235. številka. Ljubljana, soboto 12. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD Dopisi na) ■<> iavole frankirati. - Kokopiai bo ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljnbliani v Frana Kolmanovej hiii #\ 3 „KludaU»ka atulha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije. oznanila, t. j. ad niniatrativno rooi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej liifti, V IJultlJuiil 11. oktobra. Naš liat je bil včeraj konfisciran. List, ki zastopa nam protivno nemšku-tairfko stranko, »Laibacher Tagblatt", pa nij bil konfisciran. Obseg našega konfisciranega članka je bil: „do ut des14, mi hočemo vso to in to storiti, ali bi radi, da so tudi za nas kaj stori. Pa smo bili konfiscirani. Ali »Laibacher Tagblatt1' nij bil konfisciran. Pa kaj je obseg njegovega članka. Najnegnjusnejšo ščuvanje na slovansko narodnost, katera plačuje v Avstriji polovico davka, in daje polovico vojakov. Organ naših reuogatov Dežmanov, naših Schrevjev, Kalteneggerjev, in družili nemških gospodov, ki hote gospodovati v našej deželi, du si so zastopniki nialehne manjšine, „Lai bacher Tagblatt", v svojem uvodnem članku 10. oktobra pod naslovom: „die trommelsucht im slavischen lager", pBuje Slovane, da Imajo najnevarnejšo živinsko bolezen bob njačo, da se Slovanje napenjajo kakor še nikoli itd. Pa, da ne boste rekli, da pretiramo, evo vam .Tagblattovega" neko u lisci ranega članka T originalu. Glasi se: „Eine der gefuhrlichsten rinderkrank heiten ist die trommelsucht, der, \veitn nicht trechtzeitig mit gellbter hand der trok a rs t i c h appliciert wird, oft ganze edle rinder rassen nach allzuhUufigem, all/ugefriissigem geuusse frisehen klees bei vvindiger vvitterung sum opfer fallen." „Von iihnlicher k ran k bei t scheinen die Slaven heimgesucht vvordon zu sein, umi es ist bobe zeit, dass die hand einea energi schen ministeriums eingreift, um diesem Ubel zu bteuern. Die Slaven in allen reichstheilon clfl und trans geberden sieh, als vvenn die zeit herangeiiickt vviire, in vveleher ganz Oestor reich-Ungarn dem S lav i sinu s seine huldi-gung darbringou mils.ste; iu don lagern der Slaven in Jlohinen, Mahron, Steiermark, K r a i n und Kroazien blitht man sic h ii ii I, wie fiUhor noch niemals. Ein g 1 (le k lic h geflibrter t r o k a mileh ist zur dr in gen d en nothvVendigkeit geworden." nDie cis und trans herrschende minister-krisis ist die miello, deien KlsBer inbalt die Slaven hiiben und drilbeu btruuscht und a u f b lil h t, der die Slaven ausser rand and band bringt." nl)ie von dr gefUhrlichen trommelsucht aufgebliihten Slaven ziehen alle Hchleussen und lassen einer reichen llut von schniiibungen, verleumdungen und verdiichti gungen Uber das in Oesterreich und in Ungarn herrschende regieiungHsistem und Uber die hilupter der constitutionellen minister freien lauf. Diekranken Slaven nennen den reioh.8 rat h „alterHschwach", »abgelebt", Bie debutio ron mit der meldung, dass die ministorien cis und trans mit den reichsvertretungen jede fUblung verloren ha bon, constatieren, itd. itd Dalje: „Zur constatierung der vorstehend aus-geBprochenen ansicht, dass die Slavon von geistiger bliihsucht stark ergritVen wur den, und eino radicale kur und heitung dringend noththut," itd. Tako sme pisati proti Slovanom list, ki izhaja v slovanskej deželi, v sredi nas Slo vanov 'i Mi pa niti polemizirati ne moremo, nas konfisciraju. . . . Iz Bosne in Hercegovine. O novem nepričakovanem boji v Bosni pri PeCi prav blizu avstrijske meje v tako imenovanoj turskoj Krajini poroča novejši telegram 0. okt. Bledeče: Nadaljevaje poročilo od včeraj, poroča generalmajor IlheinlUnder iz bivaka zapadno od Peči 8. oktobra: Včeraj, 7. oktobra Brno dosegli po več ur trajajočem lehkem boji Peč in Pečko goro, denes so bode Peč in okolica razorožila. Izgube 7. okt. bo: Le j te na nt Pelg in oficirski namestnik Schick 7G. reBervnega polka sta ranjena, 1 vojak jo mrtev, G vojakov ranjenih. Izgube od 6. t. m. bo