1 1 216:167 5 Lokomotiva 2 2 0 0 109: 79 4 Mladost 3 2 0 1 163:164 4 Partizan 2 2 0 0 130:121 4 Montažno 4 2 0 2 215:242 4 Radnički 4 2 0 2 204:232 4 BSK 2 1 0 1 105:116 2 Proleter 3 1 0 2 155:170 2 Železničar 4 1 0 3 201:242 2 ASK 3 0 1 2 154:164 1 Borac 4 0 0 4 211:262 0 Letošnje državno prvenstvo kegljačev v mednarodnem slogu, ki je bilo od pretekle sobote do torka v Mariboru, je dalo presenetljive rezultate in dokazalo, da se je kvaliteta kegljaškega športa pri nas dvignila na visoko raven, še posebej pri Slovencih, ki so prav letos končno uspeli premagati svoje najhujše konkurente Hrvate. V zvezi s tem smo se razgovarjali s tehničnim referentom KZS tov. Glavičem in ga vprašali odkod ta uspeh. »Lepe uspehe Slovencev je treba pripisati predvsem velikemu razširjenju kegbaškega šoorta v Sloveniji, saj je ravno nedavni plenum ugoto- Po četrtem kolu IifiaMjama d.naga Polno razbuljivih trenutkov je bilo v torek zvečer na derbyju med slovenskima rivaloma AŠK in Ljubljano, kar vidimo tudi na sliki na 1. strani. V prvem polčasu tega srečanja je Aškovcem trda predla, saj so železničarji vodili kar z 18 točkami. V drugem delu igre pa se je AŠK neverjetno popravil, za kar imajo veliko zaslugo »večne rezerve« — Pertot in tudi Kandus, Srečanje se je končalo neodločeno 50:50, s čemer sta bolj ali manj zadovoljni obe strani. Ljubljana je spet pokazala zadovoljivo formo in vigrano celoto, najboljši igralec je bil Dvoržak. Pri AŠK pa smo opazili, da se je moštvo spet znašlo in zato lahko od njega v nadaljnjih tekmah upravičeno pričakujemo lepše uspehe, kakor jih je pokazalo v prvih srečanjih. Najboljši pri AŠK je bil državni reprezentant Kristančič z 22 točkami, poleg njega pa še branilec Pertot. V četrtek zvečer je bila na sporedu še tekma med Ljubljano in Radničkim iz Beograda, ki se je končala z zmago domačih 61:30 (26:7). Tudi ta tekma je pokazala, da železničarjem ugaja »mokra klima«, saj so že drugič (prva tekma proti Karlovcu) na razmočenem terenu odločno premagali nasprotnika. ki ni bil kos domačinom. Rezultat ostalih tekem med tednom: Lokomotiva : Montažno 63:42 (32:16), Partizan : Proleter 57:55 (22:29), Crvena zvezda : Železničar 86:64 (49:34), Mladost : Borac 55:48 (26:17). vil, da se povsod porajajo novi kegljaški klubi in. da mamo vedno več kegljišč na razpolago. Vztrajno vež-banje in zagrizenost je vodila naše kegljače od uspeha do uspeha, in čakali smo samo trenutek, ko se bomo pomerili z najresnejšimi konkurenti, Hrvati, na letošnjem državnem prvenstvu. Uspeh ni izostal. Povsod smo poželi doste' z: .age in dokazali, da v tem športu res nekaj pomenimo.« Tako je de al tov. Glavič, nato pa povedal še nekaj zanimivosti z letošnjega prvenstva. Najprej so se pomerili med seboj zastopniki vseh republik in nastopilo lih je skupaj 70. Že prvi dan so bili doseženi zelo razveseljivi rezultati, nihče pa ni pričakoval, da bo pri tem plasmaju, vsaj kar se prvega in drugega mesta tiče, tudi ostalo. Zmagal je skoraj neznani tekmovalec Rajčič, član Medvegrada iz Zagreba, z. 868 ke-lii, tik za njim pa se je uvrstil le z 2 kegljema manj član Ljubljane Dominko, medtem ko sta oba Branikova najboljša tekmovalca Gomolj in Kobal dosegla z 858 in 857 keglji nadaljnji dve mesti. Tudi »starina« Kombolj sc je dobro odrezal z doseženim petim mestom, medtem ko so odpadla razna zveneča imena, kot Hladnik, Pogelšek, Kružič, Denič, Smoljanovič Jn drugi. Že v posamezniškem tekmovanju so naši tekmovalci pokazali svojo kvaliteto, kajti med prvih 10 tekmovalcev se je plasiralo kar 7 Slovencev, na prvih 20 mest pa celo 10, medtem ko sta se vrinila do 10. mesta le dva Hrvata in en član beograjskega Partizana. To je dokaz, da si bomo letos dokončno priborili premoč nad Hrvati. Lepi so bili tudi rezultati, saj je kar 28 tekmovalcev podrlo čez 800 kegljev, od tega med 20 Slovenk 12, med 29 Hrvati 12 in med 16 Srbi 3. MALO MANJ KOT SVETOVNI REKORD Če bi na podlagi doseženih rezul; posameznikov sestavili tatov posameznikov sestavili iz 6 najboljših tekmovalcev reprezentanco Srbije, Hrvatske in Slovenije, bi bil položaj približno takle: Slovenija bi dosegla 5122 točk (Dominko 866, Gomolj 858, Kobal 857, Ambrožič M-851, Likovnik 845, Starc 845), Hrvat-ska 5016 in Srbija 4886 točk. Seveda so med posamezniki »zatajili* lanski državni prvak Martelanc, ki je dosegel šele 12. mesto, Likovnik in Starc, ki sta se nlasirala na 8. in (Nadaljevani na 5. stran1' Me iz Me doi in go sveli Skakalce bo treniral bivši evropski prvak Weiss - Jtmy kolesar? Plivački savez Jugoslavije in Plavalna zveza Slovenije bosta imeli 15. in 16. t. m. svoj plenum. Zanimivo je, da sta obe Zvezi plenum že imeli, toda nikjer niso dokončali dela. Plenum PSJ bo razpravljal predvsem o spremembi sistema prvenstvenih tekmovanj, kajti mnogi streme za tem, da se tudi v plavalna prvenstva vnese neka smotrnost. Plenum PZS pa bo poleg tehničnih problemov razpravljal tudi o organizacijskih in splošnih vprašanjih slovenskega plavanja. Tudi letos se bodo jugoslovanski wa-terpolisti pričeli pripravljati že meseca maja, in sicer v Vevčah. To priložnost bodo izkoristili tudi ljubljanski plavalci, kajti bazen na Koleziji še ni primeren za treninge. Medtem ko se boSo plavalci in water-polisti pripravljali za evropsko prvenstvo pod vodstvom domačih trenerjev, bo za krajši čas vzel v roke skakalce slavni Gerhard Weiss, nekdanji evropski prvak. Naši skakalci bodo trenirali v Mariboru od 26. junija do 10. julija. Državni Institut za fizkulturo v Beogradu je organiziral od 3. do 13. t. m. tečaj za izpopolnitev naših plavalnih trenerjev. Iz Slovenije je odšlo na tečaj pet strokovnjakov, in sicer Brozovič (Ilirija), Kenda (Prešeren-Rad.), Mravljak (Celje), Prešern (ŽPK Ljubljana) in Rebolj (Mladost-Kranj). SPET PRINCIPIALNOST Na plenumu PSJ je bil sprejet pravilnik o hranarini stalnim državnim reprezentantom. Kmalu potem je PSJ določil reprezentante, ki bodo prejemali hrana-rino. Seveda so bili med reprezentanti le waterpolisti in plavalci, o skakalcih pa niti besede. Ko je PZS opozorila PSJ, da pridejo v poštev za hranarino tudi skakalci, ie PSJ odgovoril, da imajo ska- kalci tako in tako skupni trening, zatorej hranarine ne potrebujejo!? Nam se zdi ta »izgovor« precej nespreten, kajti vemo, da imajo skupni trening tudi wa-terpolisti in plavalci, pa vendarle prejemajo tudi hranarino! Kje je torej doslednost in pravičnost? . . . DVE IZ TUJINE Doslej je prevladovalo mnenje, da je za doseganje rekordnih uspehov najbolj ugodna temperatura vode med 22 do 24« C. Toda ob priliki svojega zimskega prvenstva so Japonci to trditev