PRIMORSKI dnevnik
i« *ačel Izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakr'2 M Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-37' v tiskarni «Doberdob» ..ovcu pri Gorenji Trebu-0(1	18. septembra
V4 1. maj^ 1945 v Jiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8.
aJa 1945 pa v osvoboje-"erT> Trstu, kjer je izšla za-^ številka. Bil je edini
partizanski DNEV-
' v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnih
0‘- —: ^ 1—■ O' ^ ► Ì2 o a c 2 O «
^ S C 5
" S 5 t
S P ?
5 s
2>
-J
;=
r_
Poštnina plačana v gotovin. Abb. poetale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 176 (12.208)
Trst, nedelja, 11. avgusta 19i
c*
ro
Po avdicijah
8
8
^ bojan Brezigar
j5 poletno prekinitvijo zasedanja Jj lamenta je prekinila delo tudi semina komisija za ustavna vpraša-tiH- .0z*rolna na počitnice so odšli i r1 člani ož.jega odbora, ki preuču-
jejo
ščito
vendi
vprašanja v zvezi z globalno za-
slovenske manjšine v Italiji. ni ar pa ta prekinitev dela pome-. tudi prelomnico v delu tega od-(..,ra’ saj so senatorji tik pred po-aJ!!c.aiBi končali s širokim krogom "'elj, ki se je začel v zimskih me-Vni-i in se’ po t'aljši prekinitvi v onem obdobju, nadaljeval v ju-Dra'n V	V	teh mesecih so se
e<1.. komisijo zvrstili predstavniki lija JS*-le’ pa tu(i' predstavniki ita-ta'tókih in mešanih skupin in orga-„1 ?c,j> ki so zagovarjali potrebo po oalnem zaščitnem zakonu. V Rim . odpotovali tudi taki, ki nasprotu-sp!>° ,Vsa^ršni zaščiti, končno pa so obl a'orj‘ zaslišali tudi predstavnike ' Predstavnike deželnega sve-Sv ,In odbora ter treh pokrajinskih žrl- 'd 'n odborov na avdiciji v de-ter' Fur!anip ' Julijski krajini, s ka-bep S(i j*5 začei krog posvetov, tržaš-dnh - *-n §oriškega župana pa pred 2a. J?®* desetimi dnevi v Rimu, ob Jučku teh dolgih posvetovanj. jasna io h avdicijah so prišla že dokaj jeti,° na dan vprašanja, ki bodo ver-sest° Pre<istavljala jabolko spora pri pr av* globalnega zaščitnega zakona.
r.	lz° v°d teh vprašanj je teritorialna Uta e.ZI10st zaščitnega zakona, oziro-Uta’ CIi. hočemo takoj k jedru proble-Pošt 3 ' 'n v kakšni meri bo zakon u-v v-C,Vai Potrebe Slovencev, ki živijo sanj msk‘ Pokrajini. Da je to vpra-Sam.Spo^n<, so pokazale že avdicije Ohia0' ^emokristjanski senator Beor-tCv Je namreč vseskozi oporekal zah-Ue t*11 Slovencev videmske pokraji-ši * Irdil, da ne gre za »isto manj-kem" -p0* na Tržaškem in na Goriško . sP°r je prišel do izraza ta-
s,	™ avdicijah enotne delegacije
Pri n‘SaP nianjšine, še predvsem pa Slov av<hcjjah organiaaciij Benešldh nisi,<,ICpv samih. Trditev, da slednji la ì pripadniki iste manjšine, je go-VgdaJP^'ìeiina. Vsi glotologi vedo počil m'.i6 osnovni jezik vseh nare-zije adiških dolin. Terske doline. Restia m Kanalske doline prav sloven-hkšiv 'n da se njihova govorica v to-staiji! meri razlikuje od govorice o-Prini ?;a[n('jskih Slovencev je treba jc bn0** Vključno enemu dejstvu: da kot t ta sloven.skega naroda več ro(jaS *et odrezan od matičnega na-raZvìiin, se lorej tu'» njegov jezik ni jezik 'i ,akO’ kot se je sicer razvil polpi “Hngih Slovencev. Ta del je bil, skj ,.epa’ Podvržen hudi asimilacij-j(. oliki, kar je seveda pustilo svoje teedove' Povsem neutemeljena pa skj Za; P° kateri Slovencev v videm-ba ^ Pokrajini ni treba zaščititi, češ zar;|H.Povsem lojalni državljani. Prav bitj a1 tega hi tudi država morala na i p. ioh državljanov povsem lojal-raio IZPphjjevati ustavo: na to mo-Tn^u^PPOsliti tisti politiki, ki še ne rodome.° vazlike med državo in na-žave |,n ’nislijo, da je lahko do dr-ki s fOJalen samo tisti manjšinec, rej Je Pripravljen asimilirati in to-ifl svPllsl'li svoj jezik, svojo kulturo ?• m 1C .tra^‘c'j(‘. O takem mišljenju še „^fPčna drugačna ocena, kot da ilvai.1',!11'. vpliv črnega fašističnega Za tTu t'a' ^ker pa bi morala biti VenCe e’ ki nasprotujejo zaščiti Slo-sta)jj-V V videmski pokrajini, osnova •Ua n'C ^^sandrove komisije, oziro-sednikr<,č**0’ ki ga je pripravil pred-Uizz,, Posebne podkomisije prefekt kateri \am so hili že predvideni ne-deinsj, Phvopi v korist Slovencev vi-t(‘b u,e Pokrajine; čeprav manjšina Pa j,, jrfP°v ne ocenjuje za ustrezne Uje . ,eha vendar poudariti začude-kar’ s a sodaj odrekajo še celo to, Ijenj	Pred petimi leti priprav-
Slovòlf0 sPorno vprašanje je zaščita te. KaC-ev v središču Trsta in Gori-določnZe’ da ie uveljavitev zaščitnih Peti n,*4 ,dK‘ mestni središči trn v skemi1 .ars'komu, širokemu meščan-fiejpa krogu, ki se politično identi-•Uorda v sredinskih in desničarskih, skib n ?.a «Io tudi v zmemolevičar-v Ri‘ , 'l'čmh silah. To stališče sta rite, m lznesla župana Trsta in Go-še L 'sta sicer senatorjem podala Pozitivni poročili, o mestih
samih pa nista pripravljena popuščati. Nobenih dvojezičnih napisov v Trstu in v Gorici, nobene dvojezičnosti v javnih uradih in nobene rabe slovenščine v občinskih svetih. Pa vendar živi največje število Slovencev prav v mestih, le da tu niso tako gosto naseljeni kot v nekaterih okoliških občinah. Tako nasprotniki zaščite tu postavljajo nov pojem, ali če hočemo novo metodo, osnovano na gostoti Slovencev v posameznih mestnih predelih, metodo, ki je zelo nevarna, saj bi jo lahko v bodoče uveljavili tudi tam, kjer je z nasilnim priseljevanjem ali pa z navadno migracijo prebivalstva- gostota manjšine znatno padla. Ta teorija temelji na ugotavljanju manjšine, če nočemo rabiti izraza preštevanje, in je tudi zaradi tega za Slovence nesprejemljiva. Sicer pa velja poudariti, da u-Stavno sodišče v znani razsodbi o rabi slovenščine v kazenskem postopku jasno govori o »tržaški pokrajini« in ne postavlja nikakršnih razlik, še najmanj pa se sprašuje, kolikšna jc gostota Slovencev v mestnem predelu, v katerem je sodna palača.
Prejšnje vprašanje označujejo italijanski krogi kot »pretiravanja« (forzature) slovenske manjšine. Kaj pa so potem »privilegiji«, o katerih toliko govorijo? Privilegiji so v bistvu tretje sporno vprašanje, to je široko poglavje gospodarske zaščite manjšine. Niso vse pravljice in folklora, manjšina mora tudi živeti in se gospodarsko razvijati, za to pa zahteva ustreznih določil. V teh določilih vidi del italijanskega prebivalstva
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tudi včeraj so v nemirni Južni Afriki zabeležili nasil
Pod notranjim in zunanjim pritiskom naj bi Pretoria pripravljala reforme
Pik Botha ne izključuje osvoboditve voditelja ANC Nelsona Mandela
JOHANNESBURG — Medtem ko pretorijski rasistični režim, kot vse kaže, razmišlja o naravi ukrepov, ki naj bi v Južni Afriki omilili napetost, v svetu pa obsodbo, so tudi včeraj v državi zabeležili nekaj nasilnih dogodkov. Eden izmed teh se je pripetil v kraju Gugu-letu, črnskem satelitskem naselju pri Capetovvnu, kjer je bombna eksplozija ranila sedem oseb.
Do incidenta je prišlo med pogrebom mladega črnca, ki ga ' je policija ubila v spopadu z demonstranti 29. julija. Pogreba se je nameraval udeležiti tudi predsednik Svetovnega sveta reformiranih cerkva, pastor Allan Boesak, ki je sicer znan kot eden najostrejših kritikov sistema rasnega razlikovanja in ki velja za duhovnega vodjo večrasnega protiapartheidskega gibanja Enotna demokratična fronta (UDF). Policija pa mu ni dovolila vstopiti v Guguletu, češ da kot mešanec nima pravice hoditi v črnsko naselje. Ker pa je pastor vztrajal pri svoji nameri, ga je policija aretirala skupno z 18 drugimi osebami. Do bombne eksplozije je prišlo kmalu zatem, ko je policija skušala razpršiti pogrebce. Med agente je padla ročna granata ter jih 6 ranila, ranjen pa je bil tudi operater ameriške televizijske mreže CBS.
Apartheid - politika, ki ponižuje predvsem tiste, ki jo izvajajo
NA 3. STRANI
V večernih urah se je razvedelo, da je policija proti plaćanju kavcije izpustila iz zapora Allana Boesaka in 18 njegovih pristašev, ki pa se bodo morali 26. t.m. zagovarjati pred sodiščem zaradi »ilegalnega vstopa v črnsko naselje«.
V Durbanu in okolici, kjer so v zadnjem tednu zabeležiti najbolj krvave dogodke, se je včeraj položaj nekoliko umiril. Skupine mladih Zulujev, ki so bile v preteklih dneh v središču nemirov, so tudi včeraj plenile po že opustošenih stanovanjih in trgovinah, vendar do hudih spopadov med njimi in Indijci oz. varnostnimi oddelki ni prišlo. Od torka dalje je v teh spopadih izgubilo življenje 55 oseb, med katerimi jih je 36 ubila policija, ranjenih pa nad 400. Po včeraj objavljenih podatkih naj bj vsled napadov Zulujev okrog 2 tisoč Indijcev zapustilo svoje domove in trgovine.
Ob svojem povratku iz Evrope, kjer se je sestal z ameriškimi, britanskimi in zahodnonemškimi vladnimi predstavniki, je včeraj južnoafriški zunanji minister Roe-lof »Pik« Botha potrdil vtis, da južnoafriški režim pripravlja ukrepe, ki naj bi ublažili apartheid, ni pa se hotel spustiti v podrobnosti. Kot je včeraj napovedal južnoafriški prorežimski časopis »Beeld«, pa je minister potrdil, da bo o naravi ukrepov govoril predsednik Pieter Botha na pokrajinskem kongresu nacionahstične stranke Natal prihodnji četrtek. Nekoliko zgovornejši je bil Pik Botha glede morebitne osvoboditve Nelsona Mandela, zgodovinskega voditelja Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), ki so ga leta 1964 obsodili na dosmrtno ječo zaradi izdaje in sabotaže. Minister je dejal, da je njegova osvoboditev verjetna, a da ne bo brezpogojna.
Enoten nastop opozicije proti Pinochetovi hunti
SANTIAGO DE CHILE — Protestni »dan v obrambo pravice do življenja« se je iztekel sicer v znamenju krvi (3 mrtvi in bhzu 20 ranjenih) ter aretacij (skoraj 80), je pa za demokratične Čilence pomenil doslej najpopolnejšo in najeno-vitnejšo obhko množičnega odpora proti osovraženemu Pinochetovemu režimu. Tako v Santiago kot v Val-paraisu, Concepcionu, Temuci in Punti Arenas so preplaviti utice in trge tisoči pripadnikov vseh političnih družbenih in sindikalnih organizacij, ki so na pobudo odbora za človekove pravice in ob odkriti zaslombi cerkvenih oblasti pod geslom »demokratično snidenje« zasejali seme, iz katerega utegne slej ko prej vzkhti politično zenotenje celovite opozicije zoper 12-letno fašistično vojaško diktaturo.