zdaj znane in znašajo 47 mrtvih, in 184 ranjenih; dalje je bil ranjen tudi oficirski namestnik Navratil od 48. inf. polka. Ulieinliinder namerama 9. okt. v Podzvico, in 10. okt. v Vernogorac marširati, in izreka svoje mnenje, da bode tudi v teh krajih kmalu mir narejen. Iz Travnika ae javlja, da so naši vojaki 2G. polka zasedli brez boja Prozor in Ravno, llavno tako jo bil Glamoč od druge gorske brigade nadvojvoda Jovan zaseden. V tamošnjem gradu bo našli star kanon, in mnigo streliva. Iz Sarajeva 2. okt. [Izv. dop.] Vaš liat je prinesel mnogo dopisov iz Dosne in Hercegovine, iz katerih so se bralci prepričati mogli, kako hrabro bo se bili Slovenci. Pa ne le vaši in drugi dopisniki so to priznali, temuč priznana je hrabrost Slovencev vojakov od najvišjega mesta, dokaz temu je odlikovanje, katero je slovenske polke zadelo. Denes mi je znano le odlikovanje naše tretjo gorske brigade, katero vam naj Bledeča tabelica predoči: Metek. Zaklad pomorskega razbojnika. (Po Fr. Gorstackorji.) Sedmo poglavje. Sodb a. (Dalje.) Z leve strani luilijo gledal je krmilar v morje, ki je prišel ravno iz svoje kajite, ter se zaspano oziral po vremenu in času, in so potem zdtlmjoč vrnil, da bi pomorščake po-ilical, ker jelo so je užo daniti. Ko se mu je ravno najbolje zilebalo, slišal jo šumenje v vodi, in leve roko peat upo gneno držeč k ušesu, mej tem, ko jo imel desuo še popolnim nategneno, nehalo se mu je na mah zdehnti, ter je obrnil, še zinirom v prejšnjem položaji, bvojo glavo okolo. — Vse je bdo mirno, — zuto pogleda skozi ga. Ijouo, a ker ju luna ravno stala na severnem vzhodu, in ker je bil starbordtuaček doli spu ščen, nij mogel s Bvojegu stališča ničesar raz ločiti. „IIm!" se mrmraj* zopet obrne, — „če je bila to riba, morala se je dobro ob verigo zaleteti, — saj ladiju se je kar zmajala — ah V — « Zdaj jo z nova čul Šumenje, zuto je zopet so začudil ; pirat, ki je na krovu Indijo videl vso mirno, in ga jo tema, ki jo bila ravno tu, varovala izdaje, kakor si je mislil, splazil se je polagano ob ladij nem pleči na njeno levo stran, kajti Indija jo radi odtoku morju ležala s svojimi pleči proti jugu, torej ravno proti mestu. Crez krov naslonjen, stal je mož nekoliko času mirno, in ker mj nič diuzegu več ?ul, hotel je ravno v drugič užo po stopnjicuh jo ukreniti, kar zapuzi v bleskajočej se vod spodaj temno senco plavajočega, ki je počasno, a določno jel od ladije plavati. Ker krmilar nij še nič o tem znal, kar se je na suhem godilo, mislil je v prvem trenotji, da hoče kateri izmej njegovih pomorščakov ubegniti, zato jo hitro zakričal: „llalo, Bili, — \vhere the devil are you going? — boj ! — možanec, kam pa pelje pot V I loj, tu spodaj !u Nobednega odgovora, — a plavajočemu se je jako mudilo. „I)amnit!u mrmra krmilar v se, — Bod naših ljudij ne more biti nobeden, — morebiti jeden, ki je bil skrivaj na suhem, — nuj bo, kaj me to briga.■ „Halo, the shipl" kričalo ?e je zdaj po mornarsko od suhega. „llalo V odgovori krmilar, na ono stran so ozirajoč in no več se /meneč -a plavajo- • ivini M<\ ZUU m-tiija lir« brosli Vtdrt* sre- | Muli irf-bfia iTttinja brat mtinji hrabruiti i biahroili StoIi Ru. pei-Hi Mirvnič kr. 7. 1 6 20 83 Kn. pdUpnlk kralj 1" Ipjlii lir. 27. — 3 7 10 R«. |lfS-|Mlllt Bartmr Lr. 47. — 8 29 37 Za bitke od Maglaja do Sarajeva Graško „Tagespost" »em bil oodan v roko dobil in videl, da govori o nekej „elit-brigadi", — ali take mi ne poznamo. Naši slovenski vojaki so se hrabro držali tudi zato, ker so šli navdušeni v ogenj, slovansko navdušeni zoper Turka, starega našega vraga. Tudi tu beremo vojaki „Slovenski Narod", in občudujemo debelokožnost Vesteneckov, Hočevarjev in druzih nemškutarjev. Včeraj mi je slovensk korporal „Narod" prebravši, z zobmi zaškripajo svoje mnenje o Vestenecku povedal, a ne upam si ga zapisati. Ko bi ti patronje mej nami služili, naše misli vedeli, potem bi jim kaj jasno bilo, da oni ne zastopajo ljudstva, ampak sami Bebe, in neko malo kliko, ki pa ne sme dolgo obstati. Mi Brno v Bosni, če Bog da, privojevali tudi začetek narodne svobode za avstrijske Slovane. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja, 7. oktobra.) Predseduje vitez Kaltenegger, vlado zastopa vitez Kalina in grof Cnorinskv. Navzoč-nih je 32 poslancev. Deželni predsednik naznanja, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar, voščila deželnega zbora kranjskega za njegov god zahvalno na znanje vzel, kar poslanci z „živio", „slava-in „hoch" klici odzdravijo. Šolski odsek je volil za predsednika dr. pl. Schreia, za namestnika poslanca Kluna in za zapisnikarja vitez Gariboldija. (Glavno ulogo pa v tem odseku igra vitez Vestenek.) Vrši bo potem 3. branje poročila občin Bkega odseka o predlogu deželnega odbora z načrtom postave o izterjavanji novčnih dolgov od občin in skladnih združeb in postava se, ko se je popravil slovenski tekst, sprejme v tretjem branji. Baron Taufferer v imenu gospodarskega odseka poroča o postavi zarad reje plemenskih bikov. Dr. Bleivveis ugovarja § 6. postave, da bi bilo moralo biti več ko pol živinorejcev v enej občini zadovoljnih, da se kupi plemenski bik in pravi, da bode to določilo izvršitev cele postave uničilo. On predlaga, da bi s« § G. uravnal tako, da se glasi: § G Če si v ksterej občini potrebnih plemenskih juncev ne držijo živinorejci skupaj, ali če jih nemajo posamezni gospodarji na svoj lastni račun, aH če se v primeri] en ji § 4. občina noče združiti z drugo obč;no, potem nastane dolžnost županstva, predpisano število plemenskih bikov na skupne stroške in skupni račun vseh živinorejcev občine kupiti, vzdrževati in rabiti. Dežman in baron Taufferer dr. Bleivveisu ugovarjata in pravita, da bi bilo, ako se postava v tem paragrafu tako glasi, ljudstvo nezadovoljno. Predlog dr. Bleivveisa se ne odobri, in se sprejme postava po načrtu gospodarskega odseka. Pri tretjem branji te postave glasuje se po imenih in bo postava s 17 proti 15 glasom sprejme. Poslanec Svetec poroča o §§ 1. in 2. I. dela, in § 2. II. dela letnega poročila deželnega odbora in nasvetuje, da se vzeme na znanje. Pri tej priliki naglasa poslanec Svetec, daje kranjska dežela z zemljiščnimi davki Se zmirom dosti preobložena. Poslanec vitez Vestenek poroča o § 6. letnega poročila deželnega odbora, kateri se brez debate odobri. Dr. Deu poroča o § 4. letnega poročila deželnega odbora in nasvetuje: 1. Da se deželnemu odboru naroči, naj da poizvedeti po deželnem inženirji, kako bi se dala nravnati reka Krka, in naj o tem po roča v prihodnjem deželnem zboru. 2. Za zidanje bregov ob Savi pri Klečah in Dovskem se dovoli 5000 gld. doneska. 3. Naprosi bo deželna vlada, da na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem ustanovi logarske komisarijate, na dalje 4. da se v Kameniku in Logatcu namesti okrajni zdravnik. Vsi predlogi se sprejmo. Poslanec Klun poroča o § 9. poročila deželnega odbora in nasvetuje: 1. Deželni odbor naj po razmerji poročila o vspehu zadnjega šolskega leta obrtnijske šole v Novem mestu potrebno vravna, da se ta šola ohrani in povzdigne. 2. Deželnemu odboru se naroči preisko vati, bi li ne bilo mogoče, da se poduk v šoli na Slapu v nemščini razširi na dve ▼ prvotnem učnem nacrtu za ta poduk odločeni uri, katerega naj bi oskrbovan' sedanji učitelji, in da naj eventualno odbor to zaukaže. 3. Deželnemu odboru se naroči skrbeti za to, da se poduk o vinoreji v soli na Slapu tako vravna, da se bode oziral tudi na posebne vinorejsk« razmere as Dolenjskem. 4. Deželnemu odboru se naroči, visoko) vlado prositi, da bi se stroški za okrajne in deželne učiteljske konference plačevali iz državne blagajnice. 5. Plača III. učitelja v Trnovem in ViŠnjej gori s 400 gld., kakor tudi povikšanje plače II. učitelja v Dobrem polji se za leto 1878. odobri, ob enem pa izreče želja, da naj se t prihodnje učiteljske plače samo iz tega vzroka ne povikšujejo, ker se po večkratnem razpisa za nje nij oglasil noben prosilec. 