izpodbili. Furukavva je namreč postavil svetovni rekord na 200 m prsno (2:35.4) pri vodni temperaturi 27.5° C. Drugi dan je bila voda le malo hladnejša (26° C), pa so že bili rezultati slabši. Nek francoski časopis je prinesel najnovejšo »bombo«, da se bivši svetovni rekorder Jany resno peča z mislijo, da bi se posvetil — koledarstvu! Ce bi bila ta »bomba« prvoaprilska, bi jo še nekako razumeli. Tako pa res ne vemo kam z njo . . . lo im © ii^v^peceulli Jrž^vnili prvalšili Dominko (KK Ljubljana), najstarejši igralec svojega moštva, je sicer na vseh tekmah v zadnji sezoni pokazal izvrstno formo, vendar predstavlja njegovo odlično drugo mesto nemajhno presenečenje 149 tekmovalcev za Rim Idaiaia te se POLET Delovni kolektiv gostinskega podjetja „TURiST HOTEL“ Maribor iskreno čestita vsem fizkulturnikom naše domovine k delavskemu prazniku 1. MAJ z željo, da bi tudi v bodoče skrbeli za ugled športne dejavnosti naše socialistične zemlje, ter se toplo priporočamo! »Turist Hotel« Maribor z Restavracijo »Turist« Redkokdaj je vladala na kegljišču Konstruktorja v Mariboru tolikšna napetost, kot v večernih urah tretjega dne tekmovanja za letošnje državno kegljaško prvenstvo. Preostalih šest moštev, med njimi domači Branik (prvih 6 moštev je tekmovalo že prvi dan), se je trudilo, da bi doseglo tekmovalce Medved-grada in Partizana, ki so bili ta čas v vodstvu z odličnimi rezultati. Na prvi stezi je pričel z igranjem znani tekmovalec Branika Bogomir Gomolj. Vsak njegov met so gledalci živahno spremljali. Sprva ni kazalo, da bo dosegel izreden uspeh. V prvih 50 meiih je podrl namreč le 196 kegljev. Potem pa je šla svaj na bolje. Po drugi seriji je imel 415, po tretji 659 in na koncu celo 87S, kar je bil najboljši doseženi rezultat tega prvenstva. Navdušeni navijači so Gomolja odnesli na ramenih. Tisti, ki so pa bili bolj teoretično navdahnjeni, so vzeli svinčnik v roke in hitro računali. In kakšen je bil rezultat? Zadnji tekmovalec Branika, državni reprezentant Kobal, mora doseči 780 kegljev in Branik osvoji državno prvenstvo! Za tekmovalca, kakršen je Kobal, je bila to malenkost. To je tudi dokazal, saj je le za 2 keglja zaostal za Gomoljem in dosegel drugi najboljši rezultat prvenstva. Veselje domačih je bilo seveda nepopisno. Razen državnega prvenstva so dosegli namreč tudi najboljši rezultat moštev na svetu. RECEPT: POROGI SE! Kdo so naši novi prvaki? Šesterica Branikovcev, ki je osvojila državno prvenstvo, lahko mirno tudi večkrat na dan prebere najstrožje amaterske predpise. To so res pravi športniki, ki zaradi svojega športnega udejstvovanja nimajo nikakršnih materialnih koristi. Pa jih spoznajmo malo pobliže: Amar Milan je po poklicu povelj' nik gasilske čete, star je 26 let. Je poročen in ima enega otroka. Njegov najboljši rezultat v tej discipli" ni znaša 862 kegljev na treningu in 845 kegljev na tekmovanju. Na državnem prvenstvu je dosegel 828 kegljev. Gomolj Bogomir je tehnični vodja Branikovih kegljačev in istočasno najuspešnejši tekmovalec na državnem prvenstvu. Kot knjigovodja je uslužben pri gradbenem podjetja »Konstruktor«. S 40 leti je najstarejši član moštva. Poročen je in ima enega otroka. Svoj najboljši dosedanji rezultat je dosegel prav na tem tekmovanju z 878 keglji. Kobal Evgen — uslužbenec DOZ — je star 52 let. Je stalni državni reprezentant. Poročen je in ima enega otroka. Doslej je največ podrl 889 kegljev, na državnem prvenstvu pa 876 kegljev. Orel Milidrag je zaposlen pri Hi-dromontaži. Star je 31 let, poročen in ima 2 otroka. Prav na dan državnega prvenstva je bil v življenjski formi in podrl 808 kegljev. Podkrižnik Slavko. Dela v tovarni poljedelskih strojev, star je 29 let. poročen, ima enega otroka. Njegov najboljši rezultat je 845 kegljev, ki se mu je na državnem prvenstvu z 857 keglji zelo približal. Smaka Ibrahim. Dela v TAM kot klepar. Je star 30 let, poročen in ima enega otroka. Njegov najboljše rezultat 847 kegljev, na državnem prvenstvu je podrl 815 kegljev. To so torej kratki podatki letošnjih državnih prvakov. Moida h0 kakšen šaljivec izvlekel iz njih tudi ta nauk, da se je treba poročit' in šele potem kegljait — če hočeš osvojiti državno prvenstvo. John Hunt: Priredil J. B. VZPON EVEREST Če pa gledamo Slap z očmi izurjenega plezalca, razpade problem v dva dela: v strm spodnji del, kjer so se pred nedavnim vršile spremembe. Nad to ogromno stopnico, visoko najmanj 300 m, se Slap nagne nazaj, preden se znova ne vzpne proti ustju Zapadne globeli. Zgornji ■ iel smo videli precej skrajšan in deloma ga je zakrivala spodnja ploskev, vendar se nam je zdel manj razbit. Na obeh straneh Ledenega slapu so grape, ki bi mogle nuditi prehod, ker pa so preveč izpostavljene plazovom z bližnjfh grebenov, bi bil vzpon po njih pravi samomor. Prehod smo morali najti prav po sredi Ledenega slapu. Skupina za Ledeni slap je pričela z delom v težkih okoliščinah. Takoj po prihodu je zbolel George Lowe in za njim še VVestmacott. Tudi ostali so se s to nadlogo kasneje seznanili in poleg tega nas je oviralo še slabo vreme. Vsako popoldne je padel sneg in vsako jutro je bilo tieba na novo popravljati pot. Prva dva dni so se ložje borili za dostop na ploščad, kjer je svoj čas stalo švicarsko taborišče št. II. Iskali so prehode levo in desno, pogosto so prišli v slepo ulico in zelo jih je izčrpavalo sekanje stopinj, dovolj globokih, da bodo po njih varno hodili z bremenom obloženi Šerpe. Šestnajstega aprila so se prebili na polico in so v višini skoraj 60{>0 m postavili dva šotora. To je bil naš prvi važnejši korak naprej proti vrhu. Trdo oriborjeno taborišče II. je bilo tiste dni obdano z nekim posebnim čarom, ki ga je pa zaradi vročine in od padkov raznih skupin kmalu zopet izgubilo. Ed Hillary in oba Georga so prenočili v tem taborišču in so naslednji dan iskali pot do roba Zapadne globeli. Odšel sem iz taborišča ob jezeru da pogledam za njim. Dejal sem Ang Namgvalu, naj gre z m e noj_ do taborišča II., ker nisem vedel, da je prehodil to pot že tri dni zaporedoma. Brez besede je odšel z menoj. To prvo hojo bom natančneje opisal. Pot takrat še ni bila nadelana za nosače z bremeni. Poldrugo uro smo se prebijali med stožci in skozi zavite in ozke ledene prehode. Napravili smo precej ovinkov, da smo se izognili oviram. Prinesli^smo s seboj rdeče, črne in rumene zastavice, da bomo z njimi zaznamovali pot. Izvidniška skupina jih je že posadila do taborišča II. Končno se je pričel ledeni svet dvigati, zato smo pripeli dereze in se navezali na vrv. To mesto smo imenovali »Otok«. Nekoliko nad nami je bila v strmi rob razpoke vsekana