Izgrede sta izzvali policija in vojska, ko sta s solzivci in gasilnimi brizgalkami sredi Santiaga razgna-
li udeležence povorke, namenjene pred sedež pravne fakultete čilske univerze, kjer bi se b,iio moralo odviti mirno zborovanje. Mlajši de-monstrantje so reagirati z barikadami in lučanjem kamenja, nekaj carabinerosov pa je celo streljalo (in ubilo ženo podoficirja ter njeke-ga moškega — tretja žrtev je pešec, ki ga je povozil avto). Aretiranih je bilo več voditeljev opozicije, predvsem levičarjev.
S protestnim dnevom so demokra-tje zahtevati kaznovanje 14 carabinerosov, ki so 30. marca ugrabili in obglaviti komunistične izobražence Guerrera, Parado in Natina: med neredi so vojaki aretirati tudi Guer-rerovo in Paradovo vdovo. Predsednik Odbora za solidarnost s čilskim ljudstvom Antonio Leal je pozval rimsko vlado, naj podpre akcijo za politično in gospodarsko izoliranje Pinochetovega režima kot protiutež pomoči, ki jo diktator prejema od Reagana.
Združeni preiskavi o mafijskih zločinih
PALERMO — Preiskavi o umorih dveh voditeljev letečega oddelka palermske kvesture, Giuseppa Montane in Antonina Cassaraja, bodo verjetno združiti. Po mnenju preiskovalcev obstaja namreč tesna vez med obema zločinoma, kajti Montana in Cassarti sta bila na sledi skupini mafijskih voditeljev, ki so sicer na begu, a se skrivajo v Palermu, da bi ne izgubiti veze s svojimi pajdaši. Z namenom, da bi odkrili skrivališča teh mafijcev so včeraj policijski agenti in karabinjerji prerešetali nekatere mestne četrti, še zlasti predmestja, kjer v zasilnih barakah in jamah lahko najdejo primerna skrivališča tudi za »vidne osebnosti« sicilske mafije. Včeraj je tudi prevzel posle novi načelnik letečega oddelka, Maurizio Cimmino, ki prihaja iz Firenc. Skupno z njim je v Palermo prišlo še sedem policijskih funkcionarjev, vendar je za vse premestitev samo začasna. Medtem pa se nadaljuje široka politična debata o boju proti mafiji. Glasila političnih strank objavljajo danes obširne članke in komentarje
o zadnjih dogodkih v Palermu. Tako ravnatelj demokristjanskega glasila Il Popolo Giovanni Galloni poudarja, da je v boju proti terorizmu država dosegla velike uspehe, ne da bi nikoli popustila »oboroženi stranki«. Po njegovem mnenju je tudi proti mafiji pravilna samo enaka pot.
Komunist Zangheri v uvodniku, ki ga objavlja danes Unità pa predvsem poudarja, da obstaja zgodovinska vez med mafijo in državnim aparatom ter da država te vezi ni nikoli pretrgala, ampak jo je samo spremenila. Po Zangherijevem mnenju se tu zastavlja mnogo širše vprašanje, namreč vprašanje razvoja Južne Italije, kajti samo v tem okviru bi lahko mafiji odvzeti moč, s katero danes razpolaga. Socialistično glasilo Avanti pa objavlja intervju s sodnikom Giovanni jem Falconejem, ki poudarja, da ni mogoče več pojmovati mafije kot skupinice skoraj mitičnih banditov, ampak da gre za organizacijo, ki razpolaga z milijardami in s številnimi zavezniki, tudi takimi, ki nikakor niso sumljivi.
Tržaška pokrajina o Loredam in Valentini
TRST — Zadeva sestric Loredane in Valentine, ki jo je na skrajno izkrivljen in nekorekten način pre dočil tržaški javnosti italijanski dnevnik Il Piccolo, je še vedno v 'sredi šču tržaške kronike. Vse kaže, da je začel li Piccolo zbirati podpise med Tržačani, zato da ne bi sestri ločili; tržaška pokrajina, ki je prejela od sodišča dekret, s katerim ji je bila poverjena naloga, da odstrani mladoletnici od prave družine in da zanju poišče ustrezno namestitev pri kaki' družini ali zavodu, pa sploh ne namerava ločiti Loredane in Valentine.
Prav tržaška pokrajina je izdala včeraj tiskovno sporočilo, v katerem osvetljuje celotno zadevo in razkriva tendenciozno poročanje italijanskega dnevnika.
NA 7. STRANI
Terorist Giuliano Naria odslej v hišnem priporu
RIM — Giuliano Naria, rdeči bri gadist, ki je že devet let v zaporu, se bo danes vrnil na svobodo. Predsednik preiskovalnega urada rimskega sodišča Pier Fausto Ciucchini je namreč ugodno rešil njegovo prošnjo po premestitvi v hišni pripor na njegov dom v kraju Garlenda di Alben-ga pri Savoni. Naria je že dalj ča-. sa v oddelku za kaznjence v turin-ski bolnišnici Molinette in sedaj bo lahko doma čakal na proces zaradi oboroženega upora proti državi, ki bo verjetno prihodnje leto v Rimu.
Sodnik Ciucchini je sprejel prošnjo Giuliana Narie na osnovi podrobnih zdravniških izvidov, iz katerih izhaja, da je zdravstveno stanje rdečega
brigadista izredno slabo. Obenem je sodnik upošteval, da Naria ni nevaren za družbo, tudi zato, ker je bil oproščen obtožbe umora sodnika Coca in je po tej oprostitvi moč sklepati, dà Naria ni bil neposredno povezan z najbolj nevarno in krvoločno skupino rdečih brigad. Poleg tega je sodnik poudaril, da se je družbenopolitično stanje v državi v zadnjih letih bistveno spremenilo.
Včeraj, takoj po objavi vesti, so Giuliana Naria obiskali socialistični poslanec Fiandrotti in. nekateri novinarji, ki so povedati, da je rdeči brigadist težko bolan, da je s težavo izgovoril nekaj besed in da je dejal, da se zanj sedaj začenja obdobje ponovnega upanja.
EP V PLAVANJU
Svetovni rekord Michaela Grossa
V vaterpolu »plavi« boljši od »azzurrov«
SINOČI V TRSTU
Triestina	3
Inter	4
NA 14. STRANI
Craxijevo poročilo o varnostnih službah
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je včeraj objavil poročilo o dejavnosti tajnih služb za šestme-sečje november 1984 - maj 1985. Velik del tega poročila je namenjen terorizmu in dokument se začenja prav z umorom sindikalista Ezia Ta-ranteUija letos spomladi. Craxi piše, da obstaja poskus poživitve teroristične dejavnosti, predvsem s strani Rdečih brigad, čeprav ta organizacija, kot kaže, ne bo mogla voditi enako močne teroristične dejavnosti, kot pred nekaj leti. Umor Ta-rantellija pa je po ' Craxijevem mnenju dokaz, da hočejo teroristi potrditi- svoj obstoj, sicer pa predsednik vlade ugotavlja, da te skrajne organizacije še vedno delujejo predvsem v Rimu, v Turinu, v Venetu in na območju Milana. Med uspehi protiterorističnega boja pa Craxi navaja predvsem aretacijo znane rdeče bri-gatistke Barbare Balzerani.
Predsednik vlade nato navaja nekaj podatkov o stanju v zaporih, kjer je trenutno tisoč sto domnevnih pripadnikov skrajnih levičarskih terorističnih organizacij in 130 skrajnih desničarjev. V zadnjih časih so na osnovi novega zakona o skrajšanju preventivnega zapora izpustili 317 jetnikov, to število pa se bo v kratkem še povečalo. Craxi nato navaja podatek, da je 300 osumljencev še vedno na delu in da je večina od teh v tujini.
Posebno poglavje je namenjeno desničarskemu terorizmu, o katerem predsednik vlade pravi, da ostaja staro vodstvo, katerega člani so v glavnem v tujini in ki je v zadnjem času spletlo niti sodelovanja s številnimi mladimi desničarji, kar je zelo zaskrbljujoče. Danes se namreč stare skupine obnavljajo in ponovno prihaja do vrste nasilnih de-
janj, kot na primer v nekaterih rimskih šolah. Craxi je tudi opozoril na možnost, da obstaja povezava med italijanskimi desničarskimi terorističnimi organizacijami in islamskimi skrajneži, ter namignil, da je do take povezave verjetno prišlo pri božičnem atentatu na vlak Firence -Bologna.
Zadnji del sporočila je namenjen skesanim teroristom in dejavnostim tajne službe Sismi. O skesanih tero: ristih je Craxi mnenja, da jih je treba podpirati in pomagati, vendar šele potem, ko je povsem jasno, da ne gre zgolj za hlinjenje z namenom, da bo njihova kazen nižja. Kar pa zadeva dejavnost tajne službe Sismi navaja Craxi poizvedbe v zvezi s stanjem v številnih državah, med katerimi navaja tudi gospodarsko stanje v Jugoslaviji. Obenem pa boj proti vohunski dejavnosti, še zlasti proti vzhodnoevropskemu poizvedovanju na tehnološko znanstvenem področju.
Kralj Olaf sprejel Cossigo
OSLO — Predsednik republike Cossiga, ki se nahaja na zasebnem obisku na Norveškem, se je včeraj srečal s kraljem Olafom, ki je gosta iz Italije zadržal na kosilu. Državnika sta govorila o kulturnih odnosih med obema državama in o nekaterih aspektih sodobne evropske zgodovine, s posebnim poudarkom na drugo svetovno vojno, ko je Nemčija zasedla prej nevtralno Norveško, izgnala Olafovega očeta in nadomestila kolaboracionista Kvizlinga. Cossiga je* še zlasti govoril o prijateljstvu in sodelovanju med narodi kot najučinkovitejšemu sredstvu za o hranitev mini in demokracije. Italijanski predsednik republike si je včeraj tudi ogledal nekatere muzeje in druge znamenitosti norveškega glavnega mesta. Na dolgo se je tudi razgovoril s časnikarji, vendar pa ni načel nekaterih perečih italijanskih notranjepolitičnih vprašanj.
Papež na Slonokoščeni obali
ABIDJAN — Med svojim 5-umim postankom na Slonokoščeni obalj ? Janez Pavel II. včeraj posvetil katedralo sv. Pavla v Abjdjanu, kateri J sam pred 5 leti položil temeljni kamen. Cerkev, za katero je napravil na . črte italijanski arhitekt Aldo Spirito, obsega 67 tisoč kubičnih metrov in 1 največja v Afriki, po zatrjevanju nekaterih pa celo za Sv. Petrom v Ri®111 največja na svetu. V svojih govorih je papež poudaril, da je evangelij n®" spremenljiv in da se mu morajo posamezne kulture prilagoditi. S Slon0" koščene obale, kamor je prispel iz Toga, je papež sinoči odletel v Kamerun-
Neplodno zasliševanje Sameta
MAASTRICHT — Sodniki procesa o atentatu na papeža so v kaznitoc‘ v Maastrichtu na Nizozemskem brez uspeha dva dni zasliševali Tum Sameta Aslama. Na slednjem so, kot znano, med papeževim obiskom v v] državi letošnjega maja našli pištolo iste vrste in istega izvora, kot je bil tista, s katero je 4 leta prej Mehmet Ali Agca streljal na Janeza Pavla h-Turek je vztrajal pri svoji verziji, češ da so mu pištolo vtaknili v tom” neznanci, ko se je z vlakom peljal iz Nemčije na Nizozemsko. RazlaS seveda ni prepričala italijanskih sodnikov, ki nameravajo zato proti AJ kratkem izdati mednarodni zaporni nalog pod obtožbo- molčečnos
mu v
Preden se vrnejo v Rim, bodo sodniki zaslišali še »sivega volka« cyna Ozbeya, ki je zaprt v Bochumu v ZR Nemčiji. Medtem pa je včeraj iz Turčije prispela vest, da se bo v Ankari 10. septembra začel pToef proti Bekiru Čelenku, ki je tudi obtožen sodelovanja pri atentatu na puP6^ V Turčiji mu bodo sodili zaradi prekupčevanja z mamili in orožjem tvega smrtno kazen.