6. O šoli v Ilirijah bo deželnemu odbora prepusti, da naj reč v porazumljenji z deželnim šolskim svetom reši, ob enem pa učitelj« sko plačo določi z meni kakor s 500 gold. 7. Deželni zbor vstanovitev parale1 nega 4. razreda za deklice na 1 judskej šoli v Kranjf radostno jemlje na znanje, ter i o v posnemanje priporoča pri najvišjem razredu po vsi, ve8-razrednih šolah, zlasti kjer ne morejo vstano-viti posebne dekliške šole. 8. Učitelju g. Jožefu Topolovšku ▼ Za-gorji se dovoli osebna priklada 50 gld. in sicer za 1. 1877 iz pavšalnega, za 1. 1878 pa iz dodatnega kredita (Nachtragakredit). 9. Vse druge, tukaj ne posebno omenjene zadeve, katerih bo bile nekatere rešene uže v proračunu normalno šolskega zaklada, nekatere pa slavnemu zboru v pretres izročene po posebnih predlogih, deželni zbor blagovoljno za znanje vzame. Vsi predlogi se brez debate odobre. Dr. Deu poroča o prošnji necih občinar jev iz Postojne, da bi postala Postojna samostalna, ločena od okolice, in nasvetuje, naj se deželnemu zboru izroči, da se ta nanj ozira pri izvrševanji postave od 2. januarja 1869 leta. Predlog se sprejme. Na dalje poroča isti o prošnji nekaterih meščanov krških, da se mesto Krško od okolice odcepi in nasvetuje, da se tudi ta prošnja izroči deželnemu odboru, naj se pri izvrševanji postave 2 januarja 1869 nanj ozira. Poslanec Pfeifer ugovarja, da občinski zastop krškega mesta te prošnje nij uložil, kakor to veli točka dnevnega reda. To je popolnem napačno. Občinski zastop nij nikoli take čega, — „kaj je zopet? — kakšna ladija?" kričal je za odgovor na oni kraj. „Kaj je bilo to, kar ste zdaj nazvali?" čulo se je zopet, in mali čolnič se je hitro približeval ladiji, — kar je dobro razločil uže od daleč. „Nevem!B odgovori krmilar, — „mislim, da je jeden mož v vodi." „Jeden mož v vodi?" čuje se zopet isti glas, a zdaj b skrbnim naglaskom, da bi se preveril, če je prav slišal. „Ay, ay," kriči krmilar, in v se mrmra: „Morebiti pa je bil le kakov pes. Oho," začudeno vsklikne, ko najedenkrat čuje v malem čolnu pok pištole, in je videl tri goreče kro glje zapored v zrak zleteti. „Grom, tem se mudi, — kaj pa jim jo ta odnesel?" Krmilar ostal je še na krovu, mej tem, ko je čoln, kolikor bo ga mogla vpogljiva ▼©sla naprej tirati, letel proti ladiji; tudi stražeči pomorščak na ladiji, ki je doslej mirno pri svojej kambuzi ležal in za časa svoje straže spal, probudil se je vsled hrupa, in prišel je h krmilarju. „Halo, the Bhip!" čul se je zopet tenak glas, ki se je pa baš zarad tega natančneje in čisteje razlegal iz čolna, ki je zdaj letel mimo pleč angleške ladije; klical je mlad mid-shipman. „Kam je mož plaval?" »Naravnost proti jutranjici," glasil se je natanjčen odgovor krmilarja, ozršega bo proti navedenemu kraju. „Hvala!" čulo se je iz čolna, ki je zdaj na to črto ukrenil, mej tem, ko se je še četrta ognjena krogija v zrak spustila, da se je s tem kraj zaznamoval, kje da je ravno. Bežeči pirat je znal, kaj da ga čaka; ničesa se mu nij bilo bati od trgovske ladije, ker je vedel, da se ljudje na njej ne brigajo za nobedno stvar, ki se naravnost ne dotika z njo. A kakor hitro je pa čul naziv iz suhega, katerega je le predobro tudi on slišal, tačas je čutil, da je dospel odločilen trenotek, in celo plavati je ponehal, ko je čul strel in zagledal goreče kroglje v zraku. Oj, kako blizu ležala je ladija, katera bi ga mogla rešiti! In ali naj mu zdaj vse spodleti, zdaj, ko je uže skoraj svoj cilj dospel, ko je srečno ubežal vsem svojim, tudi uajlju-tejšim in najnevarnejšim sovražnikom, — ali ga bode zdaj roka dečka, da, še otroka ugonobila? Morda je pa znamenje veljalo čolnom ob bregu, in predno bodo prišli ti na pomoč, rešil se bode uže lehko, čuvarnost jednega sovražnika upal Bi je še premotiti, ko je uže nocoj ušel iz cele gnječe svojih preganjalcev. Zopet je pričel plavati, a nij še priplaval tako daleč, kolikor je jeden čoln dolg, ko uvidi, da je trud njegov zastonj, da, celo ne- prošnjo sklenil, ampak samo nekateri