stopnica, s katere je visela pritrjena vrv. To mesto, ki je lep dokaz veščine v ledu, :e nadelal Michael Westmacott, zato smo ga imenovali »Mikovo strašilo«. Razpoke so bile vedno številnejše, vendar so bile še tako*ozke, da smo jih mogli prestopiti ali pieskočiti. Le dva smo morali premostiti s kovinsko lestvijo. Bližali smo se strmejšemu delu in zadnji vzpon nas je privedel do največje razpoke, kar sem jih kdaj vidci. Preko razpoke je ležal ogromen kos ledu. trden le toliko časa, dokler se čeljusti te pošasti še bolj ne razpro. Na zgornji ustnici razpoke so bile vsekane v led stopnice in kasneje smo tod pritrdili vrv. Ta prehod smo imenovali »Hillary-jevo strašilo«. Nekoliko više je bilo območje zelo krušljivega ledu, imenovano »Drevored peklenskega ognja«. ■ Našli smo nekaj zastavic od zadnje švicarske ekspedicije pred osmimi meseci. Ena je stala na osamljeni ledeni plo- šči, obdani od nepremostljivih razpok, druga pod previsno ledeno steno. Švicarska pot se je spremenila do nespoznat-nos*: ia 'e bila sedaj docela neuporabna. * ša pot sg_je vila več sto metrov med ledenimi bolva-ni, nad njimi, z« njimi ali pa celo pod njimi. Ledene mase. ki so pred nedavnim padale tod, se še niso sesedle in skladi so bili kar nakopičeni drug na drugem. Teh neprijetni'' prvih vtisov smo se sicer polagoma znebili, ko smo večkrat prehodili to pot, vendar sem »Drevored peklenskega og nja« vedno smatral za nevarno mesto. Proti vrhu je postajal svet bolj odprt. Prišli smo na področje, ki se je n®" presiano spreminjalo, čeprav je bilo sestavljeno iz večjijl skladov. Imenovali smo ga »Področje atomske bombe«. v plitvi soteski, nad katero so kraljevali majavi seraki, je zadoščal dolg korak, da smo prišli preko razpoke. Kasneje so se razpoke tako odprle, da sta bila tu za prebod potrebna dva mostova. »Področje atomske bombe« se je neprestano gibalo. L®’ deni* odlomki so padali navzdol, spočetka v precejšni1'' presledkih, a sčasoma ir gibani epostalo še silnejo in spret menihe bolj izrazite. Ta strašni, temni grom smo sliši'1 iz taborišča TL. a k sreči se jc to godilo običajno ponoči. Ma1" kacijske zastavice so le redko ostale na mestu dalj k«* nekaj dni. Videli smo jih pritrjene v novi vdolbini, včas''1 so tudi izginile za vedno. Opoldne sva z Angom Namgyalom prišla v taborišč® TI. Bilo je prazno in trudna sva legla za pol ure. Ko svp se znova pedala na pot, sva že kakšnih UK) m nad taboriščem srečala veselo trojico, ki se je vračala. Ed is ob* Georga so dosegli rob Globeli. , Ker dotlej še nismo vedeli, če bomo sploh našli P° do Globeli, je bila to velika novica. Prvi veliki problc"’ je bil rešen in zdaj smo lahko pričeli z nadaljnjim delom- Bolgarski košarkarji premagali Francoze V Sofiji sta se srečali košarkarski reprezentanci Bolgarije in Francije. Bolgari so si z vodstvom 34:22 v prvem delu igre že zagotovili končno zmago s G4:57. Na prvem avstrijskem prvenstvu v košarki, ki je bilo na Dunaju, je zmagalo dunajsko moštvo Union Babenberg pred gAK iz Graza. V zadnjem kolu košarkarskega prven- stva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Gira : Itala 58:42, Pavia : Borletti ^ __? _____ 51:51, Goriziana : Junghans 61:48, Reyer reprezentanci Urugvaja^ • Varese 73:55, Roma : Triestina 67:57, Virtus : Benelli 42:38. Končna lestvica: Borletti 41, Gira 38, Virtus 28, Pavia 23, Homa 22, Benelli 22, Triestina 21, Varese 17, Junghans 16, Reyer 15, Goriziana 15, Itala 4. Se nedokončana tekma med Italo MEDNARODN Rot-weiss (Essen) : Penarol 3:0 Nemška enajsterica Rot-weiss iz Es-sena je dosegla v nadaljevanju svoje turneje v Montevideu izreden uspeh. Nemci so premagali prvaka Urugvaja Penarol s 3:0 (2:0). V moštvu Penarola je nastopilo 5 državnih reprezentantov, iz moštva, ki je 1. 1950 osvojilo svetovno prvenstvo. Po tej odlični igri so Nemce povabili, da bi igrali trening-tekmo proti Londonski Arsenal je v tradicionalnem srečanju premagal pariški Racing s 4:0. Brazilija : Kolumbija 4:1 in Reyerjem bo odločala o tem, ali bo zenta^oa dRr^nHj! nogo,me‘na, rePre- metu je v Johannesburgu premagala Izrael z 2:1. Pred 20.000 gledalci je v Glas. Van Est zmagal na dirki po Nizozemski Končni plasma 7-etapne dirke po Nizozemski: I. Wim van Est 32;17:56, 2. Schulte 32;22:45, 3. Voorting 32;22:56. Finski telovadci porazili la Meditira Končni rezultati troboja moških telo- Suhorukov 4:44.8, 1500 m: Lavrinenko vadnih reprezentanc Finske, Madžarske 19:14.2, 100 m hrbtno: Solovjev 1:08.0, Lo- _____ c _ m CSR v Helsinkih: Finska 676.30 točke, patln 1:08.0, Sagajduk 1:08.1, 200 m prsno: Angleški amaterski nogometni klul: gowu porazila nogo”metna "renrezentenra CSR l’7105’ Madžarska 655.05. Med posa- Makarenko 2:40.7; ženske — 100 m: Ne- Edgeware Town je Iznašel novo metodo, a. . rv-» oTT-ti -i a o.. ; /■m\ -t t a i: • rt .in n mn i i-i i t ‘Iralro rlr4Cr»Z*l vmarro vi o rt ti/~\ rva Ravno v Parizu Na kongresu mednarodne kolesarske zveze, ki je bil v Parizu, je sprožil angleški predstavnik vprašanje uvedbe Ico-lesarskih dirk za ženske. Predlog so odklonili, češ »nimamo časa za take stvari«. Razočarani Anglež pa je strupeno pripomnil: »In ravno v Parizu moram slišati, da nimajo časa za »slabši spol«. Najboljši sodnik Ze danes je popolnoma jasno, kdo izmed 16 od FIFA izbranihs odnikov Z£ svetovno nogometno prvenstvo bo najboljši. To bo gotovo Škotski sdnik Fault-less. Njegovo ime bi se namreč v slovenščini glasilo »Brez napak«. Zmage s pomočjo hipnoze mezniki je zmagal Sucmieml (F) 114 pred lidova 1:10.0, 100 m hrbtno: Moskvina Laitinenom (F) 112.55, Lindforsom (F) 1:17.2, 100 m metuljček: Poligalova 1:24.2, Škotske Norveško 1:0 (1:0) Rezultati prijateljskih mednarodnih no- „ .... ,/sc.r.. , ■ „ gometnih tekem: VfB Stuttgart : Totten- 1!2'4°’ Ruilcko (CSR) 112.30 m Kappalame- 200 m prsno: Gavrlš 2:56.7. ham 3:1, 1. FC Saarbrucken : Flamengo n0nl 0:1' Tennis Borussia : Portu- ^ralt v Frauenleldu na prvem Izbirnem zultate; 100 m: Laurent 59.7. 200 m: Bo- w.rok dirki okoli Maroka v času 54;02:16 pred Italijanom Bianchljem 54;03:33 In Francozom Caputom 54:03:41. Sovjetske odbojkarice premagane Bansu 4:0 _ , , ... -------- — m: Laurent 59.7, 200 m: Bo- guesa (Sao Paolo) 0:1, San I.orenzo (Bue- tekmovanju za sestavo reprezentance, ki zon 2:14 0i 400 m. Montserret 4 44 7 100 m nos Aires) : Rot-weiss (Essen) 2:1, Schal- bo nastopila na svetovnem prvenstvu v hrbtno: Bozon 1-05 4 200 m metuljček- ke : Portuguesa 1:2, Kassel : Olario 2:1, Rimu. Zmagal je Stalder s 111.75 točke LUsien 2:35.4, 200 m ’ prsno: Distinguiii Mannheim : Flamengo 2:2, Neuendorf : Pred Giinthardom 111.55, Eugsterjem 2:49.3; ženske — 100 m: Jany 1:09.4. Ženska reprezentanca Sovjetske zveze v odbojki je doživela v Sofiji poraz od reprezentance Bolgarije z 2:3 (15:13, 13:15, 9:15, 15:9, 12:15). To je prvi poraz ruske 110.65, Schvvarzentruberjem 130.55, lerjem 109 in Thalmannom 107.30. Tudi na plavalnem tekmovanju v Ant- vzrok takšnega naglega napredka? Začudili se boste — hipnoza. 