Nov rasplet afere o nakupu delnic Bi-Invest
Carlo Bonomi prijavil sodišču Schimbernija
MILAN — Predsednik finančne družbe Bi-Invest Carlo Bonomi je prijavil sodišču predsednika holdinga Montedison Maria Schimbernija, češ da je nezakonito kupil 36.800.000 delnic Bi-Invest in s tem hotel prevzeti nadzor nad družbo. Operacijo sta pravzaprav izvršili družbi ME.T.A. in S.I.F.I. (Società italiana finanziamenti industriali), ki delujeta v sklopu Montedisona. Bonomi obtožuje Schimbzernija, da delnic ni kupil v korist svojega holdinga oziroma v vidiku morebitne spojitve ME.T.A. in S.I.F.I., temveč naj bi ga
pri tem vodili osebni interesi.
Bonomi zahteva torej, da milansko sodišče nakup delnic proglasi za nezakonit, pa tudi, da »na-skakovalcem na Bi-Invest« odvzame pravico glasovanja, kar zadeva tisti del kupljenih delnic Bi-Invest, ki presega 2 od sto družbine glavnice. Odvečni del delnic, zahteva nadalje Bonomi, mora Schimberni oddati, vrh tega se mu mora prepovedati vsak nadaljnji nezakonit nakup delnic BI.
V sodnem pozivu je tudi govor o »krvoskrunstvu«. Gre za križno prepletanje delnic podjetij.
ki delujejo pod eno in isto streho. Tako Bi-Im'® kakor Montedison sodita pod okrilje finančneg holdinga Gemina, a sama družba Bi-Invest spab v okvir skupine Montedison. V bistvu gre z pravo bitko v iskanju finančno-gospodarske pf® moči, ki pa odraža predvsem srdite spopade n politični ravni, kakršnih je v zadnjem času . zlasti mnogo med demokristjani in socialisti-vsem tem je »nevtralni« Agnelli le še okrepil SVOJ oblast, saj si je zagotovil 34,3 od sto delniške» paketa Gemina.
Po avdicijah
NADALJEVANJE S 1. STRANI
privilegije. Pod to poglavje postavljajo celo vrsto naših zahtev, ki gredo od ustreznega števila osebja z znanjem slovenščine v javnih uradih do pravice, da manjšina kot subjekt soodloča o gospodarskem razvoju in še zlasti o tistih izbirah, ki tako ali drugače zasegajo slovensko zemljo. Povsem jasno je, da tu ne gre za nikakršne privilegije, ampak samo za vzpostavitev stanja, v katerem bo manjšina postala res enakopravni dejavnik in skupno z večinskim narodom soodločala o razvoju, ne da bi bila več prisiljena igrati izključno podrejene vloge.
Poleg teh vsebinskih vprašanj, za katera si težko mislimo, da bi jih lahko rešil ožji odbor komisije v svoji sredi ampak je potrebna predvsem politična volja (slednja pa se ne kuje v parlamentarnih pododborih, ampak na strogo političnih ravneh), je tu še vprašanje časa. Dokaj mimo lahko rečemo, da je bilo odlašanje in zavlačevanje skupni imenovalec doslej opravljenega dela. Sedaj bo treba začeti vprašanja tudi reševati in ne samo ugotavljati. Sedaj torej prehajamo v najbolj kočljivo fazo priprave zaščitnega zakona, nahajamo pa se še vedno pred nekaterimi neznankami: prvič, kako bo ožji odbor usklajeval posamezna besedila, kajti vtis smo imeli, da še zlasti koordinator Garibaldi išče vmesno pot med predstavniki manjšine in nacionalističnimi skrajneži, kar je groba napaka, saj ti skrajneži ne predstavljajo nikogar razen samih sebe. Če je treba iskati kompromis, je treba torej imeti za sogovornike manjšine kvečjemu predstavnike političnih sil in krajevnih uprav in tu usklajevati stališča, nikakor pa bi ne mogli dopustiti, da bi bil odobren zakon, ki bi bil vsebinsko enak ali podoben osnutku krščanske demokracije, češ da je to »kompromis« med zahtevami manjšine in stališči skrajne desnice.
Drugič, neznanka je tudi vlada, ki že mesece, lahko bi rekli leta, saj je bila Cassandrova komisija imenovana prav s tem namenom, obljubila
svoje zakonsko besedilo. Ga bo res predložila in kdaj bo to naredila? Vprašanji, na kateri zaenkrat ni odgovora. In še tretje vprašanje: ali bo vladno besedilo tako, da bo za manjšino sprejemljivo?
V tej poletni vročini, nekaj dni pred velikim šmarnom, ne bomo iskali odgovora na vsa ta vprašanja. Vendar smo jih hoteli zabeležiti, da ugotovimo, kakšno je stanje po avdicijah in s katerimi problemi se bomo morali soočati čez mesec dni, ko se bo politična dejavnost obnovila v pričakovanju nove politične sezone, o kateri upamo, da bo država z odobritvijo dobrega zaščitnega zakona končno izpolnila svoje ustavne in mednarodne obveznosti. BOJAN BREZIGAR
Kralj Hasan o arabskem vrhu
CASABLANCA — Maroški kralj Hasan je na včerajšnji tiskovni konferenci obširno govoril o izrednem afriškem vrhu, ki se je končal v pe tek. Hasan je poudaril, da na vrhu niso govorili o sporazumu med Jorda nijo in PLO ter da obstaja, kar za deva postopek za mir na Bližnjem vzhodu, razlika med besedo »sporazum« in besedo »postopek«. Dogovor med Jordanci in Palestinci je po Hasanovem mnenju, notranje jordansko vprašanje, medtem ko so na afriškem vrhu še zlasti govorili o postopku, po katerem naj bi dosegli mir na Bližnjem vzhodu. Maroški kralj je tudi dodal, da zaradi zadržanja ZDA in Izraela obstaja zaskrbljenost, arabske države pa so vsekakor pripravljene na vse pogovore.
Kralj Hasan je tudi ugotovil, da je bilo v Casablanci stališče do Irana mnogo odločnejše od stališč ra prejšnjih sestankih. Tako so ob koncu zasedanja udeleženci posvarili Iran, da bodo prisiljeni spremeniti svoje odnose s to državo, če bo še nadaljevala vojno z Irakom. Na prihodnjem arabskem vrhu, ki bo novembra, bi lahko po Hasanovem mnenju sprejeli ukrepe proti Iranu.
RESTAVRACIJA
Tudi letos bo Tržaška hranilnica darovala dijakom višjih srednjih šol brezplačne abonmaje za ogled prvenstvenih tekem Triestine na stadionu »Grezar«. Za abonmaje lahko zaprosijo dijaki, ki so se rodili med letom 1967 in 1971. letom in ki so se udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger ali šolskih prvenstev v letu 1985. Dovolj bo, da izpolnijo enostaven obrazec, ki je na razpolago pri vseh
okencih CRT.
Prijavnice je treba oddati najkasneje do 2. septembra na Glavnem sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v Ul. Cassa di- Risparmio 10 (v vratarnici).
To pobudo pod geslom »Na stadion s CRT« izvaja zavod že tretje leto zaporedoma in jo tržaški dijaki izredno ugodno sprejemajo. Vključuje se v dejavnost, ki jo je tržaški denarni zavod usmeril na šolsko področje zato, da bi se šport kot izredno pomemben vzgojni faktor razvil med mladimi. Tržaška hranilnica hoče s tem nagraditi vse tiste, ki so z udeležbo na mladinskih igrah in šolskih prvenstvih znali uskladiti šolske obveznosti s
športno deiavnostjo.
(pernia 1\05sa
KRIŽ pri Trstu 172 - Obalna cesta - tel. (040) 224214
Na terasi nad morjem s pogledom na Tržaški zaliv domače ribje specialitete (špageti, rižota a la tenda rossa in drugo)
ob četrtkih zaprto
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Kaj pomeni nadvlada bele manjšine v Afriki
Apartheid - politika, ki ponižuje predvsem tiste, ki jo izvajajo
Beseda apartheid, ki je v zadnjem času v ezi z dramatičnimi dogodki ponovno prisot-v“ ,na prvih straneh svetovnega tiska, pomeni burskem jeziku ločen razvoj, z ozirom na Jp*' Buri (iz boer - kmet, vendar sami se sk'h naz^vaj° Afrikaaner) so potomci evrop-priseljencev, ki so kolonizirali najjužnej-ozemlje afriške celine. Priseljevanje se je jf^elo sredi 17. stoletja. Glede na poreklo so vuri predvsem potomci Nizozemcev, Nemcev, hianjši meri Francozov, Angležev in drugih Ropskih narodov.
,. Buri predstavljajo danes približno 15% pre-jalstva Južne Afrike. Vsega skupaj jih je ■^j manj kot 5 milijonov, proti 23,9 milijo-, črncev in 3,7 milijona prebivalcev indij-l®§a rodu in mešancev. Ob tej sestavi pre-Valstva pomeni beseda apartheid samo ne-v B legitimacijo nadvlade bele manjšine nad
veliko
vičilo
večino avtohtonega prebivalstva, opra-4 — njenih privilegijev, sredstvo za ohrani-j^v^politične in gospodarske oblasti v burskih
Nekaj podatkov nazorno priča o praktičnih r-’s'.edicah apartheida. Srednja življenjska do-•a Je v Južni Afriki 70 let za bele prebivalce komaj 57,5 leta za črne, letni dohodek je prve v povprečju 8.260 dolarjev, medtem j?.5® morajo drugi zadovoljiti s 1.815 dolarji. ^eno je šolstvo: za vzgojo vsakega belca po-°si država po 780 dolarjev letno, za črnce 110 dolarjev. En zdravnik skrbi za 330 ali za 12 tisoč črncev. Razlike so v Pa °<^a^ za enako opravljeno delo, še večkrat slu.?a razlike v pravici do dela, saj so boljše Pretv ^os^°Pne samo belcem, na temnopolto te-> “'valstvo pa se v zadnjem času zvrača vsa naraščanja brezposelnosti. Enako zgovor-v0rT|B°datkov je še in še, vendar še bolj zgo-Upiv? jo nestrpno ločevanje med belim in črnim ivalstvom v vsakdanjem življenju.
sot,n a^° 50 ^>e*a niesta >xčistili« črnske pri-ggj	z ustvarjanjem črnskih predmestnih
pro,v (township). Iz teh getov se temnopolti s r 'vajci lahko podajo v mesta belcev samo Pf^^tmimi prepustnicami in samo, če imajo kol oren razl°g za (na primer službo pri go i ^lodajalcu). Ločitev med rasama stro-vaJajo tudi na vlakih, avtobusih, z loče-
nimi šolami, pri političnih pravicah. Do lanskega leta so volilno pravico za izvolitev parlamenta imeli samo belci. Lani je vlada predsednika Bothe odobrila delno reformo, ki pa je pomenila bolj slepilo kot resnično spremembo. Belemu parlamentu so namreč dodali dve drugorazredni zbornici za mešance in ljudi azijskega rodu. Podrejena vloga teh predstavništev in ponovna izključitev vsake pravice za črnsko večino je med »azijci« in mešanci povzročila masovni bojkot volitev, ki se jih ni udeležilo 80 oz. 70% upravičencev.
Takšna je kratka in po sili razmer bežna slika rasne diskriminacije v Južni Afriki. Povsem nenaravno in nerazumljivo bi bilo, ko bi tako kričeče krivice ne povzročale odpora zapostavljenih.
Protesti in pobude za odpravo apartheida imajo v južnoafriški državi že dolgoletno zgodovino. Da se omejimo le na zadnje etape razvoja in istočasno krepitve gibanja proti rasni diskriminaciji, bi omenili dogodke iz leta 1960, ko je ANG, Afriški nacionalni kongres, napovedal boj posebnim dovolilnicam, ki omejujejo svobodno premikanje črncev po državi. Na mirno demonstracijo množice je policija, odgovorila z orožjem: obležalo je 69 ljudi. Malo zatem, marca 1960, je oblast postavila izven zakona ANG ter, kot danes, proglasila izredno stanje. V petih mesecih so takrat zatrli o-borožen boj, vendar za ceno velikega števila mrtvih, ranjenih, aretiranih. Leta 1976 je o-mejen, vendar zaradi tega nič manj krvav upor zajel črnski township Soweto pri Johannesburgu, ki so ga zatrli s krvavo represijo (575 mrtvih) vendar brez poseganja po izrednem stanju.