ne* zadovoljneži. Govornik pravi, da neče zgodovine interesantnega poglavja, kako se je ta prošnja kovala, tukaj razkladati, a omeniti je, da precej ko se je slikalo o tej peticiji, je 35 meščanov krikih uložilo prošnjo proti vsa kemu ločenju mesta od okolice. Obrnil sem se, pravi poslanec Pfeifer, v tej zadevi tudi na jranjcega grofa Antona Auersperga, kateri je Imel v Krškem tudi posestva in ga prosil, naj mi pove on svoje mnenje. On je bil od ločno zoper ločitev. Govornik sedaj prebere originalno pismo grofa Auersperga, o katerem mu ta piše, da nij nobednega uzroka, da bi se ločitev zvrsila, temuč da naj mesto z okolico ostane vkape. V občinskem zsstopu ima mesto primerno mnogo več zastopnikov, namreč 17, okolica pa le 11. Ko se jo glasovalo v občinskem odboru o ločitvi, so od 17 mestnih odbornikov glasovali le trije za ločitev, vsi drugi proti njej. Govornik tedaj nasvetuje, ker nij nikakoršnega uzroka za ločitev, naj se preide o tej prošnji na dnevni red. Dr. V o fin jak naglasa, da to je vendar protislovje če bo na enej strani zahteva, da se izvrši postava 2. januarja 1869 v velikih občinah, na drugej strani pa se podpirajo pro Snje, da se večje občine razni šča vajo in raz-1 kosavajo. Vesteneck pravi, da nij v tem nič protislovja, kajti § 1 omenjene postave določi, da kjer so posebne okoliščine, da se napravijo lahko tudi manjšo občine. Dr. Deu vstane in trudno nekaj molmlja v brado, pa ga nij slišati. Veliko pa mož nij povedal, ker se je kmalu usel. Predlog poslanca Pfeiferja se ne sprejme, nego predlog občinskega odseka. Poročilo občinskega odseka o prošnji vasi Rateževo brdo, da bi se dovolila razdelitev od južne železnice prejetega denarja za nekaj prepuščenega sveta, bo odobri. Poročilo gospodarskega odseka o prošnji občine Trzin za pomoč, da bi potok ne stopal črez meje, se izroči deželnemu odboru, da v njem natanko poroča v pri ho dn jej sesiji. Poročilo gospodarskega odseka o prošnji posestnikov Žigmarce in Bloške občine za preložitev ceste črez hrib Bončo, se izroči dež. odboru, da preiskava natančneji okolščine. Poročilo finančnega odseka o poročilu de želnega odbora o zidanji deželne nornišnicena deželnem poseatvu na Studencu, se odobri Dr. Deu utemeljuje predlog o predlaganji postave za razdelitev občinskih pašnikov. Dr, Deu tudi zdaj popolnem sam za se tru -dno in tiho in nerazumljivo več bere, nego go vori bvoj uže v Postojni napravljeni govor. Da bi se ga bil vsaj iz glave naučil in malo usta odprl, da bi bili slišali tudi mi, kaj ve Cicero z Kotranjskega. Predlog se izroči gospodarskemu odseku. Govor dr. Bleiweisa, s katerim je adreso utemeljeval, smo uže včeraj prinesli. Dostavljamo tu le še, da je končno predlagal, da se naj adresni načrt predloži odseku sedmerih udov v pretres i poročanje. (Živahni živio- i slavaklici narodnih poslancev, in mnogo zbranega občinstva.) Deželni glavar vitez Kaltenegger ugovarja proti izreku B1 e i w e i b o v e m u, da bi bil zbor ilegalen. Ko bi bil to istinito, precej bi morali zapustiti vsi poslanci dvorano, pravi on. Nasvet dr. Bleiv^isa potem nemškutarski poslanci zavržejo. Poslanec Primož Pakiž utemeljuje bvoj predlog zarad odpisa davkov v kočevskem velikolaškem in ribniškem okraji. Poslanec Pakiž pravi, da povodenj vsako leto skoraj vse pridelke teh krajev uničuje, in da je tu od stiani države pomoč gotovo na pravem mestu. Predlog se izroči gospodarskemu odseku v pretres in poročanje. Potem se seja sklene ob Va3. popćludne. varen. Mej ladijami jelo se je gibati, in slišal je zdaj hitro veslanje. Jedina rešitev mu je bila še, da se vrne nazaj na suho, in ako se prepusti toku morja, bode ga uže ta oddaljil od njegovih Bovražni kov, ki ga na tem kraju zdaj iščejo. Ko se je pa obrnil, videl je, da mali Čoln njemu so vražnib zasledovalcev naravnost proti njemu vesla. Sicer ga ti še nijso zapazili, in računajoč s tem, se brzo utopi, in sovražnik je res črez njega dalje veslal. Ko se vzdigne zopet na površje, bil je čoln uže