6 igralcev se je odločilo za »hipnotično kuro« in od tedaj niso izgubili nobene tekme. »Seveda ne moremo s hipnozo prenesti na igralca sposobnosti, ki jih ni- 149 telovadcev za Rim Res veliko upanje ... Športni urednik londonskega časopisa »Star« je skušal v nekem članku ugotoviti. reprezentance po 108 mednarodnih sre- možnosti bi imd ak Brila,lskegj >„7*^ čanjih in prvi poraz najboljše ženske od- imperija težke kategorije'Don Cockell v v ^mu PD moIkih ie nrDavli bojkarske ekipe na svetu sploh. eventualni borbi s svetovnim prvakom Ro- Na letošnji avtomobilski dirki »1000 ekvjem Marcianom. Nazadnje je prišel do milj« s startom In ciljem v Brescii je zgodovinske ugotovitve, da imola Cockell in ženkami in G nosamevnic Posamezne zmagal Italijan Ascari na Lancii, ki je Marciano le dve stvari skupni: »Cockell ima države P -»tl „ _______V__i!A.____AJ _ ___ ,1-.- _ _ , • » » . Ul/rdVe werpenu so bili doseženi odlični rezul- ma’<< pravl 47-letnl hipnotizer Sparovv. ki je bil sam nekdaj nogometaš. »Toda tati: ženske — 100 m: Kraan 1:08.8, 400 m: Peeters 5:18.9, Van Brenk 5:19.5, Balte- samozaupanje igralcev se tako poveča, Mednarodna telovadna zveza je obja- nende 5:26.7, 100 m hrbtno: Wielema 1:32.2, da 80 uspehl mn0S° več-li'‘ Manager klu-° De Korte 1:13.4, Van Alphem 1:15.4, Van ba7 Bufcl 3e ^ J>sis_te™0!n'<_ hipn,;ze zel<> Ekris 1:17.3 vila število prijavljenih tekmovalcev za ki bo Rimu. Pri moških je prijavljenih 16 moštev s 130 telovadci in 19 posameznikov, pri ženskah pa 16 ekip s 136 udele- seženi štirje novi češki rekordi: Smerda zadovoljen. »Naš srednji napadalec Len Ling je bil pred uporabo hipnoze zek> V Gott\valdowu (bivši Zlin) so bili do- slab strelec. Danes pa vodi s 25 doseže- Vozil Uro. s povprečno hitrostjo 139 km na dve pesti, enako kot Marciano, imata tudi po dve nogi . . .« in oba so se prijavile takole: moški: Finska, Italija, Švica, CSR in Madžarska po 10, Bolgarija 9, Egipt, Danska, Nemčija, Francija, Luxemburg, Austrija, Poljska, Sovjetska zveza in Jugoslavija po 8, Japonska 7, Perzija, Romunija, Saar, dnimi goli na listi strelcev. Naš levi bra-je preplaval 400 m v 4:46.3., Bačik 200 m nilec Charlie Baker je postal skoraj ne- hrbtno v 2:27.3, Ziegler 400 m mešano v 5:43.8, Bubnikova pa 100 m hrbtno v 1:19.3. Z rezultatom 1:15.5 na 100 m hrbtno je dosegla brazilska plavalka De Almeido pogrešljiv strelec kazenskih strelov. Cim pa en teden ni bil pri hipnotizerju, je 2e zgrešil enajstmetrovko.« Vse kaže torej, da smo našli sredstvo tudi proti najhujši gija in Španija po 1; ženske: Italija, CSR in Madžarska po 10, Bolgarija in Jugoslavija po 9, Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Luxemburg, Avstrija, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza, Izvršni odbor »Partizana« Jugoslavije zlasti poudarjajo lepoto telesa in giba- Sarr in Švedska P<> 8, Egipt 3, Japonska a?n>ciii4o . bodisi posameznikov ali množice. Format fotografije mora biti 30 X 40 cm, v Sao Paolu nov rekord Južne Amerike, »bolezni« naših nogometašev. Naša mo-_ . Ruski plavalec Gavrinonko je dosegel v šftva bodo morala odslej voditi na poto- Svedska in ZDA po 3, J. Afrika 2, Bel- Moskvi nov državni rekord na 1500 m z vanja poleg trenerja, zdravnika in ma- 18:44.6. ser ja še — hipnotizerja. razpisuje K O N K U R Z za izdelavo propagandnega lepaka o potrebi telesne vadbe. Pravico udeležbe na konkurzu imajo vsi državljani FLRJ. Lepak mora izražati idejo, da so telesne sile in zdravje heobhodno potrebne za delo in obrambo na§rada 25.000, 3. nagrada 15.000, 4. nagrada 10.000 ter še šest nagrad, vsaka po 5000 dina. Žirija lahko odkupi dolo- 2 in J. Afrika 1. razen teea na oolee iror,i o V I"’ Finska atletska zveza je sprejela zani- v Kirnu sta se preteKio nedeljo pred 13 X 18 cm v črno beli ali 1-^ J ormata mivo odločitev. Atleti, ki se potegujejo 30.000 gledalci srečala v borbi za naslov Lvah * ^ naraVmh v državni reprezentanci in kan- evropskega prvaka srednje kalegorije Za najboljša dela bodo podeljene na- “■ ^..-e.VrdP*<>.?^VenS.tr!...“ b°d-° Anglež Randolph Turpin, evropski mvak grade, in sicer 1. nagrada 30.000 din. Ali je zmaga Mitrija *asžu&enož V Rimu sta se preteklo nedeljo pred zadati svojemu nasprotniku odločilen udarec, niti zmagati po točkah. Svetovni prvak bantam kategorije Avstralec Jimmy Carruthers je v Bangkoku in da je zato vsak človek dolžan, da Jih neguje in razvija. Lepak mora biti x „ izdelan v formatu 100 X 70 cm in vsebo- J,tevil° t?t?gratiJ. P.°. 2000 .dinarjev. vati besedilo »Vadite v .Partizanu’« (v latinici ali cirilici). Lahko je izdelan največ v 5 barvah. Za najboljša dela bo podeljenih pet nagrad, in sicer 1. nagrada 50.000 din, ssrwsta.cwa.rs * Avtorji vseh fotografij, ki jih bo žirija predlagala za izložbo, toda ne za nagrado ali odkup, bodo prej'eli odškodnino za stroške v znesku 500 dinarjev od fotografije s kopijami. Dela je treba po- morali obvezati, da bodo med dvema na- in eden glavnih kandidatov za naslov Garrmnere je v Bangkoku stopoma imeli vsaj po 5 dni počitka. kanclc!!.,v. “ „nas!ov obranil naslov v borbi s Siamcem Cham- Beteusemcs 1:09,5 na 100 m prsno Poljski plavalec Marek Petruse\vics je ski prvak. Za favorita so vsekakor smatrali Angleža, čeprav v zadnjih srečanjih ni pokazal kaj posebnega. Borba je bila Kandidat za naslov evropskega prvaka srednje kategorije Francoz Charles Hu- 9. nagrada 30 000 3 nagrada 25 000 4 na slati n«ika5neje do 31. avguste t l ra doseSeI v VarSavi svetovni rekord grari,S 16 nnn30i!|0°« 'v,^S , naslov: »Partizan« Jueoslaviie ’ Reo v plavanju na 100 m prsno z 1:09.5. Urad- nec Severo mu ni pustil nadaljevati bor- grada 15.000 in 5. nagrada 10.000 din. 21- ^ov. »Farhzan« Jugoslavije - Beo- nl rekord na tej prPg. ,ma Rus Mma_ be m ie oroelasil Mi trite z. zaključena nenavadno hitro. 2e po pri- mcz ie v Marseillu premagal s tehnič-bližno 30 sekundah je Mitri zadel Turpi- k' °' v 5' r!!n