Zakaj se danes vlada ponovno poslužuje izrednega stanja z namenom, da bi zaustavila nemire? Že ob listanju vsakodnevnih vesti iz Južne Afrike ugotovimo, da je danes protest proti apartheidu razširjen po vsej državi kot še nikoli prej. Ta ugotovitev izhaja ne samo iz žalostnega spiska žrtev nasilja od začetka leta dalje (več kot 500 mrtvih, 2 tisoč ranjenih, 3 tisoč aretiranih, od teh vsaj polovica v zadnjih tednih, p» uvedbi izrednega stanja), ampak iz cele vrste znakov o razširjenosti gibanja. Protesti niso osredotočeni v enem samem kraju.
ampak zajemajo čedalje več črnskih predmestij. čeprav je bila v prvi fazi gonilna sila upora mladina z bojkotom pouka po črnskih šolah in univerzi, je protestni val zajel vse prebivalstvo (na primer ob pogrebih žrtev), še posebej pa delavce in rudarje, ki so danes dosti bolj sindikalizirani kot v preteklosti. V pretesnem gibanju sodelujejo politične, verske, človekoljubne in druge organizacije, ne samo črnskega ampak tudi majhnega dela belega prebivalstva, ki zavrača sedanjo krivično ureditev.
Odkod taka okrepitev in razpredenost gibanja proti apartheidu? Med razlogi lahko navedemo vsaj troje bistvenih.
V prvi vrsti neuspeh Bothovega navideznega reformizma z lansko ustavno reformo, ki je imela kot učinek okrepitev gibanja proti apartheidu. Ob tradicionalnih organizacijah kot omenjeni ANG in posameznikih kot škof Des-mond Tutu, Nobelov nagrajenec za mir, so se po bojkotu lanskih volitev zbrali vsi, ki v Južni Afriki nasprotujejo rasizmu: vsega skupaj več kot 600 skupin in organizacij, ki so se združile v Enotni demokratični fronti. V fronti so zastopana različna politična in verska stališča, kot tudi razne rase, enotni skupni imenovalec pa je odločen in odprt boj proti rasističnemu režimu.
Drugič, naraščajoča moč črnskega delavstva, ki je z vstopam v sindikate pridobilo učinkovito orožje tudi za rasno emancipacijo. Odprtje sindikatov temnopoltim delavcem je ' sprva imelo namen zajeti nevarnost socialnega konflikta (in rasnega, v kolikor rasna delitev sovpada z razredno) v institucionalne okvire, toda sindikati so kmalu postali sredstvo za postavitev izrecno politčnih zahtev ob socialnih. Zadnji primer je stavka, ki so jo črnski rudarji napovedali za 25. avgust: ob zahtevi po mezdnih izboljšavah je tudi točka, ki zadeva pre-
klic izrednega stanja. V nasprotnem primeru napovedujejo masovni bojkot trgovin, ki so v rokah belcev.
Tretji razlog je tesno povezan z gospodarsko krizo, ki jo doživlja država. Recesija, ki ji je med vzroki padec cene zlata — glavne izvozne postavke južnoafriškega gospodarstva, je do skrajnosti zaostrila življenjske pogoje in nezadovoljstvo črnskega dela prebivalstva. Življenjske cene so se v zadnjih letih občutno zvišale, kar trije milijoni temnopoltih delavcev pa so se v istem času znašli brez dela. Razumljivo je, da je v teh pogojih upravičen protest zaradi rasne in socialne diskriminacije našel nadvse ugodna tla in zajel široke plasti pre-bivalstv.
Odgovor, ki ga daje Bothova vlada na te zahteve, je kot v preteklosti represija. Vendar tokrat izredno stanje ni več znak moči, s katero skuša oblast ponovno vzpostaviti stari red. Paradoksno je uvedba izrednega stanja znak šibkosti vodilnega razreda. Bela manjšina je namreč razdvojena. Na eni strani so tudi med belci taki, ki nasprotujejo rasizmu (glej proteste univerzitetnih študentov v Capetownu). Njihov izraz je Progresistična stranka, ki zbira približno šestino glasov (samo belih) volivcev. Po drugi strani najbolj skrajno konservativni krogi pritiskajo na vlado, da bi opustila vsak še najmanjši reformni načrt in z uporabo sile in terorja ohranila sedanjo krivično socialno delitev. Izredno stanje pomeni v tej luči popustitev najbolj skrajnim zahtevam.
Vprašanje je, koliko časa lahko vlada v Pretorii z represivnimi metodami brzda naraščajoči odpor proti apartheidu. Verjetno ne dolgo. Slej ko prej bodo tudi v Južni Afriki morali načeti bistvo problema: za sistem, kakršen je apartheid, osnovan na teptanju osnovnega človeškega dostojanstva in pravic, v današnjem svetu ni prostora.
Prizor po črnskem protestu v durbanskem predmestju Kwa Mashu	(Telefoto AP)
Tiìkì -('c0 Se„ Pred nedavnim predstav-projj /fržau srečali v Helsinkih na nif, avi lO letnice podpisa sporazu -ror»0 Varnos^i in sodelovanju v Ev-niso se zunanji ministri držav EGS raji	izogniti obsodbi početja
lcnega režima v Južni Afriki. n<j	Tasno diskriminacijo, ki se
'rija a&lt ^etjega tisočletja še iz-karjjf V. m državi, so razne države štetih llst,i?.ne9a bloka res že v ne-
»ačeim.
jretna
Priložnostih obsodile, vendar 771 obsodbam niso sledila kon-Prisnf, ,	vsaj taka ne, da bi
^vala fc spremembi stanja.
sprede V zadnjem času se nekaj (Xj miuia. V južnoafriškem loncu že n0 „a.crifca leta močno vre, s poseb-aPa	so Protesti 'nasprotnikov
kfj ■ heida izbruhnili po 21. juliju, in Je Težim proglasil izredno stanje tro	represijo. Zaostritev no-
va razmer v Južni Afriki zahte-
p0’kaže S- vsa^dz> opredeli in jasno prgj > če podpira rasistično vlado ednika Bothe ali nasprotuje ra-
Od zadrege v ZDA do odločnosti v Franciji
Različne reakcije v mednarodni javnosti na plemensko razlikovanje
sizmu, na katerega se opira južnoafriški režim.
Prvi odločen korak je v tej smeri naredila Francija, ki je zgovorno reagirala na uvedbo izrednega stanja v Južni Afriki: odpoklicala je svojega veleposlanika in uvedla gospodarske ukrepe proti Pretorii, ki v bistvu pomenijo prekinitev vsake francoske investicije v Južni Afriki.
Francija je istočasno predstavila
v varnostnem svetu OZN resolucijo, v kateri je obsodila zaostritev represije nad večinskim črnskim prebivalstvom v Južni Afriki in istočasno zahtevala odpravo apartheida. Resolucija, ki jo je varnostni svet sprejel ob vzdržanju ZDA in Velike Britanije, predvideva vrsto ukrepov političnega in predvsem gospodarskega značaja, ki naj bi jih sprejele posamezne države v primeru, ko preto-
Policijska pooblastila v Južni Afriki
odloka je mogoče zapora in z 20.000 randi
. Na podlagi izrednega stanja, ki ga je razglasil *vrsni predsednik Južnoafriške1 republike Pieter Willem Botha, začelo pa je veljati za nedoločen čas U “edeIjo, 21. julija, v 36 mestih v tej državi, ima po-— povzeto povedano — naslednja nova pooblastila:
, Prekrške zoper določila tega odi azaovati z do deset let zapora in riO.ooo dolarji) globe.
.. 7~ Vsak policist, vojak, železniški policist ali jetiki uslužbenec, ne glede na čin, lahko brez zapor-a. naloga aretira vsako osebo, da bi tako ohranil in mir.
r , ,~7 Vsak varnostnik lahko uporabi ali ukaže upo-» biti takšno silo, ki jo ima za potrebno za prepre-r domnevne nevarnosti, in sicer potem, ko je iz-Kel ustno opozorilo.
-e ~~ Osumljenci ostanejo v zaporu do 14 dni, razen 0dred^aV°S0^n* minister v pisni obliki drugače ne
Vsak varnostni častnik lahko zaslišuje katero-: 'bsnbo, aretirano- ali priprto na podlagi določil o ^dnem, stanju.
jj B,rez dovoljenja pravosodnega ministra advoka-ali druge osebe nimajo dostopa do pripor-
ppj ~~ Vsakdo, ki verbalno grozi drugi osebi ali ki tOe^rija, tiska, izdaja ali posreduje grozilni doku-t. le kriv na podlagi tega odloka.
|ju .r~ Vsak varnostnik lahko ob vsakem času preišče -	’ Poslopja, zemljišča in vozila in zaseže vsak
briHlmet
ki bi bil uporabljiv pri kaznivem dejanju.
Policijski komisar pa lahko odredi še naslednje dodatne omejitve, ki stopijo v veljavo, kakor hitro so oznanjene:
— Zaprtje vsakega območja, da bi tako nadzorovali prihode in odhode.
— Kontrola prometa.
— Zaprtje vsakega javnega ali zasebnega objekta, vštevši podjetja.
— Odstranitev vsake osebe z javnega določenega kraja, če je to potrebno za ohranitev javnega reda.
— Kontrola bistveno potrebnih storitev in vseh naprav, povezanih s temi storitvami.
— Določitev ur, ko smejo biti ljudje na ulicah in sicer s posebnimi ukazi o policijski uri.
— Kontrola, urejanje ali prepoved širjenja novic ali komentarjev o gornjih odredbah ali o ravnanju katerekoli varnostne osebe na podlagi določil o izrednem stanju.
Med kaznivimi dejanji v smislu določil o izrednem stanju so tudi naslednja:
— Kdor ne uboga kateregakoli ukaza ali navodila v smislu določil.
— Oviranje varnostne osebe pri izvrševanju njegovih dolžnosti.
— Uničenje ali poškodovanje sporočil v zvezi z novimi določili.
— Razkritje imena ali identitete na podlagi veljavne odredbe aretirane osebe preden je to ime uradno potrjeno.
Na koncu je še rečeno, da ni mogoča civilna tožba ali kazenska prijava zoper nobeno varnostno ali uradno osebo za dejanja, izvršena pri izvrševanju odloka o izrednem stanju.
rijska vlada ne bi spremenila svojega zadržanja.
Da bi se izognili vetu s strani ZDA in Velike Britanije, so v varnostnem svetu sprejeli dokaj omiljeno obliko resolucije, ki med drugim predvideva fakultativnost (neuvrščeni so se izrekli za obveznost) ukrepov s strani posameznih držav. Vprašanje o-staja zato povsem odprto. Se bodo države zahodnega sveta odločile za konkretnejše oblike pritiska, v prvi vrsti za gospodarske sankcije? Se bedo za ta korak odločile predvsem države, ki imajo z Južno Afriko dosti bolj razvejane komercialne odno-. se kot Francija, ki se je z relativno lahkoto odločila za sprejem ukrepov. Morebitni ukrepi s strani Velike Britanije, Nemčije predvsem pa ZDA bi imeli dosti večjo težo, prav zaradi tega pa jih je težje sprejeti.
Odločilno bo seveda stališče Združenih držav, kjer je tudi v zvezi z zadržanjem do tega vprašanja prišel do izraza konflikt med parlamentom in predsednikom Reaganom. Z izvolitvijo sedanjega predsednika je namreč ameriška uprava zavzela do Južne Afrike t.i. stališče -»konstruktivnega prizadevanja«. Ta izbira je temeljila na prepričanju, da z ohranitvijo čim boljših dvostranskih odnosov lahko ZDA vplivajo na Pretorio in prepričajo rasistično elito, da u-bere drugačno pot. Ena temeljnih značilnosti te nove poti naj bi v notranji ureditvi pomenila postopno demokratizacijo z odpravljanjem vsaj najbolj kričečih oblik rasne diskriminacije, v perspektivi pa odprave celotnega sistema apartheida.
Toda ta politika se ni obnesla, če je res, da so se v tem času razmere v Južni Afriki tako zaostrile, da je tamkajšnja vlada brez velikih pomislekov posegla po skrajnem sredstvu — proglasitvi izrednega stanja z namenom, da skuša zaustaviti naraščajoče nezadovoljstvo in upor črnskega prebivalstva.