jako oddaljen, in ker je krmilar vedno le pred se pazuo gledal, smel je zdaj upati, da se bodo zdaj lehko rešil. Da bi le bil uže na Buhem! Do prihodnje noči bi se uže lehko kje skril, a potem bi idoč v morje v najbolj oddaljenem vhodu v luko, v popolnej temi z lehka dospel do Albatrossa, ker plaval bi s tokom morja. (Koneo prihodnjič.) Deželni zbor štajerski. V šestej seji Štajerskega deželnega zbora se je naznanjalo, da se je odsek ustanovil, kateri se bode posvetoval o adresi do cesarja, in sicer je predsednik dr. Recbbauer, namest nik grof Gleispach in zapisnikar dr. Do mink uš. Poslanec Žnidaršič stavi interpelacijo, zakaj se one družine, katerih reditelji so šli vsled mobilizacije v vojsko, vendar neusmiljeno za davek terjajo. — Namestnik odgo vori, da je uže zapovedano, takim družinam prizanašati, da pa bode on še poseben ukaz dal. Poslanec vitez Knaffl s tovariši (mej temi so podpisani tudi slovenski poslanci) stavi predlog, naj bo vlada pozove, brez odloga na to delati, da se v interesu goBpodar-Btvenega in trgovinskega interesa dežele in države, kakor tudi zarad rednejega preživljenja naše vojske v Bosni, začne zidanje železnice Sis ek -Novi. Poslanec Kukovec stavi sledeči predlog: „Vlada naj se pozove, za to skrbeti, da se ljudske šole slovenskega spodnjega Štajerja s potrebnimi učnimi knjigami in učili v slovenskem jeziku preskrbe." Pred log so podpisali: Kukovec, Kada (živio!), dr. Dominkuš, dr. Rade j, dr. Schal hammer, Bitrnfeind, Fluchor, Žnidaršič, Karlon, Žolgar, Semlitsch, knez Alojz Lichtenstein, Herman in dr. Šuc. Ileilsberg stavi predlog, naj se zarad živinske kuge meja proti Rusiji in vzhodnjiin deželam zapre. Ti predlogi pridejo po opravilnem redu na vrsto obravnav. Knez Liechtenstein utemeljuje svoj predlog, naj se s posebno postavo zatira oderu hovstvo. Govornik kliče liberalnoj stranki, naj vendar izprevidi svoje napake, in naj s kon servativci skupaj dela na korist gospodar stvenega blagostanja- Govornik dalje s stati stičnimi dati dokazuje, kako neusmiljeno ne- kateri kapitalisti s strašno visocimi obrestmi kmete dero. Dalje utemeljuje Liechtenstein svoj predlog, naj se volilni red tako prenaredi, da bodo kmetske občine imele toliko poslancev, kolikor jim jih po pravici gre, a da ne bodo mesta imela predpravic, kakor dozdaj. Oba predloga se izročita odsekom. Dr. D o m i n k u š utemeljuje svoje predloge, ki se glase a) postava zoper nepošteno postopanje prt kreditnih kupčijah; b) postava za varovanje interesov hipotekarnih upnikov, ako se zahipotekovano posestvo pustoši, c) postavo s katero se prisilno legaliziranje odpravlja, ali 60 vsaj nekatere olajšave vpeljejo, naj se v državnem zboru v ustavno obravnavo predloži. Dr. Dominkuš zahteva potem, da bi se v gospodarskih vprašanjih ne oziralo tolikanj na strankarsko gledišče ampak na stvarno. Ko bo se postave zoper oderuhe odpravile, ta* čas se je pričakovalo, d a se bodo obresti ravnale po razmeri, v katerej se posojila išče in dobiva. Ta pričakovanja se v poznejših letih nijso izpolnila, in posebno v zadnjih letih gospodarskega hiranja, v katerih država i. t. d, vedno več zahteva, imeli so oderuhi dobre le« tine. Govornik 03vitljuje na dalje delovanje teb gospodarskih parasitov, katero gleda vlada mirnim očesom, a ne da bi jim njihovo početje ustanila, ona še celo neusmiljeno rubi vse davkovske dolgove. Sicer pozna govornik vse tešhoče, ki bi se praktičnoj izpeljavi zakona zoper oderuštvo nasproti stavile, a on misli, da morajo v področje kazenskega sodnika pripadati vsaj najvekši slučaji oderuštva, kadar se dolžniku njegova nemoč v vodji uporablja, da civilni sodnik vsaj ne bode primoran onim zahtevam pomagati, ki bo jednako iz moralnega kakor pravnega gledišča zavrgljivi. K točki b) navede govornik mnogo izgledov takega razruščevanja zarubl jenih posestva, kar se more prej ko mogoče odpraviti. Za utemeljenje svojega tretjega predloga navede dr. Dominkuš mnogo nepij-ličnostij prisilnega legali