nn ™ ™ o.sAr, V • ^pristranski opazovalci menijo, nima z boksarskimi rokavicami. Društvo da je Mitnjeva zmaga precej slučajna, za zaščito živali bo te borbe konjev go-saj je zadel Turpina že takoj v začetku tovo prepovedalo. Dosti težje stališče pa r®rbe’ ko se TurPin še ni dovolj točno imajo boksarji, saj doslej še nl društva kril. Ce bi trajala borba dalj časa, ver- za zaščito ljudi, ki bi prepovedalo »obi-58.0, Edasi 58.4, 400 m: Drobinski 4:43.9, jetno Mitri ne bi imel niti priložnosti čajen« boks. Toča anetfslcili rekordov _ _. Bannister 3:59,4 na 1 miljo Holding skočil 2,13 m v višino ♦ Lampret vrgel kroglo 18,13 m Pozivamo vse učitelje smučanja, da Čeprav smo šele na začetku letošnje atletske sezone, nam že prvi rezultati kažejo, da takšne sezone, kot bo letošnja, v svetovni atletiki še ni bilo. Po Vteh«7/^ naj odličnih rezultatih 0’Briena, Gordiena, vsebujejo kratko navedbo vrste in traja- ^ tejo predstevljati telesno vadbo, bodisi pošljejo do 20. t. m. poročila o svojem Posameznikov, bodisi množice — v telo- delu v zimski sezoni 1953/54. Poročila naj Vadnici, na igriščih ali v prirodi, brez vsebujejo kratko navedbo vrste in traja- ^ , ,, . . . aH z orodjem, motive iz dete partizan- nja tečajev. Vsi učitelji, ki poročil ne Da Sllve’ Konjajeve in VVilhamsove, »kih organizacij ter iz drugih telesno- bodo poslali, bodo črtani iz vpojnih organizacij. Fotografije naj aktivnih učiteljev smučanja. SZS (Nadaljevanje s 4. strani) 9 mesto, vendar so imeli oči vidno zah, ki jim niso odgovarjale. SLOVENCI NA 1., 4., 5. IN 7. MESTU Branik je v moštvenem tekmova- toiih vodilnih funkcionarjev KZJ nju dosegel odličen rezultat in razen raYRO do naših tekmovalcev ni bil *ega še naslov državnega prvaka. To najboljši, kot da bi se ibalic še na-ie posledica odlične igre vseh igral- dalja jih dobrih rezultatov Slovencev atleti z najrazličnejših delov sveta dosegli v zadnjih dneh zopet nekaj »velikih« rezultatov, med temi tudi svetovne rekorde. Preko 2 m visoki ameriški študent Charles Holding je skočil v New Vorku točno 2.13 m v višino. To bi bil nov svetovni rekord, vendar zaradi formalnih razlogov ne bo priznan. Holding in njegov trener pa se ne jezita, oba sta mnenja, da bo Holding lahko v kratkem svoj rezultat ponovil oziroma še presegel. Še večje presenečenje pa je na, na kegljišču ozvočenje, sodniški je doslej razmeroma malo znani Stan z- . ^tmos neka- obstaja celo možnost, da bo Lampertov rezultat priznan za novi svetovni rekord, Popolna premoč Slovencev ŠE NEKAJ KRITIKE - - .......... Na tem prvenstvu je bilo v glav- oc pl„cscl. vcl;je plescllc- s,ab dan, posebno na nekaterih ste- nem vse v redu. Organizacija odlič- čenje pa je med atleti izzvala vest, da Na sliki vidimo v akciji svetovnega re- ne bo priznan. ®ev, delno pa tudi nekoliko prednost domačega kegljišča. Na vsak način in so se po vsej sili trudili, da nekateri (na primer Likovnik) ne bi na- Začetek azijskih iger Pred nekaj dnevi so se v Manili na Filipinih začele druge azijske igre, na katerih sodeluje 18 držav. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati: atletika — 1500 m: Chil (j. Koreja) 3:56.2, 5000 m: Inoue (Jap.) 15:00.2, daljina: Sagawa (Jap). 7.03, višina: Singh (Ind.) 195, disk: Singh (Ind.) 43.37, kladivo: Kojina (Jap.) 53.97; ženske — 80 m ovire: Ivvanoto (Jap.) 11.7, disk: Voshino (Jap.) 42.86. Boljši rezultati v predtekmovanju: 100 m: Khallij (Pakistan) 10.6, 200 m: Butt in Aslam (Pak.) 21.0, 400 m: Joseph (Ind.) 49.7; nogomet — Indonezija : Japonska 5:3, For-moza : Vietnam 3:2, Pakistan : Singapur 6:2; košarka — Formoza : Siam 73:46, Japonska : Indonezija 61:46, J. Koreja • Kambodža 89:48, Filipini : Singapur 82:63, Formoza : Indonezija 96:54, J. Koreja : Singapur 69:65, Japonska : Siam 67:53, Filipini : Kambodža 105:41. Na atletskem tekmovanju v Atlantic Cityju se je svetovni rekorder Mel Whit-field drugič poskusil v teku na 1 miljo-Ta drugi poskus je bil že mnogo uspešnejši od prvega, ko je tekel 4.14. Sedaj je zmagal v času 4:06.8 pred Wiltom Pa so močno presenetili Jeseničani, stopili. Sicer se je stvar končala brez ki so v republiškem tekmovanju za- »'.iših posledic, protestov tudi ni bi- »cLobne meje. 4 minute v tf premagana. i,. . »-------—------------j" — i • i i i x i . i - • — • »v_uiuune meje« 4 minute v teku na I mi- sedh 4. mesto, sedaj pa so se plaši- „o in_1®"ko smatramo, da je letošnje ijo ni premagal niti Santee, niti Barthel, niti Landy, temveč atlet, kateremu so Tudi »magična« milja je klonila rezu)tatov v atletiki sploh. 22-letni 0’Bri- 4:08.8. Whitfield pa je bil zmagovalec nn‘ ----- le »uradno«, v resnici je v teku zmagal Breckenridge, katerega so določili za to, (ali celo pred Ljubljano in republi- prvenstvo skoraj . e£a prvaka Kranj. Kranjčani so uspelo, imeli v moštvenem tekmovanju črn aan. Prvi štirje tekmovalci so slabo metali, tako da Starc in Martelanc msta mogla nadoknaditi velike raz-'ke in je zato Kranj obstal na 7. me-■V' ^vui^i Ljubljana je nekoliko zdrk-J11'a, če pomislimo, da je lani doseg-? Iretje mesto. In vendar je to za m venska moštva lep uspeh ter je ilo y glavnem pripisati le smoli ne-aterih tekmovalcev, da sta slovenjem moštvom zagrebški Medvpgrad n beograjski Partizan prekrižala ra- v vseh pogledih T. B. TEHNIČNI REZULTATI: Ekipe — 1. Branik (Mb) 5042, 2. Med-vedgrad (Zgb) 4944. 3. Partizan (Bgd) 4919, izmed kandidatov za ta svetnovni rekord pripisovali najmanj možnosti. Vest o novem rekordu je prišla namreč iz Oxfor- sti ko se je vpisal na univerzo, pa se je povsem posvetil atletiki. Čeprav še zelo mlad, ima za seboj že vrsto velikih uspehov. L. 1952 je zmagal na olimpijskih igrah v Helsinkih, lani pa je dva- 4. Jesenice 4873, 5. Ljubljana 4342, 6. Za- rekorda 3:59.4. kar je za točno 2 sekundi natlija (Zrenjanin) 4836, 7. Kranj 4737, boljše od dosedanjega rekorda Hagga • ‘ * V« J cr wi o I a i iu i m i i z. te/ .v. i Vz i — _. .. . . _ da, kjer je Anglež Roger Bannister pre- P°pr]3,vd , n*jpr!1 tekel 1 miljo v času novega svetovnega 8. Saobračaj (Zgb) 4718, 9. Mesarski (Zgb) 4707, 10. Radnički (Bgd) 4701. 11. reprez. BiH 4598, 12. Bratstvo (Zgb) 4589 Posamezniki — 1. Rajčič (Zgb) 868, 2. Dominko (Lj) 866, 3 Gomolj (Br) 858, Kobal (Br) 857. 5 Kombol (Zgb) 855, 6 Grubič (Bgd) 854, 7. Ambrožič M (Kr) 851, 8. Likovnik (Lj) 845. 