Ob takem zadržanju pretorijske vlade so tudi v Ameriki prišli do izraza pomisleki in nasprotovanje dosedanji politiki v odnosih z Južno Afriko. Obe zbornici ameriškega kongresa sta se že izrekli za gospodarske u-krepe proti Pretorii, ki se bistveno ne razlikujejo od predlogov iz resolucije OZN. Predsednik Reagan nasprotuje uvajanju gospodarskih sankcij, češ da bi ne prinesle nobene rešitve, pač pa bi samo oškodovale prebivalstvo, v prvi vrsti najrevnejše, torej črnce. Toda podpora gibanju proti apartheidu je tudi v ZDA dokaj velika, kar ne izključuje, da bo moral predsednik vzeti v poštev ta stališča in privoliti v izvajanje dosti bolj odločnega pritiska na južnoafriški režim. V pričakovanju korakov v tej smeri so nekatere pomembne družbe in banke na lastno pest prekinile vsako poslovno in komercialno sodelovanje z Južno Afriko. Če je v nekaterih primerih (tako: Chase Manhattan Bank) šlo predvsem za previdnostni umik iz negotovega tržišča, so druge družbe (Apple Computers) utemeljile potezo s političnimi argumenti.
Pomembno vlogo ima v izvajanju mednarodnega pritiska za odpravo apartheida tudi Evropa. Največja o-vira so znotraj deseterice razhajanja med stališči Francije in Danske, ki zahtevata odločnejše ukrepe, ter Velike Britanije in Nemčije, ki ukrepom zaenkrat nasprotujeta. Tako je poziv Evropskega parlamenta za gospodarski bojkot rasističnega pretorijskega režima od 18. aprila letos padel v prazno. Pred kratkim so zunanji ministri deseterice izrekli v začetku omenjeno obsodbo, septembra pa bo evropska delegacija (član bo tudi italijanski zunanji minister Andreotti) obiskala Južno Afriko. Vsaj do tega obiska je malo verjetno, da bi Evropa sprejela kako skupno pobudo poleg omejenih oblik bojkota, ki jih izvajajo posamezne države.
Nasprotniki ukrepov proti Južni A-friki se opirajo na trditev, da bi gospodarski bojkot predvsem prizadel črnsko prebivalstvo. Toda ha te lažne pomisleke je škof Tutu, junak in hkrati že simbol v boju za črnske pravice dejal, da so že danes črnci brez dela in brez najosnovnejših dobrin, medtem ko se investicije uporabljajo za tehnološke izboljšave in ne za ustvarjanje delovnih mest. Raje pomislimo na sedanje trpljenje črncev ne pa na morebitne bodoče težave, pravi Tutu, ki že dalj časa poziva zahodni svet naj prav z gospodarskim bojkotom pomaga premagati rasizem v Južni Afriki.
Večina občin v deželi ima že novega župana
VIDEM — Tri mesece po volitvah je večina občin v naši deželi že potrdila svoje občinske svete in jih u mestila, ali bolje rečeno: v večini teh občin so se občinski sveti že sesta li, da bi izvolili župana in se domenili okrog upravnih koalicij. Seveda, gre predvsem za manjše občine, saj na primer v Vidmu in Gorici ni prišlo še do zaključka pogajanj pa tudi Milje in devinsko - nabrežinska občina še čakata, da bi se nebo zvedrilo.
- Če sedaj natančneje pogledamo stanje, ki vlada v posameznih pokrajinah, vidimo, da ima v videmski že
112 uprav novega (ali potrjenega) župana. Zaenkrat čaka le petindvajset občin na svojega prvega moža. V pordenonski pokrajini je vse določeno v 39 občinah, na dokončen ustroj calcata le še občini Aviano in Pasia-no. Prav tako so pohiteli tudi v go-riški pokrajini, saj ima 20 občin na 25 nov občinski svet, le ti pa so izvolili že 18 županov.
Na Tržaškem je slika že dokaj znana. Od petih občin, v tolikih so bile namreč majske volitve, jih imajo župana že tri tako da manjkata samo miljska in devinsko-nabrežinska, da bi bila slika popolna in trdna.
Odprli so ga v petek
Bogat celovški sejem
CELOVEC — Zvezni avstrijski pred-cednik Rudolf Kirchschlager je v petek slovesno odprl 34. strokovni sejem in 52. celovški sejem. Medtem ko bo celovški sejem nasploh trajal do 18. avgusta, se bo lesni sejem končal že v sredo, 14. avgusta.
Težišče strokovnega lesnega sejma so letos dali predvsem na proizvodnjo lesnih izdelkov v lastni deželi. Sem sodijo tudi informacije o modernih, srednje velikih žagah s pomočjo videotrakov, kakor tudi prikaz uporabe računalnikov za predelavo elektronskih podatkov na tem področju.
Obiskovalci sejma si lahko ogleda jo mizarsko delavnico v obratovanju in tako je možno zasledovati celotno
pot izdelave masivnega pohištva. Razstavljeni so tudi prototipi izdelovalnih strojev, ki jih v serijski produkciji še sploh ni. Ostanki pri izdelavi proizvodov pa naj služijo za pridobivanje energije. Za najbolj smotrno izkoriščanje lesnih ostankov naj bi služile inovativne peči in pripravljalne naprave, ki so razstavljene na celovškem sejmišču. Tudi na področju gozdnih in transportnih strojev ima lesni sejem najnovejšo ponudbo.
Mednarodna udeležba razstavljal-cev (okoli 240 inozemskih in 160 avstrijskih) zagotavlja tudi obilico ponudbe iz mednarodnega prostora. Vseh sodelujočih na celovškem sej mu pa je okoli tisoč, od tega približno polovica avstrijskih podjetij.
V Zadlogu bodo svečano odkrili spominsko ploščo
ČRNI VRH NAD IDRIJO — Danes ob, 15. uri bodo v Zadlogu svečano odkrili spominsko ploščo komandi mesta Črni vrh nad Idrijo. Ploščo bodo odkrib na hiši, kjer je pred 41 leti bila ustanovljena in kasneje tudi delovala komanda mesta Črni vrh nad Idrijo.
Udeleženci proslave se lahko z rednimi avtobusi pripeljejo do Črnega vrha nad Idrijo, odkoder je zagotovljen prevoz do Zadloga. Prireditelji pričakujejo, da se bodo odkritja spominske plošče udeležili še zlasti bivši pripadniki zalednih vojaških ustanov 9. korpusa.
Po kapitulaciji fašistične Italije se je mreža organov zaledne vojaške o-blasti še bolj razvila. Opravljali so številne naloge, s svojo dejavnostjo pa so operativne enote razbremenili vojaških poslov v zaledju.
Vojaške oblasti 9. korpusa so bile podrejene komandi idrijskega, vipavskega, kobariškega in gorenjskega vojnega področja. Vsa področja so imela več komand mest, katerih glavna skrb je bila mobilizacija, nadzorstvo svojega območja, zbiranje orožja ter skrb za delavnice in etapne kuhinje. Ponekod so imele tudi delavske vode za pomoč pri poljskem delu. Pomembna naloga zalednih organov je bil transport živeža z Gorenjskega na Primorsko ter prevoz v Furlaniji nabavljenega blaga na Goriško in Kras, odtod pa tudi na območje 7. korpusa — na Notranjsko in Dolenjsko.
V drugi polovici avgusta 1944 so nekoliko preuredib tudi korpusno zaledno oblast. Vipavsko vojno področje se je1 preimenovalo v goriško ter je poslej imelo komande mesta Dornberk, Ajdovščina, Sežana, Senožeče in Gorica. Tolminsko vojno področje
počitnice
v prijetni družbi
Danes so »elektronski« predlogi za na počitnice izredno vabljivi. Nekaj naših predlogov, da boste vaše počitnice preživeli v prijetni družbi in lahko ohranili najlepše trenutke v trajnem spominu:
•	PRENOSNI TELEVIZORU • PRENOSNI VIDEOREGISTRATORJI
•	WALKMEN • STEREO REGISTRATORU
Na razpolago Še:	Kompjuter Commodore Sinclair, Sony, Philips, Spectra Video.
Disk drive Hiter registrator podatkov za kompjuter.
Tiskalnik - Plotter Tisk podatkov na papir.
Programi Učni programi in igre.
Registratorji za kompjuter. Joystick.
UNIVERSALTECNICA
TRST
Trg Goldoni 1
Ul. Zudecche 1
Korzo Saba 18
Trgovine ... odprte zaradi počitnic
je postalo kobariško s komandami mesta Kobarid, Tolmin, Kojsko in Bre-ginj; idrijsko vojno področje pa je imelo komande mesta Idrija, Cerkno in Čcipovan.
Avgusta 1944 so ustanovib tudi samostojno komando mesta Trst. V Trstu se je namreč po kapitulaciji fašistične Italije množično protifašistično gibanje razvilo do tolikšnega obsega, da je bilo moč misliti na njegov prehod k mestnim razmeram prilagojene, širše vojaške organizacije. J. O.
S VIDEM — Več kot 860 milijonov hr za obnovo župnišč in samostanov, ki jih je poškodoval potres leta 1976: to je srž novega deželnega odloka, s katerim hoče uprava doprinesti k celoviti obnovi.
Deželna sredstva za psihiatrično služnost
TRST — Na predlog deželnega od' bornika za zdravstvo Renzullija J deželni odbor odobril odlok, ki določa razdelitev deželnih sredstev realizacijo in okrepitev struktur P51' Matrične službe. Odlok predvideva izdatek poldruge milijarde lir in s vključuje v deželno načrtovanje nf področju psihiatrije, kar bo omogočilo dopolnitev struktur in prostorov, ki so nanfenjeni tovrstni dejavnosti.
Poudarjeno je tudi, da bo deže!nj prispevek znatno pospešil vključevanje v družbo tistih bolnikov, ki so se vedno v bivših umobolnicah, p^®’ čala se bo skrb za njihovo socializacijo. Sredstva so namreč namenjena tudi za skupinske terapije in za zagotovitev vseh tistih orodij, ki služijo psihiatričnim terapijam.
DEŽELNA DIREKCIJA ZA TRGOVINO IN TURIZEM
PREVERJANJE SPOSOBNOSTI ZA PRIPUSTITEV NA TEČAJE ZA POKLICNE UČITELJE SMUČANJA
23. in 24. septembra bo na Marmeladi (Belluno) preverjanje sposobnosti kandidatov za pripustitev na tečaje za poklicne učitelje smučanja za alpske discipline in tek na smučeh, kot predvideva deželni zakon št. 20, z dne 15.6.1984.
Na preverjanju lahko sodelujejo italijanski državljani ali državljani držav EGS, ki bodo do 31.12.1985 dopolnili 18 let.
Prošnje na z zakonom predvidenem papirju (carta legale) morajo biti oddane na deželno direkcijo za trgovino in turizem v Trstu, Ulica sv. Frančiška 37, najkasneje do 14. septembra 1985. V prosn|i morajo kandidati navesti svoje ime, priimek, naslov, telefonsko številko in na lastno odgovornost izjaviti, da:
a)	uživajo državljanske in politične pravice:
b)	so italijanski državljani ali državljani ene od držav EGS;
c)	imajo dplomo nižje srednje šole oz. da so končali osnovno šolo,
če so rojeni pred letom 1948;
d)	niso bili obsojeni za kazniva dejanja.	_
K prošnji je treba priložiti rojstni list, zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti za smučanje in opravljanje poklica smučarskega učitelja. Zdravniško potrdilo ne sme biti izdano več kot tri mesece pred vložitvijo prošnje.
Tečaj za poklicne učitelje smučanja bo organiziran za najmani 10 oz. največ 50 tečajnikov. Če bo na preverjanju sposobnosti ugotovljeno, da je več kot 50 kandidatov primernih za pripustitev na tečaj, bodo kandidate določili na podlagi vrstnega reda vlaganja prošeni na natečaj.
Ura in točen kraj preverjanja bosta sporočena neposredno vsakemu kandidatu posebej.
Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na: Deželno direkcijo za trgovino in turizem — Trst — tel. 040-7705332 Deželno združenje učiteljev smučanja Furlanije-Julijske krajine
Trbiž — tel. 0428/2547 Tol meč — tel. 0433/40925
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
F. MALE
Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva
SERVIZIO
TOTAL
totalcomfort
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
»Vesel sem pa in srečen, če sem kakorkoli pripomogel, da se je našel ta tisočak, ker se morda sicer nikdar ne bi, če ne bi bil prišel k vama.«
Take besede so presenetile Jožefa, a tudi vse druge, k čemur je rekel Ivan, da je stvar več ko čudna. Nihče pa ni ničesar rekel k Martini naslednji pripombi:
»Morda pa vama je bog poslal ta denar, ker ga potrebujeta. Saj pravijo, da bog človeka nikdar ne zapusti. A zakaj ne bi poslal nekomu denarja, če ga je res potreben?«
Tega prepričanja so bili domala vsi. Samo Jožef se je še obotavljal, da bi bil priznal Anino domnevo o Petrovi pravi bitnosti. Ker če ni tako, potem ne bo nikdar rešeno vprašanje, kako je prišel denar v hišo. Samo s čudežm si je še mogoče pomagati v tej stvari. Toda v vero v take vrste čudeže se Jožef ni mogel vdati, zaradi česar je rekel:
»Kakorkoli je že prišel ta denar v najino hišo, najin ni. Zavil ga bom torej skrbno v cunjico, kjer je bil doslej in ga spravil ter hranil še dalje, če se kdaj kdo zglasi in povpraša po njem. Lahko bi ga iskal še revnejši človek od naju in srce bi me bolelo, če bi ga uporabila midva, ki za silo živiva.«
»To,« je odvrnil Peter nekam pobožno, »priča o
vašem dobrem srcu. Ne vidim pa za tak sk^ep ni-kakega vzroka. Ker denar je ali vaš ali moj/ ali pa je prišel res na čudežen način v hišo in je potem spet vaš. Tudi si lahko mislimo, da k vam ne pride vsak dan človek, ki bi nosil tako zanikrno v žepih tisočake in niti ne bi opazil, da je kakšnega izgubil. Morda vam ga je res poslalo nebo, kakor pravi Marta; saj nam nebo pošilja premnogo stvari, ki predstavljajo, čeprav niso na videz nič posebnega, v bistvu vendarle večjo vrednost, kot je navaden tisočak.«
Ko je Ana slišala te več ko pobožne besede, je rekla:
»Tako sem vedno trdila, le da mi Jožef ni verjel. Zdaj sem v tvojih besedah dobila samo potrdilo, da je res tako.«
Samo tega ni povedala, kaj misli o njem. Zato pa je v mislih že trdno sklenila, da bo pridržala tega človeka pri hiši, da se mu vsaj tako malo oddolži za veliko dobroto, ki jima jo je prinesel. Dokler se sam ne bo odločil, da gre od tod, naj ima pri njima streho in boren kruh, kakršnega pač imata sama. In bila je prepričana, da se tudi Jožef ne bo upiral temu, vsaj po teh zadnjih dogodkih ne.
Tega ni bilo treba reči, saj je Jožef pogledal v lonec, kjer so imeli čaj, nalil v lončić, prilil žganja, posladkal s saharinom in ponudil tujcu, rekoč:
»Vem, da nisi večerjal, ker si toliko blodil okoli teh jarkov; a čeprav si, gotovo si že spet lačen. Vzemi torej in si odreži kruha, čeprav je koruzen, da ne boš šel lačen spat.«
Peter je vzel lončič in si odrezal kruha, nato pa dejal skoraj ginjeno:
»Storili ste mi že dobro in zdaj ste spet dobri., menoj, da ne vem, kako naj se vam oddolžim- ^ ^ ne bom lagal, če priznam, da me je nekaj vleklo vam, da nisem mogel mimo tako dobre hiše in n) nih ljudi, ne da bi prišel in vam izrekel svojo ^ hvalo. Celo nekaj nesmiselnega mi je prišlo pri ie na misel, da bi se namreč, ker sem že tako sam ^ svetu, zatekel k vama in vaju poprosil, če bi SI^ počakati tu kar do pomladi. Saj tako brez dena ^ nisem, čeprav videz ne kaže bogastva; pa sern, ijo vedno vzdrževal na pošten način in mirno lan rečem, da sem le redko kje sprejel od dobrih lJua kak kos kruha. Revna sta in odštel bi vama kaj lega tako za stan kakor tudi za hrano, ki vem, je nimate preveč. In najsi vajin dom ni nikaka P lača, toplota vaše peči, potem pa prijaznost obeh kakor tudi mirna in nadvse poštena Koren0 družina, ki je pri vama, vse to odtehta marsikate ugodnost mestnih palač. Poleg tega pa je tudi k ’• v katerem živita, toliko lep in s tako prijetno moto, da bi marsikateri mestni človek bil srečen, bi smel tu živeti in uživati lepoto kraja, sonca mehkih noči, ki pridejo zdaj.«	^
Jožef je najprej pogledal Ano, nato Ivana in vrnil na tujčevo prošnjo takole:
»Če nima Ana nič zoper, se tudi sam ne 0 =. branil, da ti ponudim streho in kruh, kakršna
imava-“	. baia,
Ana, ki je bila nekoliko nestrpna, ker se je u ^ej
da bi Jožef, ki je včasih tako nezaupljiv, oc^"ecjo' takemu gostu streho, se je zdaj razveselila nad , brosrčnostjo svojega moža in podprla njegovo Pon bo z naslednjimi besedami;

Zveza borcev Boljunec
vabi na
mali oglasi
5. POLETNI PARTIZANSKI PRAZNIK
danes, 11., in jutri, 12. avgusta, na Gorici
DANES ob 18. uri povorka z Gorice do vaškega spomenika in polaganje vencev koncert godbe na pihala BREG; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI; ob 20.30 ples z VESELIMI GODCI.
ŠD ZARJA - Bazovica vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
danes, 11. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici:
ob 8. uri MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR; ob 20. uri ples z ansamblom DOMAČI FANTJE iz Ilirske Bistrice.
Praznik se bo nadaljeval tudi 14. in 15. avgusta.
VAŠKI PRAZNIK ŠD VESNA V KRIŽU
DANES, ll. avgusta, zadnji dan: ob 10.00 odprtje kioskov od 20.30 dalje ples z ANSAMBLOM LOJZE FURLAN
TPK Sirena
priredi
y soboto, 17.,
'o nedeljo, 18. avgusta
tradicionalno
KALAMARADO
Oba večera bo popestril
ansambel TA1MS.
NATAŠA MILIČ bo razstavljala svoje usnjene izdelke.
Vabljeni člani in prijatelji!
[^7 gledališča ~|
Rossetti
Sem U' avgusta bo v gledališču Ros Ì? »FESTIVAL OPERETE 1985«.
sta,41165, Fl. t. m., ob 18.00 zadnja predla operete »ROSE MARIE« F. Fri-VL« H. Stotharta.
ni , 2?Ja vstopnic pri osrednji blagaj-1 v Pasaži Pretti.
Cankarjev dom - ljubljana
r,j*e*na violinska šola djjg do 30. avgusta; šolo bosta vo-stenuPr°P Igor Ozim in njegova asi-nosti Christine Hutcap. Vse podrob-dorn, ? vpisu dobite s Cankarjevem 432 ^ 433 003861/212-492 ali 221-121, int.
razna obvestila
r(.faU,lnijska skupnost
Ja v četrtek, 15.
s Kontovela pri-Prazn't ,J';l'IxeK' t5- 1-m-' za župnijski škian • praznik pritrkovanja s trža-četev Primorskimi skupinami. Za-
sprejemb 16' uri' slediI 130 žuPniiski
Jutri, 12.
Dori^ • avgusta, se bodo vrnili s ci st^J.a. v Zabičah pri Ilirski Bistri-in skavtinje tabora B za izvodnice. Povratek z avto-
OUSom ;
leznin Je Predviden ob 18.30 pred že-0 Postajo v Sežani.
koncerti
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V torek, 13. t. m., ob 20.30 koncert: ČRTOMIR ŠIŠKO VIČ (violina), pri klavirju MOJCA ŠIŠKOVIČ. Na sporedu: Bach, Schubert, Paganini, Honegger, Saens. Vabljeni!
kino
Ariston 21.15 »Urla del silenzio«. Režija Roland Joffè. Sam Waterston, Dr. Haing, S. Ngor, Craig T. Nelson in John Malkovich.
Jutri: »Sotto il vulcano«. Režija John Huston.
Eden 15.30 — 22.15 »Voglie giovani«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Josephine 4«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30 — 22.00 »Im-
pulsi.«
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Fuga scabrosamente pericolosa«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.00 »Purple rain«. Prince
Grattacielo 18.00 — 22.00 »A. 007 - Dalla Russia con amore«. Sean Connery. Capito! 16.00 — 22.00 »Micky e Maude«. Radio 15.30 — 21.30 »Ragazza in a-more«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
izleti
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 24. in 25. t. m., izlet z osebnimi avtomobili v Dolino Montanaio. Vsi tisti, ki bi se radi udeležili izleta, naj se javijo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) vsak dan od 10. do 13. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 8. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Koroško z vzponom na Obir (2142 m). Hoje je pet ur. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767-304).
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
javlja, da je odhod v Ravascletto v nedeljo, 18. t.m., ob 7. uri z Ober-danovega trga. Na razpolago je še nekaj mest, rezervacije po telefonu na št. 61011 od 17. do 19. ure.
čestitke
V torek bo imela nona ZORA s Kontovela rojstni dan. Vse najboljše ji kličejo Andrej, Martin in Alenka, obenem pa ji pošiljajo še košek poljubčkov. Voščilu se pridružujejo vsi domači.
EDI je odprl osmico v Praprotu; toči sortirana bela vina in teran.
PRODAM hišo 75 kv. m z vrtom na Opčinah. Tel. 227-364.
PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968.
HIŠICO z vrtom potrebno popravila prodam v okolici Tržiča. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968.
NA VRHU prodam zazidljivo parcelo 742 kv. m davek TVA 2%, z odobrenim gradbenim načrtom in postavljenimi temelji, prosto davka Bucalos-si. Tel. 0481/779-331.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’Istria 27 (tel. 750-113), bogata izbira novega in rabljenega pohištva, vedno novi artikli. IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst
OBIŠČITE OSMICO pod lipo od danes do 2. septembra pri Borisu Škrku v Velikem Repnu št. 130.
ODDAMO v najem frizerski salon v Križu. Telefonirati v večernih urah na št 040/220-213.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ali okolici. Alpe-Adria, tel. na št. 794-672.
MOTOR KÀWASAKI »Z 500« prodam, september ’83, prevoženih 11.000 km, z raznimi pritiklinami in 4 gumami, v odličnem stanju, 3.300.000 lir. Tel. na št. 414-542.
Ob 50-letnici skupnega življenja
JUSTINE in GVIDA SVETINE
iskreno čestitajo in želijo še na mnoga zdrava in srečna leta vsi domači
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
(TRST)
Občina Devin-Nabrežina prireja od 17. septembra do 1. oktobra počitniško letovanje v Recoaru Terme (VI).
Pobuda, ki je odprta starejšim občanom, naj bi nudila priložnost socializacije, sprostitve in možnost po-siuževanja zdravstveno-rehabilitacij-skih terapij.
Popolnejše informacije lahko dobite v Počitniškem domu v Sesljanu št. 132 (urad za socialno skrbstvo), tel. št. 299-195, od 8. do 14. ure.
——V
K. & G. ^
KONFEKCIJE
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
KVALITETA ZNANIH ZNAMK RAGNO - FILA - MALERBA . FURLANA
IZREDNI
SEZONSKI POPUSTI
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 11. avgusta So	ALEKSANDER
~~ Sn?- VZide ob 6.00 in zatone ob 20.20 “h 1 nnlna doova 14.20 — Luna vzide w «i zatone ob 17.02.
Utri* PONEDELJEK, 12. avgusta KLARA
s*Opìn?e včerai: temperatura zraka 25 brezvpi .^adni tlak 1014,2 mb ustaljen, °blačenrje’ v*aga 59-odstotna, nebo po-nioria oi morje mimo, temperatura J4,5 stopinje.
ROJSTVA in smrti
Fr^I SO SE:	Cristina Mazzon,
Matteo8 j° Dartocchi, Fabiana Polli.