zo van ja, ter dokaže, sicer bo ne ozirajoč na one nepriličnosti, da nij bilo nikakor treba one postave ustvariti. Koncem opomeni govornik, da se po njegovem menenju potrebuje v gospodarskem interesu še cela vrsta postav, tako na pr. postava zoper kvarjenje živeža, osobito vina, — postava, katera bi uravnala odpise v katastru pri zemljišnih odpisih, — postava, katera bi izrekla, da se mora pri zemljiščnih odpisih davkovske dolgove od odločenega dela izterjati, ako so na tem delu uarastli. Tudi pravila, po katerih se davki izterjavajo, potrebujejo poprave. Jako je tedaj obžalovati, da tako pičlo odmerjen čas deželnemu zboru ne pripušča temeljitega posvetovanja in odpravljenja postoječih nepri-ličnostij. Na predlog poslanca Lippa se točka b Dominkuševih predlogov izroči odseku za postavo zoper oderuštvo. Potem pride na vrsto verifikacija sloven-Bkih poslancev dr. Radeja in Flucherja iz mariborske okolice. Vname se burna debata. Nemci ne hote teb volitev verificirati, da si je sodnijska preiskava dokazala, da so nemške ovadbe proti volitvam prazne in zlagane. Dr. Radej eam VBtane in brani čast svojih slovenskih volilcev; on ostro prime vlado, katera zoper volitev slovenskih kandidatov ruje, ker nij mogla svojih kandidatov preriniti. Ogovarjata mu c. kr. namestnik Kiibeck in Pairhuber, zbor izroči potem volitev v novo preiskavo. — Upamo, da nam slovenski šta- jerskl poslanci preskrbe in pošljejo kaj obftir-nejih poročil, pomislivši, da obravnave v (Jradci tudi druge Slovence zanimajo. Politični razgled« I\olrt*iiJ«» «!«:»&«:• I«3. V Ljubljani 11. oktobra. O »mi»##*/«• **#.«•/ 9twim$ še donos nij nič poročati, l'eaar je zaslišal razen uže povo danih imen, tudi Taalloja, (Jroholukega, Schmot' llnga, bivšega dunajskega župana Fcldurjn. Kaj je ž njimi govoril, ali jih je le za svet vprašal, ali jim ponujal minister.ske stole, to nij znano. Najbrž bodo kak birokratiški provizorij naredil se za tako dolu«, dokler še ta državni zbor traja t. j. za to leto. Potlej je upati kaj boljše izpremembe. Zanimivo je, da skoro vsi ustavoverm časopisi zatajujejo ministerstvo Auerspergovo, in žele, da bi odstopilo, pa z drugim — to se ve ustavovernim — nadomestilo se. Le dunajski „Vaterland" je hudomušen dovolj, da pravi, da je Auersperg ■ Lasserja za zdaj le škoda, ker „to ministerstvo je po duhu, po značaji in znanji najbolje izražalo in zastopalo avstrijski liberalizem." M*ul)*ki „(/zasu naglasa, da po tej mi-nisterskej krizi bodo Poljaki le ono mini Bterstvo podpirali, ki hode v notranjem vsem narodnostim jodnake pravice dalo. — Glede vnanje politiko pa oni list brblja staro poljsko neumnost o panslavizmu, zoper kato rega on novo miniutorstvo hujska, in tako Nemcem tlako dela proti sebi, in nam drugim Slovanom. V tivolskem deželnem zboru je konservativna večina interpelirala zarad tega, zakaj vlada ne spoštuje deželnih postav zarad jedinosti vere na Tirolskem; druga interpela cya vpraša, zakaj je vlada proti deželnej postavi dovolila, da Rta se dve protestantovaki občini v Insbruku in Meranu ustanovili V hrvatskem* saboru se je bila vnela Sri verilikacijskej debati stara prepirka mej rbi in Hrvati. Poslednji nijso hoteli volitve Srba Peičiča odobriti. Vnanje države. Iz HvtgraUa se poroča, da bo hoče tam ministerstvo tako sestaviti, da bode tudi nekaj konservativcev vzetih vanj; imenuje se mej slednjimi Garafianin, ki je dozdaj v opo ziciji bil glede notranje vlade srbske. Znano je našim bralcem, da je l'ifičt/n poslala evropskim vladam nekovo pritožbo zoper Avstrijce, da ti neusmiljeno delajo z Mu hamedanci v Rosni in Hercegovini. Dunajska oficijalna „Pol. Corr." meni, da ta turška okrož niča ima samo ta namen, da bi magjarskej opoziciji služila za pomoč proti zasedenju Rosne. Diplomati so vsled svojega kongresovega dela več zmešnjav in težav naredili nogo odstranili, to je res. Vidi se zdaj tudi v o#/##/«»/ ili4n*rtiji, kjer se je evrop ska komisija sešla, da bi (to receptu berlin skega kongresa