9. Starc (Kranj) 845, 10. Mlakar (Lj) 843, 11. Martetenc (Kranj) 840, 12. Karadjole (Celje) 83D. Bannisterju so merili čas tudi v prehodu na 1509 m. Za 1500 m je rabil točno 3:43.0. s čimer je izenačil svetovpi rekord, ki ga skupaj držijo HSgg, strand in Lueg. o dveh odličnih rezultatih. Ruska atlete tovni rekorder Fuchs, ki je tekel Krivonosov in Kuznecov sta dosegla nova državna rekorda velike mednarodne '■i-dnoztl Krivonosov je vrgel kladivo 6075 m, Kuznecov pa kopje 76.61 m. ena. Z rezultatom 18.23, ki ga je dosegel pred nekaj dnevi, je dosegel CPBrien nov svetovni rekord in enega najboljših 4:07.5, Barryjem 4JlS.e in”Ashenfelterjern en, doma iz Kalifornije, goji šport že od mladih let. Do 17. leta je bil izvrsten ___________ rugbyja in košarke, kasneje, zla- da bi diktiral tempoTn ~ga sploh niTbilo na startni listi. Toda ta ni le ves Čas vodil, ampak je vzdržal do konca in kot prvi prišel v cilj v času 4:06.3. Poročali smo že, da je Dean Schmith izenačil svetovni rekord v teku na 100 y z rezultatom 9.3. Vendar pa ta rezultat ne bo priznan, ker je bil dosežen s pomočjo vetra. Na različnih tekmovanjih v ZDA Je bila dosežena zopet cela vrsta odličnih rezultatov. Omeniti moralo predvsem naslednje: 200 m: Markisohn 20.7, 400 m: Lea 47.0. 120 y ovire: Monahan 14.3, Thom-som 14.4, Mc Auliffe 14.4, palica: Barnes 4.42, krogla: Jones 17.16, Stellern 16.66. disk: Patterson 52.72, Koch 51.88. Južnoafriški atlet Burger je dosegel v Johannesburgu z rezultatom 4.19 nov rekord Britanskega imperija v skoku ob palici. na točiio 18 m, potem pa na 18.01 m. Letos je bi! že na tekmovanjih v dvoranah odličen, saj je že pozimi dosegel 18 10 m. Na tekmovan’u v Dos Moinesu pa je djo-sooel pr^ko J00 kg tfžki in 192 cm visoki 0’Brirn fantastičen rezultat 18.23 mptre. CPJRriena odlikuje predvsem odlična koordinacija, pa tudi precejšnja hitrost, Tudi iz Sovjetske zveze je prišla vest čeprav sicer ni tako hiter kot bivši sve- 100 m celo 10.6! CPBrien pa ni le odličen metalec krogle, amp^k uveljavlja tudi pri metu diska, k^r je že dosegel rezultate preko 53.50 m. Prvenstvo Slovenije v nogometu Dvoštevilčni us »eh Krona Slafea ipra In poraa KRIM : BRANIK 10:0 (5:0) Ljubljana 9. maja. Krimovci so v današnjem srečanju že v A.četku vzeli igro z najresnejšimi nameni. Povezali so svoje vrste, pn čemp.' je bil vodilna sila in pa iniciator skoraj vseli potez Fajon v kri Iški vrsti, ki je lepo diktiral igro in delil uporabne žoge napadu. Brani-kovci pa niso opravičili svojega slovesa in plasmana na prvenstveni lestvici. Niso bili kos razigranim Krimovce.m, ki so si z doseženim rezultatom priborili potrebni dve točki in si tudi močno izboljšali količnik v golih. Najuspešnejši strelec je bil Nagode, ki je sam dosegel pol izkupička, dva gola je dosegel še Pokorn, po enega pa Matos, Kastelic in Slapničar. R. M. Železničar : Piran 4:1 (1:1) /Votia Gorica, 9. maja. Današnje prvenstveno srečanje med domačim Železničarjem in Piranom je potekalo v premoči nogometašev Železničarja, saj so nasprotniki le v zadnjih minutah I. polčasa pokazali lepo igro. V II. polčasu so domačini dosegli še 3 gole, med katerimi je bil prav posebno lep doseženi gol v 20. minuti. Baudaž Domžale : Jesenice 4:1 Domžale, 9. maja. Današnja tekma je bila nezanimiva, ker so igralci obeh klubov zapravili zrele priložnosti za dosego golov. Oba vratarja Revija Branikovih boksarjev Maribor, 9. maja. Okoli 400 gledalcev Je danes v dvorani kina Udarnik zaman pričakovalo napovedani prijateljski boksarski dvoboj med beograjskim BSK in domačim Branikom. Ker Beograjčani brez vsake obrazložitve niso prispeli v Maribor, je Branik na hitro roko priredil dvoboj svojega A in B moštva. Nekatere borbe so še kar zadovoljile gledalce, druge pa so bile slabše, ker boksarji dvoboja niso vzeli resno. Se največ sta pokazala mlada tekmovalca Lubej in Bombek v bantam kategoriji ter Macur, ki je v pohvelter kategoriji z lahkoto premagal Hehtla n. Končno je zmagalo A moštvo z 8:6. Rezultati: muha: Mo-ran:Cernelič IM, bantam: Lubej:Bombek 1:1, perolahka: Kranjc : Jernej 0:2 p. t., lahka: Hehtl I.:Hercog X. 2:0, p. t., pol-welter: Macur:Hehtl II. 2:0 p. t., welter: Hercog II.:Standeker 0:2 p. t. in pol-težka: Slabe : Strukar 2:0 p. t. Sodniki (Volčič, Rehberger in Lešnik) so zado-voliili. Nogometno prvenstvo Italije Italija — 31. kolo: Atalanta : Sampdoria 1:1, Genoa : Internazio-nale 1:3, Lazio : Triestina 5:1, Milan : Bologna 2:1, Napoli : Roma 1:0, Novara : Juventus 0:1, Spal : Palermo 0:1, Torino : Fiorentina 1:1, Udinese : Legnano 1:2, — Lestvica: Internazionale 46, Juventus 46, Fiorentina 42, Milan 39. Napeli 35, Roma 35, Bologna 34, Torino 32, Sampdoria 29, Atalanta 27, Genoa 27, Lazio 27, Novara 26, Triestina 24, Spal 23, Palermo 23, Legnano 22, Udinese 21. Francozi na dirki okoli Italije Frainoosika kolesamska zveza je že določila ekipo, ki bo zastopala Francijo na letošnji dirki olkoili Italije. Triikoloro bodo zastopali Gueguen, Telohte, Mari,nalili, Moi-ne;a u, Robič, Malllejac, Decaux, De-ledda, Dussaiult, (Jnenehein in Leul-lier. Na plavalnem tekmovanju v To ulnusen je Emin en te (F) zmagal na 200 m z 2:10.8 pred Belgijcem Lau-rentom, ki je dosegel z 2:13.6 nov belgijski rekord, Bernardo je plava! na 400 m 4:48.0. Na tekmovanju v Budimpešti je olimpijska prvakinja v plavanju na 400 m Valerija Gyengye dosegla z 20:58.5 nov madžarski rekord na 1500 m. Ta rezultat je le za 1.5 sek. slabši od svetovnega rekorda danske plavalke HVeger. ' sta bila nezanesljiva. Razen Zevnikovega go'a, ki ga je dosegel z glavo in pa dobre igre branilcev, ne bi mogli ničesar posebnega omenjati. Gledalci so odhajali zadovoljni zaradi zmage svojega moštva, ki je bila zaslužena, čeprav previsoko izražena. Za Domžale so bili uspešni: Pozerec, Zevnik dvakrat in Živkovič, za Jesenice na Bui c. Postojna : Aurora 2:1 (1:1) Postojna, 9. maja. Na težkem igrišču so imeli domačini začetni udarec in ni še poteklo pol minute, ko so že prešli v vodstvo 1:0. Gostje so v 16. minuti izenačili ter bili do konca I. polčasa v rahli oremoči. V II. polčasu so domačini več napadali, vendar se je vsa njihova premoč odražala samo v 5 kotih. Kazalo je že, da bo rezultat neodločen, ko je Korpar v 40. minuti iz gneče dosegel gol in zmago domačih. Sever Slovan : Odred B 3:3 Aurora 13 8 1 4 30:15 17 Slovan 13 6 5 2 22:22 17 Piran 13 7 2 4 28:16 16 Železničar 13 6 4 3 31:20 16 Krim 13 6 3 4 38:20 15 Postojna 13 7 1 5 29:19 15 Branik 14 6 1 7 24:28 13 Jesenice 14 3 1 10 21:40 7 Domžale 14 1 2 11 13:47 4 Odred B 15 6 6 3 41:23 18 Proletarec : Celje 6:2 (1:0) Celje, 9. maja. Zagorjani so danes na težkem terenu z visoko zmago zasluženo osvojili obe točki. Celjani so se uspešno upirali napadom Proletarca v I. polčasu in v začetku II. polčasa, ko so celo rezultat izenačili. V II. polčasu pa so v nadaljevanju igre igralci Proletarca z učinkovito igro nasprotnike popolnoma onemogočili in dosegli še 5 golov. Rudar : Drava 8:1 (4:1) Velenje, 9. maja. Danes je Rudar že tretjič slavil svojo zmago. Z odlično igro je usptlo njegovi napadalni vrsti, da je osemkrat potresla mrežo Drave. Gole so dosegli za Rudarja: Zagorc 4, Hudarin in Vajn-hauser po 