Marc^jjJ^hissa, Michel Vidonis, Luca Mrli SO: 67-letni Ermanno Serich,
85-letna Enrica Zupančič, 86-letna Maria Pangherc vd. Angelini. 81-letni Domenico Recchia, 71-letna Amelia Dedin vd. Feltrin, 94-letna Giovanna Lazza-rini vd. Remor, 90-letna Giovanna Ben-cich, 56-letna Bruna Stancich por. Biondi, 91-letni Pietro Giachin, 66-letna A-dolfa Kalin por. Bamobi, 71-letni Vinicio Meggiorini, 77-letni Emesto Cunja, 87-letna Mercedes Marussich vd. Prischi, 77-letna Maria Danieli vd. Slosar.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, UL Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LOTERIJA
BARI	31	90	76	62	56
CAGLIARI	29	25	41	10	63
FIRENCE	71	31	62	78	46
GENOVA	50	72	65	82	25
MILAN	70	14	11	33	78
NEAPELJ	89	90	44	48	79
PALERMO	19	21	25	18	7
RIM	89	63	47	20	35
TURIN	12	59	53	31	64
BENETKE	8 32 84 ENALOTTO				31	25
X 1 2 X	2 2	1 2	1	1 2	2
KVOTE:
12 — 24.715.000 lir 11 —	820.000	lir
10 —	80.000	lir
GOSTILNA URDIH
AL CARSO
Mavhinje — tel. 299471 Ob četrtkih zaprto
Divjačina — cmoki v srnini omaki — kuhani štruklji— jota Praznični meni ob vsaki priložnosti
Umrl je Gigi Hrovatin
Včeraj so na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani pokopali zavednega Slovenca in doslednega idealista Gigija Hrovatina. Odšel je tiho, kot je pač živel, saj mu je bilo vsako hvalisanje in paradiranje tuje, pa čeprav je bil veiselega in živahnega značaja, predvsem pa je znal z duhovito, pa tudi, če je treba, s trdo besedo, zavrniti sogovornika.
Gigi Hrovatin se je rodil leta 1912 v Štmavru nad Miljami, vendar pa-je bil že od mladih nog »posinovljen« Šentjakobčan, saj je bilo njegovo delovanje v slovenskih šentjakobskih
organizacijah najprej legalno, nato pa med fašističnim režimom, podtalno, zelo aktivno in pestro. Obiskoval je Ciril - Metodova šolo, nato zaključil še trgovski zavod ter se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Edvarda Sla-vika. Med obema vojnama je še delal v raznih slovenskih trgovskih podjetjih, obenem pa bil skupno z Justom in Dolfijem Blažino ter Tetzejem Ša-vronom duša ilegalne skupine »Ma-gnamonti«. Poleg tega se je udejstvoval v mnogih športnih društvih, uspehe pa je dose'gel v alpinizmu (skupno z Jožetom Cesarjem) in v kolesarstvu.
Med vojno je bil direktor tržaškega Hotela Evropa in v tem svojstvu je lahko nudil pomoč vsem tistim, ki so se borili proti zatiralcu. Koliko sestankov je med vojno organiziral in kolikim je nudil prenočišče!
Njegova življenjska sila ni pojenjala niti po vojni. Aktiven je bil v komaj obnovljenem planinskem društvu, pa tudi marsikje drugje. Mlajši se ga še spominjajo, kako je leta 1971 med slavnostnim govorom ob odkritju spominske plošče trem medvojnim tovarišem Justu, Dolfiju in Tezeju v Glinščici — pozival mlajše rodove k budnosti in aktivnosti na vseh področjih zamejskega delovanja.
Sinovom Janku, Miranu in Danilu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje. (dj)
v
Ob 10. obletnici smrti Dušana Stranja
12. avgusta poteče 10 let odkar je preminil Dušan Stranj iz Doline, dolgoletni dirigent godbe, danes pihalnega orkestra Breg. Še posebno ob tej obletnici se ga spominjamo prijatelji godbeniki, ki smo z njim delili lepe in manj lepe trenutke v skupnem udejstvovanju. Spominjamo se ga kot človeka, ki je nadvse ljubil glasbo in se ves posvetil godbeni dejavnosti, se trudil za njen obstoj in razvoj. Leta 1969 je ustanovil in vodil godbeni tečaj, ki sicer ni obrodil zaželenih rezultatov, je pa dal nekaj nadarjenih mladincev, ki so kasneje ubrali tudi lastno glasbeno pot. Njegov gojenec Viljam Slavec pa je prevzel kapelniško mesto po njegovi smrti in vodil godbo sedem let. Po tej Dušanovi izkušnji smo deset let kasneje spet ustanovili godbeno šolo, ki je bila tokrat deležna večjega razumevanja in odziva saj stalno zalaga ansambel z novimi silami.
Dušana smo ohranili v spominu kot vztrajnega organizatorja in dirigenta. Samo v zadnjih petih letih svojega življenja je 110-krat stal na ka-pelniškem pultu. Med važnejše nastope pod njegovim vodstvom štejemo nastop in koncert v Kočevju 2. 10. 1971 ob pobratenju občin Dolina -Kočevje, 1. 1975 na Trgu Goldoni v Trstu ob 30-letnici osvoboditve, od godbe in vseh nas pa se je poslovil 3 . 8. 1975 na Prazniku emigranta v Subidu v Benečiji. (B.S.)
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da je podaljšala rok do 31. avgusta za predložitev prošenj v zvezi z dodelitvijo prispevkov za upravne stroške — kot po deželnem zakonu št. 13/66 in nadaljnje spremembe. Prispevki so namenjeni šolam in zavodom za tehnično, poklicno in umetnostno izobraževanje (omejeno na tiste dejavnosti, ki jih ne finansira država ali direktno dežela Furlanija - Julijska krajina), kakor tudi šolam za bolničarje, pomožno zdravstveno osebje in otroške negovalke, ki jih ne finansira državni zdravstveni fond.
Okrožnica z navodili se lahko dvigne v vratarnici pokrajinske uprave na Trgu V. Veneto 4 vsak dan, vključno v soboto, od 8. do 14. ure.
S.A.C.A.T. f
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
IMMOBILIARE /% GREBLO
SESLJAN, 41/D — tel. 040/299969
SESLJAN — stanovanje v gradnji v mali gosposki zgradbi. 3 sobe, sanitarije, terasa, avton. gretje, skupni vrt.
NABREŽINA — novejša vila, dnevna soba, tri sobe, kuhinja, mansar-da, taverna, garaža, vrt.
DEVIN — gosposko stanovanje, pogled na morje, dnevna soba. mala kuhinja, soba in mansarda, dvojne sanitarije, prostor za avto. NABREŽINA — v gradnji vrstna stanovanja, neodvisna, tri sobe, dnevna soba, kuhinja, taverna, skupen in lasten vrt.
SESLJAN — panoramično stanovanje, mala dnevna soba, 3 sobe, prostorna kuhinja, dvojne sanitarije, klet, garaža.
DEVIN — novejše gosposko stanovanje, 4 sobe. sanitarije, balkon, box za avto.
SESLJAN — skoraj novo stanovanje, mala dnevna soba. kuhm|a, soba, prostoren balkon, prostor za avto.
NABREŽINA — ograjeno zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m, dva ugodna vhoda, možna gradnja dveh malih vil.
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH ZJUTRAJ.
Galebov šolski dnevnik 1985-86
Izšel je Galebov šolski dnevnik 1985-86.
Predstavlja se že mesec dni pred začetkom šolskega leta v prikupnejši opremi in v priročnejši obliki v veselje in korist naših slovenskih šolarjev in dijakov od Milj do Števerjana.
Poudariti je treba, da so k tej hvalevredni pobudi letos pristopili vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem ter Galebov dnevnik denarno podprli. Brez te nesebične pomoči Galebovega dnevnika, ki je v samih dveh letih izhajanja žel veliko odobravanje in postal zvesti spremljevalec vsakega slovenskega učenca pri vsakdanjem šolskem delu, ne bi bilo mogoče uresničiti.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Tržaška kreditna banka. Kmečka banka v Gorici, Kmečko obrtna hranilnica in posojilnica v Doberdobu in Kmečko delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah so si prevzele celotno breme izdaje Galebovega dnevnika in ga v počastitev svetovnega dneva varčevanja namenile v dar vsem slovenskim osnovnošolcem in nižješolcem tržaških in goriških šol.
Tretji Galebov dnevnik, o katerem bomo še poročali, prinaša razne razpredelnice za osebne in šolske podatke, urnike, opravičila in podobno ter nekaj koristnih zanimivosti. Naslovno stran je opremil umetnik fotograf Janko Furlan, notranjo grafično opremo pa je oskrbel Graficenter.
Za izdajo dnevnika gre iskrena zahvala vsem slovenskim denarnim zavodom, predvsem v imenu šolarjev in dijakov, ki bodo v prihodnjem šolskem letu znali najbolje ceniti koristnost podarjenega Galebovega šolskega dnevnika.
L. A.
Proti mejnim prehodom z Jugoslavijo
Promet gost, a brez zastojev
Poletja še ni konec! Po kratkotrajni osvežitvi in pravem neurju v začetku tedna se je vreme spet izboljšalo in na obalah je spet vse polno kopalcev. Tudi turistični val, ki skozi Trst vodi proti istrski obali, še ni presahnil in v teh dneh smo bili na mejnih prehodih priča zelo gostemu prometu tako na izstopu kot pri vstopu v Italijo.
Tujim turistom so se sedaj pridh1' žili še italijanski, ki pa jih bo g0" tovo še več prihodnji teden, ko se bodo začele velikošmame počitnice-Kljub zelo gostemu prometu pa n3 mejnih prehodih včeraj niso beleži večjih zastojev in je promet tako * jugoslovanske kot italijanske s trai11 potekal dokaj tekoče. Pri tem je tre ba dodati to, da so se daljše vrst® vozil nabirale le pred mejnimi phf hodi na Škofijah, Pesku in F črneti' čih, medtem ko se redkokdo poslužU' je prehodov pri Lazaretu in BazoVi' ci, ki sta običajno prazna.
Srečanje pritrkovalcev na Kontovelu
Ob praznovanju velikega šmarna Jc župnijska skupnost Kontovel pripri' vila srečanje v pritrkovanju tržaškij1 in slovenskih primorskih pritrkova*' cev.
Začetek tega umetniškega način2 zvonjenja bo v četrtek, 15. avgust2’ ob 16. uri. Svoje sodelovanje so P0, trdile skupine pritrkovalcev iz D0-line, Bol junca, Barkovelj, Tomaja Komna, nastopila pa bo tudi skupin2 primorskih bogoslovcev.
Tradicionalno praznovanje na Repentabru
Kamnita cerkvica na Repentabru je skozi stoletja vedno predstavljala priljubljeno romarsko pot. Romanje na grič Tabor je doživelo svoj največji razmah v srednjem veku, pa tudi v sodobnem času hitrega tehnološkega napredka se še marsikdo rad zateče v ta priljubljeni kraški kotiček.
Repentabor vsako leto zaživi na dan velikega šmarna, ko se ob strmi cesti proti Taboru postavijo že tradicionalne sejemske stojnice, pisana množica ljudi pa se počasi vzpenja na grič.
Na predpraznični večer, 14. avgusta, bo ob 20. uri večerna maša, nakar bosta inž. Marjan Jevnikar in Anton Bedenčič predstavila film in diaprogram o tržaški pokrajini in Julijcih. Kitarist Franko Guštin bo spored povezoval z glasbenimi vložki.
Na dan velikega šmarna bo ob 10. uri maševal tržaški škof Bellomi, oo 17. uri pa bo tradicionalni popoldanski shod ob prisotnosti Antona Ciglarja, ravnatelja ljubljanskega semenišča.
Ob godu repentabrskega patrona sv! Roka bo 16. avgusta poleg običajnih pobožnosti na sporedu tudi večernica ob 19. uri s programom iz župnijskega delovanja.
Župljani bodo obiskovalce pogostili s pristnimi kraškimi dobrotami in domačim vinom.
Jutri koncert godbe Giuseppe Verdi
Jutri ob 20.30 bo na Trgu Unità koncert mestne godbe Giuseppe Verdi pod
vodstvom mojstra Ennia Krisanows-kega.
Po uvodnem »otvoritvenem maršu« bodo izvajah Rossinijevo delo La scala di seta, izbor iz Leharjetve Vesele vdove, Deodatijevega Italijana v Broadwayu in Suppejevega Pesnika in kmeta. Koncert bodo končali z »zaključnim maršem«.