to drugo bolgarsko državo os novala. li.uski komisar jo buju drugoovropskim komisarjem povedal, da Rusija vlada in organi žira v vshodnjoj lUimeliji tako kakor je dogovor san-sto lanski določil, ne pa po berlinskom ugo voru. /lasti angleški komisar ju doholo gledal, pa domov jo tolegraiiral, kuj hočo reči Obravnave mej 71V*#m <•*'/» in Vatikanom se bodo začelo. Škof llumbergHki potuje v ta nutiion v Kim zarad duljscga pora/.umljcuju Kardinal llohenlnhe sani v Vatikanu na to dola Mislijo, da bode kmalu imenovan nuncij za Berlin V nemškim berlinskem državnem zboru jo bilo !) oktobra drugo bianjo postavo zoper socijaliste. Katoliška stranka centruma je izrekla, si naj bode, kakor sto prosili« — Vocnaroflnlkonj, Dotični umnu ne bodo poHobnJ tinkuu. Viijcl. t), oktobra; Tri Nlomi x Dojuk i/. Trutu. — Mii/.uro i/, lto-notk, — Pata it IiioiuuHtu. — VVundsaui iz Buljuku. Kunor iz Dunaja. i'n niaiiem Banatg it, KoSevja, — Werdn i* Trbovija. — Sauer ta Kanilo« — Volk i* BrastnUut 1'ri iMfcviirMliciii dvoru i Oblak iz Novuga mutda. — kmetic, SiaiUrk iz Kiunja. I/da Le tj in urednik Josip Jurčič. Dunajska borna U. oktobra. (Imvlntu tolagrafičuo porodilo.) Enotni iir/.. v bankovcih . . *"• I c.lil. tO kr. Enotni dri, dolu v srebru . . . 68 „ 80 » Zlatu ronta........71 „ 4.r> , L880 dri. posojilo ...... 1 tO „ 60 Akcijo narodu« banko .... 7Ht , — , Kroditue »kc.iic....... i!ii<» „ — „ London..........117 Napol..........9 (J. kr. cekini........5 Srob.j..........100 Državno marko.......57 15 38 68 Vi 90 Učiteljska služba. Na judnora/rednoj ljudskoj Soli v Veli-kej Dolini razpisuje se služba učitelja z letno plačo 600 golil., in prostim naturalnim stanovanjem. Proaitelji uložo naj svojo dobro urejene prošnjo, in sicer oni, ki so uze v javnoj službi pOtem predstavljenega okrajnega šolskega sveta najdaljše iio ii«»ii«»a rjioaoea <>Moi»r« t. i. dotičnomu okrajnemu šolskemu svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 7. oktobra 1*78. 2) Predsednik: Srhiintrettcr. Karel S. Till h'ffortttvo t> knjiannti in papirjem, pod Tranča it. 2,-naloga VSeh potrolmostij -/a uradu in kupčijstvo zaloga navadnega, piietnikega In zavijalnogu papirja. Vso potrobnnati zu tnorjovco (inSonirjo), »Ii-Itarjo in risnrjo. NujnovojAu v konfekciji za papir. Zapisovalnu in opravilno knjigo, l/,doljiiutju nu tudi monodrami na pinuuiHki papir, vi»ituo karto in pi* Ncnrnko zavitku. (lf)H—9ii) Puške in revolverje Lankaster dv<»cevka: po :t5, 40 gld. in viđo, Lolauchoux „ 9 98, HO n „ „ Perkusiona „ , 11«/,, 17 „ n „ Revolver 7 m/m: po *;»/,, 8, 10 „ „ » 9 ni/iu: g 10, 18. 15 it n pt ia m/asi m is, 15, 80 „ „ „ priporoča Matej Soršak, (320—3) v m« 1mni-fMjskem Jedino le prava dr. Poppova mmtcriiiiua ustna voda ozdravlja krvarile zobno inruo, rahle zobe in odpravlja-nntni unirtid. J. O. I'oppa, o. kr. dvornoga zobnoga zdravnika analorinino ustno vodu rabil som nokuliko ća«»v kor som imul zobno vodno krvavečo tuoso bolno, so> ■o mi aobje majali, in ju prihajal noprijoton duh is aut; ker mi jo ouienjona ustna voda vse to odpravil* in popolnem ozdravela, zato mi jo jako ljubo, toj iiHtuoj vodi zasluženo hvalo priznati, tor jo v»a-kouiu najtoplojio priporočiti. {1H4 -'J) Fraiur K<«li■•»ift^l I. r., uradnik Klavrnega o. kr. OOlaega urada na Dunaj i. Zalogo inmjo v HifTtbll0.nl. vso lokamo kakor tudi gg. Aid. hrinprr, Kd, Mahr, ./. Karingtr, h\ M. Sohmitf, V. l\tričir, L. l'irkar, V. Lasttntk, Terfek in Mkrep; v 1'ostojni: ,/. Kupfvrathotidt; v H k o l'j o j L 0 k 11 6. Fabioni; v K o č o v j i : J. BraUH0f na Krik um: /<'. BOinchu} v Idriji: J. Wurta; v Iv i a u j i: K. Satmik; v Liliji: Milhl-ttrnzti, lokar; v M o ti i ki: MaUnjcri nasledniki; v No v om mostu: IK Uizzuli in J. Jter—ii) M*rkt VVir .>m|»trhl«-n «n»i;I»ai*f.. ;iIh HonIrh urni PridsvvilrillnHtes VVagendeoken (Plachra), BrUrlnla^rt, h\\Mt rgnNFto 2, l.irlriniitru <1<-» k. m»l ><■ K i ir r.Miilni r.t n nuni., fii MnJ. I KilcKuniarltir. vl<-l«r 1 luninnhllt■