2, častni gol za goste pa je dosegel Herceg. Centrih Svoboda : Odred 17:15 Kladivar B : Dobrna 4:4 (3:2) Mlad. Kladivar : ŽSD Celje 4:1 Mlad. Domžale : Slovan 6:0 Mlad. Krim : Odred 0:0 ROKOMET V ZAGORJU Zagorje, 9. maja. Danes popoldne so rokometaši Proletarca premagali v rokometni tekmi košarkarje istega društva z rezultatom 12:8 (6:2). V prvenstveni rokometni tekmi republiške lige v velikem rokometu za žene so igralke Branika premagale Proletarca iz Zagorja z 9:2 (3:1). — Igrišče je bilo neprimerno za igro, kar jc vplivalo tudi na rezultat. (Nadaljevanje s 1. strani) Športni novinar težko opisuje poraz svoje ‘reprezentance, zlasti tedaj, če se že jasno vidi pol ure pred koncem tekme, da je poraz gotov in zaslužen Ce bi hoteli v II. polčasu opisovati napadalne akcije, pojem bi lahko govorili samo o napadih Belgijcev, saj so Jugoslovani imeli samo dve priložnosti in samo dvakrat nevarneje ogrozili Gernaryjeva vrata. Tako je prvič Dvornič izvrstno centriral Milutinoviču, ki je spodrsnil pred ideal..o oodano žogo in drugič ko je Vukas streljal ooleg vratnice. Medtem, ko je bila naša reprezentanca v I. nolčasu še kolikor toliko včasih v premoči, se * "ikakor ni moglo izraziti v II. '” su. Belgijski napadi so bili nevarni, naši igralci pa so s kratkim dodavanjem žoge in z nepotrebnim zadrževanjem igro še bolj zapletali in niso uspeli, da bi nevarneje ogrozili belgijska vrata. Belgijci so drugi gol dosegli po zaslugi srednjega napadalca Coppensa, ki je ponovno ukanil Milovanova, prišel pred Bearo ter prevaril tudi nie$a> nato pa podal Meermansu, kateremu ni bilo ti'eba drugega kot samo suniti z nogo in žoga je obtičala v mreži. To je bilo v 56. minuti II. polčasa, stanje 2:0 za Belgijo. Belgijci bi lahko dosegli še večji uspeh, kajti Coppensovi napadi so bili izredno nevarni. Conpens je igralec izrednih sposobnosti, in ga v Belgiji imenujejo »kralja driblerjev«, saj je z lahkoto prehajal preko na- ših obrambnih linij, preigraval naše branilce in včasih zaposlil^ tudi tri igralce naše obrambe. Podajal je koristne žoge svojim soigralcem, in če bi ti bili prav tako prisebni kot on, bi belgijska reprezentanca odnesla šv višjo zmago. Član komisije za sestavo reprezentance tov. Tirnanič je imel dober nos, ko je ob priliki sprejema belgijskih reprezentantov na letališču izjavil: »Želel bi, da so optimisti! Taki so bili Francozi, ki so nam pretili s porazom razlike 5 golov, pa so sami doživeli poraz. Pri pesimistih pa ponavadi mi sami nastradamo!« O Belgijcih lahko rečemo, da niso bili skromni temveč odlični igralci in so popolnoma upravičeno premagali našo reprezentanco. Tudi kot posamezni igralci so boljši od naših reprezentantov, še posebej pa kot moštvo. V Zagrebu se mnogo razpravlja o porazu in vsi govore, da je to zmaga Belgije nad komisijo za sestavo reprezentance. Nihče ni pričakoval, da bo naša reprezentanca tako sestavljena, saj Spajič ni v svoji formi in ne bi smel biti v krilski vrsti. Prav tako se je govorilo, da je Papec v formi in da bi moral biti danes v našem napadu. Komisija pa je iihela svoje mišljenje in da je bilo nieno mišljenje »dobro« je pokazala današnja tekma. Spajiča so zamenjali, vendar zamenjava ni prinesla uspeha. V II. polčasu so hoteli naši »ribariti v kalnem« in vriniti Papeca v mo- Toplak in v IMfcš Ob zaključku redakcije smo dobili iz Zagreba posebno poročilo o sestavi jugoslovanske B-reprezen-tance, ki bo nastopila proti B-re-prezentanci Anglije v Ljubljani. Tehnična komisija za sestavo reprezentance je določila za to tekmo naslednje igralce: vratar Kralj, branilca Belin in Zekovič, krilci Mamtula, Spajič, Tasič ter napadalci Lipušinovič, Čonč, Toplak, Veselinovič in Herceg. Kot rezerve so določeni še vratar. Krivokuča ter napadalca Lovrič in Petakovič. B-reprezentanca bo prispela v Ljubljano jutri ob 21.30 in bo stanovala v hotelu Bellevue. Norveška : Finska 3:2 V zadnjem srečanju 1. kola evropske cone Davisovega pokala je v Helsinkih teniška reprezentanca Norveške premagala Finsko s 3:2. Svetovni rekord Tumpeka Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti je madžarski plavalec Tumpek izboljšal svoj svetovni rekord na 100 m v metuljčkovem slogu z 1:04.3 na 1:03.7. Nemčija : Jugoslavija 13:7 Karlsruhe, 9. maja. V današnjem drugem srečanju boksarskih reprezentanc Zahodne Nemčije in Jugoslavije je nem-, škim boksarjem uspela revanša za poraz 8:12, ki so ga doživeli lani v Beogradu. Pred 7000 gledalci so domačini zmagali s 13:7. Zvezna odbojkarska liga Prve borbe Žensko republiško prvenstvo v rok ometu Svoboda s težavo premagala rokometašice Rudarja Ljubljana, 9. maja. V zadnjem kolu ženske republiške lige je ekipa Svobode na svojem igrišču s težavo premagala borbeno ekipo Rudarja iz Trbovelj 6:4. S to zmago je Svoboda osvojila republiško prvenstvo, ter bo čez nekaj dni nastopila na finalnem državnem prvenstvu, ki bo verjetno o Beogradu. Sodeč po današnji igri, ekipa Svobode na tem prvenstvu nima večjih izgledov in se ji bo kakršenkoli uspeh lahko posrečil edino z veliko borbenostjo. Nasprotno Svobodi, ki nastopa letos precej oslabljena, pa so igralke Rudarja od lanskega leta precej napredovale. Kot je bilo videti na današnji tekmi, so že danes bolj ali manj enakovreden nasprotnik Ljubljančankam, ki jih prekašajo edino v tehniki. To kaže, da bo kvaliteta ženskega rokometa v Sloveniji v najkrajšem času precej napredovala in bomo namesto ene imeli vsaj tri skoraj enakovredne ekipe. Gote so dosegle Sivec 3, Bartenjev 2 in Kopira 1 za Svobodo ter Zagorc 3 in Žagar t za Rudarja. SVOBODA : ODRED 17:15 Ljubljana, 9. maja. V predtekmi sta se v prijateljski trening tekmi srečali moški ekipi Svobode in Odreda. Obe ekipi sta igrali precej slabo, vendar je Svoboda kmalu po začetku^ prevzela vodstvo, katerega je obdržala do konca tekme in zasluženo zmagala. Beograd, 9. maja. Tukaj so se začele danes prve tekme v zvezni odbojkarski ligi, v kateri tekmujejo med moškimi: Crvena zvezda, Železničar in Partizan iz Beograda, Zemun, Spartak, AOK iz Ljubljane, Branik iz Maribora in Mladost iz Zagreba. Med ženskami pa: Branik in Železničar iz Maribora, Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, Ljubljana ter Spartak iz Subotice. Med ženskimi ekipami so se najprej srečale igralke Branika in Crvene zvezde ter Partizana iz Ljubljane, med moškimi pa že včeraj beograjski Železničar in Branik, danes pa Branik in Crvena zvezda. DVA PORAZA BRANIKA Železničar : Branik 3:1 <15:10, 5:15, 15:7, 15:10) Branik je nastopil v naslednji sestavi: Tomažič, Mikloč, Petar, Meršnik, Berglez, Snuderl, Škof in Filipančič. Crvena zvezda : Branik 3:1 (15:7, 12:15, 15:6, 15:10) Branik na obeh tekmah ni nudil pričakovanega odpora in zato sta nasprotnika osvojila zasluženi zmagi. MARIBORČANKE USPEŠNE Branik : Crvena zvezda 3:1 (15:8, 11:15, 15:5, 16:14) Igralke Branika so igrale proti pričakovanju slabo in so bile v prvem in tretjem setu boljše od domačink, medtem ko so bile slednje v ostalih setih enakovredne. Odlično se je izkazala le Pregljeva, pri Crveni zvezdi pa Rajičeva. Partizan : ŽOK Ljubljana 3:1 (15:9, 15:13, G:15, 15:1) štvo namesto Veselinoviča, čeprav je bilo izrecno rečeno, da bosta mogli obe moštvi zamenjati po enega igralca do 44. minute, vratarja pa do konca tekme. Papec je igral 5 minut, zaradi tega pa je prišlo do ostrih protestov belgijskih reprezentantov pri avstrijskem sodniku Steinerju. Zato je moral Papec igrišče zapustiti. Ta poteza je imela odziv pri izjavi podpredsednika Belgijske nogometne zveze Van Meertsa Francoisa, ki je dejal, da to najmanj ni športno! Tega res ne bi smeli storiti in bi morali poraz športno prenesti. Upamo, da bo prav današnja tekma prinesla boljše stanje v pogledu sestave naše reprezentance za tekmo z Anglijo, ki ni samo na papirju nogometna velesila! Taka enajsterica nas v tekmi proti Angliji ne more zastopati. Citatelje bodo gotovo zanimale nekatere izjave belgijskega vodsi in reprezentantov, kakor tudi naših reprezentantov. O tekmi se je izjavil podpredsednik Belgijske nogometne zveze Van Meerts: »Prvih 15 minut so Jugoslovani igrali odlično. To pa je prešlo in mi smo se organizirali. Igrali ste preveč ,r širino in zato je naša obramba uspela markirati vaše napadalce. Mi smo igrali bolj v globino. Rezultat in zmaga sta zaslužena, saj so bile naše akcije nevarnejše, ter smo ustvarili več priložnosti za gole. Milutinovič je name napravil najboljši vtis, zlasti v I. polčasu. V tekmi se je posebno izkazal Gernary Huys-mans, da ne govorim o Coppensu, ki je bil najboljši.« Belgijski trener Anglež Living-ton: »Izmenadila me je slaba igra Jugoslovanov, za katere smo mislili, da igrajo boljši nogomet. Ne bi mogel verjeti, da se morejo tako desorganizirati. Naša igra je bila boljša in zasluženo smo zmagali.« Meerma-ns: »Igrali ste dobro samo prvih 15 minut, vse ostalo pa je bila le bleda slika morda nekoč slavnega jugoslovanskega nogometa.« Kapetan Crnkovič: »Zmagali so zasluženo. Ko bi naši napadalci kaj veljali, bi morali voditi že v prvem delu z dvema do 5 goli.« Stankovič: »Igrali smo slabo, prepočasi, in preveč neborbeno.« Hiigel: »Vzrok poraza je neurejena igra napada.« Vukas: »Zaslužena je zmaga Belgijcev. Pri našem napadu sj vidi, da ni v formi in bo zato treba nekaj pokreniti.« Glavni sodnik Steiner: »Nisem še videl tako slabo igrati Jugoslovane. To je bila izven pričakovanja slaba igra vaše reprezentance.« ŽNK Ljubljana : Garnizija 5:0 (3:0) Ljubljana, 9. maja. Pred približno 1004 gledalci Je moštvo Ljubljane danes v pr-jateljski tekmi premagalo z visokim rezultatom moštvo ljubljanske Garnizije, v katerem so igrali tudi nekateri igralci prvoligaških moštev. Gole so dosegli: Dimic 2, Čekov, Perharič in Cebobin. Hrvatsko-slovcnska nogometna liga 0'Brienvrgei kroglo 18,^2 m Na univerzitetnem tekmovanju v Los Angelesu je Parry O’ Brien zopet izboljšal svetovni rekord v metu krogle. Danes je 0’Brien vrgel kroglo kar 18.42 m. Imel je kar štiri mete preko 18 m: 18.29, 18,26, 18.38, 18.42. Nogometna reprezentanca Romunije je danes v Berlinu pred 80.000 gledalci premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije * 1:0 (1:0). Tudi B reprezentanca Belgije je bila danes uspešna. V Charlerolu je premagala izbrano moštvo Luxemburga z 8:0 Vsem udsležentem nagradnega natečaja Ker je v zvezi z zadnjimi rešitvami odrezka št. 49 našega Nagradnega natečaja prišlo do večjega števila reklamacij in je na podlagi tega komisija za pregled kuponov opravila ponovno revizijo odrezkov, sporočamo, da smo upoštevali rezultate, objavljene v zadnji številki našega lista in tudi ponovno ugotovili, da je bil rezultat nogometne tekme Nafta : Proletarec 2:4 pravilen, tako kot smo ga objavili. Naknadno pa smo upoštevali tudi rezultat tekme Aluminij : Drava 5:1. o katerem smo prejeli poročilo že ob zaključku pregleda odrezkov. Tako smo pri ponovnem pregledu upoštevali 9 pravilnih rešitev in dobijo torej nagrade naslednji udeleženci : 1. Zaman Martin, Trbovlje I. Žabjek 8., 2. Juvan Stefi, Zagorje ob Savi 8„ 3. Cmok Majda, Celje, Kersnikove) 19., 4. Štrukelj Janko, Tržič, Cankarjeva 6., 5. Ozvald Boris. Ljubljana, Njegoševa 12., 6. škoda Stane, Ljubljana, Rožna dol. XYII/22., 7. Kiferle Zora, Ljubljana, Veselova 11., 8. Urek Maks, Ljubljana, Titova 87. (2 odrezka) Vsak imenovani je imel po opravilnih rešitev in prejme din 1,111. PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ŠTEV. 49. 1. Odred : Radnički i 2. Crvena zvezda : Partizan 2 3. Lokomotiva : Dinamo 2 4. Branik : Lovčen x 5. Velež : Mačva 1 6. Kladivar : Slaven — 7. Korotan : Kvarner 2 8. Nafta : Proletarec 2 9. Rudar T. : Železničar Mrb x 10. Aluminij : Drava 1 11. Krim : Branik S — 12. Postojna : Aurora — Ker smo današnje rezultate nogometnega prvenstva Francije prejeli šele po 20. uri, ni bilo mogoče do izida lista pregledati vseh odrezkov. Zato bomo rešitve in izid »Poietovega« nagradnega natečaja štev. 50 priobčili prihodnjič. | Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 51 1. FLRJ A:Anglija A (I. polč.) Točen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. FLRJ A:Anglija A (konč. rez.) 3. FLRJ B:Anglija B (I. polč.) 4. FLRJ B:Anglija B (konč. rez.) 5. Ljubljana:Maribor (ml. nog. r.) Ime: 6. ŽNK Ljubljana:Tekstilac 7. Kladivar:Segesta 8. SibenikrMačva (II. liga) Kraj: 9. Partizan:Crvena zv. (košarka) 10. Ljubljana:Crv. zv. (odbojka ž.) Ulica in hišna številka: J U. Partizan:Spartak (odbojka ž.) 12. Partizan:Spartak (odbojka m.) Zvezna košarkarska liga Presenečenje v Beogradu Partizan : Mladost 52:52 (33:28) Pred približno 1000 gledalci je danes na stadionu Partizana v Beogradu zagrebška Mladost dosegla v tekmi s Partizanom presenetljiv uspeh. Z malo več sreče bi lahko Mladost tudi zmagala. * DOMZATE ; PROLETAREC 38:28 Slaba igra Ljubljančank Železničar : ASK 42:22 (16:6) Ljubljana, 9. maja. Danes dopoldne je bila na igrišču pod Cek,inovim gradom kvaiLifiikaeijiska tekma za vstop v zvezno žensko košarkarsko ligo med Železnica r jem iz Karlovca in ASK. Pričakovali smo, če že ne zmage Ljubljančank, pa vsaj lepo igro. Toda za vse to sme bili prikrajšani. LjubAnainčunke s« na vsej črti razočarale, saj niso bile kos razigranim nasprotnicam iz Karlovca.