• V Križu se bo danes, 11. 8., zaključil vaški praznik ŠD Vesna. Kioske bodo odprli ob 10. uri, zvečer bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
pismo uredništvu
Ricmanjci proti preureditvi j'avnih prevozov v Dolini
V zvezi s preureditvijo mestnega avtobusnega prometa v dolinski občini so nam prebivalci Riemanj poslali pismo, ki ga v celoti objavljamo.
Spodaj podpisani občani vasi Ric-manje - Log zahtevamo ponovno vzpostavitev redne avtobusne proge št. 41, ker smo po preureditvi javnih prevozov v dolinski občini popolnoma odrezani ne samo od mesta, temveč tudi od drugih vasi.
Pri preureditvi prog in umikov niso bile upoštevane zahteve in predlogi občanov. S tem je bilo doseženo le to, da vozijo avtobusi prazni, mi pa moramo uporabljati osebna vozila. Pri vsem tem so najbolj prizadeti delovni ljudje, študentje in vsi tisti, ki morajo strogo spoštovati delovni umik.
Sledi 327 podpisov
Na pobudo tržaške pokrajinske uprave
Se danes ekološka akcija »čista obala«
V Tržaškem zalivu se bo še danes ves dan nadaljevala ekološka akcija »Čista obala«, ki jo prireja tržaška pokrajina v sodelovanju s tržaško in devinsko-nabrežinsko občino ob udeležbi pretežno mladih prostovoljcev, članov tržaških naravoslovnih in ekoloških organizacij. Akcija poteka pod nadzorstvom pristaniškega poveljstva, smeti z obale pa odvaža posebno plovilo »Eco 3«, družbe »Eco Clealing«, ki se ukvarja s čiščenjem morja.
S to pobudo je pokrajinsko odbor-ništvo za ekologijo skušalo premosti-
ti birokratske spore med raznimi krajevnimi upravami, pristaniškim poveljstvom in s tržaškim podjetjem, ki ima v koncesiji čiščenje plaž, spori, ki so v preteklosti dejansko skoraj povsem ohromili to delo. V preteklih dneh so mladi ljubitelji narave očistili kriški portič, uslužbenci tržaške občine pa so odnesli smeti. Akcija se je nato nadaljevala proti Brojnici, včeraj pa je prešla na ozemlje devinsko - nabrežinske uprave, in sicer v Botanjek (Costa dei barbari) in v Se-slanjski zaliv.
Udeleženci akcije so imeli polne ro-
ke dela, ker so bile plaže od Grljana do Sesljana precej umazana. Za tf' ko stanje sta deloma krivi tržaška & devinsko - nabrežinska občina, ki P’ morah, kjer se da, namestiti koše F posode za odpadke, največjo odgov<F' nost za umazanijo pa nosijo kopah?’ ki jim je skrb za čisto okolje prevet' krat deveta briga.
Med udeleženci akcije »Čista obala« je največ ljudi iz mesta, zelo mp' lo (ali skoraj nič) pa je mladih 12 okoliških vasi (npr. Križa in Nabrežine), ki so bile in deloma so še danes vezane na morje. Temu verjetn0 botruje več razlogov. Po eni straF po naših vaseh zanimnaje do mori2 iz leta v leto žal upada, po drugi stra; ni pa bj se lahko pristojni organi )!eC potrudih za točnejše informiranje ja^j nosti o teh pobudah, mogoče z lepap po vaseh in z vabili društvom F mladinskim organizacijam.
Na sliki: med včerajšnjo akril3 »čista obala«.
Prireditve in sporočilo kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor Opčine - Prosvetni d°F-
V sredo, 14. t. m., ob 20.30 prenu6^ izvirne poučno-zabavne predstave P;n svečene ljubezni BÉSEDA '85. Tekst 2 režija Drago Gorup, pri klavirju Cve Grgič.
Z otvoritvijo razstave treh modnih oblikovalk tovarne Rašica se je uspešno začel na Opčinah letošnji Tabor 85
Z izredno lepo in okusno pripravljeno razstavo treh modnih oblikovalk znane slovenske tovarne pletenin Rašice Jelke Kermauner, Nataše Mandeljc in Anke Selan se je v petek zvečer začel v Prosvetnem domu na Opčinah »Tabor 85«, ki ga vsako leto pripravlja domače društvo. Letos bo obogaten še s števil-, nimi drugimi prireditvami in bo trajal vse do 18. t. m.
Otvoritve razstave izdelkov in skic treh kreatork se je udeležilo veliko ljudi, kar je znak, da je bila zamisel društva, da začne svojo poletno prireditev prav s prikazom nekaterih modelov treh priznanih oblikovalk, s katerimi so le te dosegle številne najvišje nagrade na domačih in tujih sejmih in revijah, zelo posrečena, za nas v zamejstvu pa tudi povsem nova in zato toliko bolj mikavna.
V imenu društva je prisotne pozdravila Magda Tavčar, ki je tudi poudarila, da gre tokrat za izjemen estetski in kulturni dogodek. »Zato smo tudi hvaležni«, je dejala »tovarni Rašica za realizacijo te razstave, ki si jo bodo lahko obiskovalci ogledah vsak dan do konca naše prireditve.«
O umetnicah je nato spregovorila ing. arh. Metka Vrhunc, ki je pred leti že sama prejela vrsto najvišjih priznanj in nagrad za svoje ustvarjalno delo na področju usnjarskih izdelkov, sedaj pa je profesorica na tekstilni fakulteti v Ljubljani, kjer je že šesto ' leto odprt študij, oblikovanja oblačil in tek-stha. V imenu tovarne Rašica je nekaj priložnostnih besed spregovoril tudi ing. Bogo Vrhunc, medtem ko je celotno prireditev po-
pestril še nastop čehsta Edija Majarona, ki ima že vrsto let tesne stike z društvom Tabor in je torej tudi njegova zasluga, če je do te razstave tu pri nas tudi prišlo.
O sami razstavi nam je Metka Vrhunc med drugim povedala, da ima pregledni značaj ter da predvsem opozarja na prehojeno pot in osebni oblikovalni razvoj vseh treh modnih kreatork. »Prav zato, ker je razstava pregledna, se lahko prepričamo o izredni sposobnosti oblikovalk, to je sposobnosti hitrega prilagajanja spreminjajoči se modi. To ni razstava reklamnega značaja, temveč želi poudariti pomembno vlogo obhkovalcev in este-‘ tike v industriji oblačenja. In tu naj poudarim pomembno vlogo SKD Tabor, ki je z organiziranjem te razstave prav gotovo dopri-
neslo k prelivanju kulture’ tudi na področju mode med Slovenci z obeh strani meje, pa tudi med obema sosednima narodoma, ki živita drug ob drugem in drug z drugim.
Metka, prvo vprašanje, ki so nam ga vsi udeleženci nocojšnje prireditve postavili je bilo: kje je mogoče te čudovite modele tudi kupiti?
Kar Rašica razstavlja, tudi prodaja. Ta razstava je samo pregled nekaterih modelov, ki kažejo na razvojno pot treh modnih oblikovalk. Nekateri od prikazanih modelov so stari morda tudi skoraj deset let. Zadnji izdelki iz najnovejših kolekcij pa so na prodaj v številnih ljubljanskih trgovinah, kot tudi v boutiqued na Starem trgu.
»Vrsto let ste bili tudi vi modna kreatorka m to na področju izdelkov iz usnja. Tokrat ste sama predstavljali tri ustvarjalke?«
S svojim delom na fakulteti skušam pripeljati na pot, ki sem jo sama prehodila, še druge nadarjene .oblikovalce, da bi kasneje laže opravljah svoj poklic. Da se tokrat predstavljamo tu na Opčinah, je za nas vse izredno pomembno in veseli smo, da smo udeležence s prikazanim zadovoljih.
Predsednica društva Tabor Nori Jerič, je bila seveda ob koncu prireditve utrujena, a zelo zadovoljna.
Na letošnjo prireditev »Tabor 85«, smo se pripravljah že več mesecev. To je prireditev, ki angažira veliko naših članov. Vedno skrbimo, da so te naše poletne prireditve na primerni kulturni višini, poskrbimo pa tudi za zabavo in dobro počutje vseh naših gostov. S
tokratno razstavo smo izredno zadovoljni, k 0 je res lepa in tudi novost za nas vse. Morari se zahvaliti tov. Ediju Majaronu, ki nam i to idejo dal in pomagal, da smo jo tudi ure ničih.
Moram reči, da se vaše društvo vedno P? trudi, da pripravi čim bolj pester in zanio* program. Tej razstavi bodo v prihodnjih dOe prav gotovo sledile še druge prireditve?
Že v torek zvečer bomo imeh v gosteh o? šega že priznanega violinista - solista Črta S* koviča, ki ga bo na klavir spremljala seS"L Mojca. V sredo bo za zabavo poskrbela draj* ska skupina naših, kot jim pravimo »besed šev«, ki so se lani predstavili z »Besedo v1' letos pa so pripravili seveda »Bčsedo 85«- '. izjavi avtorja in režiserja Draga Gorupa e za izvirno poučno-zabavno igro, posvečeno h bežni. Radovedni in z nestrpnostjo pričakuje**^ ta nastop. V četrtek bomo imeli v gosteh bo na pihala iz Riemanj, od četrtka dalje F bodo igrah tudi razni glasbeni ansambli ples in razvedrilo. V nedeljo bomo priredm^ zaključili z nastopom dveh mladinskih skup slovenskih izseljencev iz Kanade, ki sta ^ štovah že v Jugoslaviji ter v Avstriji in ki.^ nam bosta predstavili s programom folklm^, in modemih plesov. Če bo vreme lepo, Fy ^ se nadejamo, da bo ta naš praznik tudi *eF uspeh	ot,
Naj ob koncu še povemo, da je PraV ijca otvoritvi razstave izšla tudi deveta števh1^ tretjega letnika glasila domačega društva knjižnice »Finko Tomažič in tovariši«.
N-b-
V zvezi z žalostno zgodbo sestric Loredane in Valentine
Pokrajinska uprava spet odločno reagirala na pisanje Piccola
Zadeva sestric Loredane in Valentine, ki jo je sprožilo skrajno neko-2 «no> tendenciozno in izkrivljeno poročanje Piccola, je prestopila bregove, vso šilo je butnila v tržaško javno mnenje, ki ne pozna vse resnice in te pretresljive zgodbe in mu je zato kaj lahko omehčati srce s sol-DiM*’ P^vdohumanitarno površno kampanjo. Tako ni bilo težko v ecidi 3G urah zbrati med manipuliranimi kopalci v Topolinih in še kje drugje “d 1800 podpisov. Toda glavni val te deroče kampanje mora šele pljuskniti «enobno poletno tržaško življenje, če je res, kot pravijo, da bo Piccolo daljšem stavkovnem premoru v jutrišnji številki posvetil celo stran tej
iri Nobenega dvoma ni, da tiste, ki so na takšen polovičen, nepoglobljen neutemeljen način odprli to žalostno socialno rano, ne vodi kakšna poseb-humanitarnost in jim ni zgolj zato, da bi iztrgali dve bitji iz krempljev v dsode, ki jo prav gotovo kroji tudi človeška brezbrižnost in neobčutlji-sj temveč jih navdihuje predvsem želja po napadu na socialno službo, ki tg-tedi v Trstu skuša s težavo in ne vedno uspešno utreti pot z novimi me-Se ti"’ ‘‘dprteišimi odnosi in bolj človeškim nebirokratskim pristopom. Dogaja l(j skratka nekaj sličnega, kot se je dogajalo svoj čas z Basaglievo reformo, . h je Piccolo namenil nešteto puščic v obliki objavljanja škandalov in v tesljivih zgodb. Kot je svojčas ob podpori določenih političnih krogov stri «£r'*arsko vojno proti Basaglievim metodam, tako je usmeril sedaj svoje eie v socialno službo. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da preizkuša uJo učinkovitost na koži dveh mladoletnic. v’a v.z;,(tevi se je včeraj vsekakor spet izrekla tržaška pokrajinska upra-• Njeno poročilo, ki ga objavljamo v celoti, se glasi:
ki ^ Zvezi 3 člankom in intervjujem, Q Ju je objavil Piccolo 7. avgusta sIph 6v« Loredane in Valentine in n j n'a to, da v bistvu ni upošteval riQs,(.’f'a Pojasnila, ki je bilo objavlje-,	■ avgusta, smatramo za potrebno,
j Pojasnimo sledeče:
• Nikoli nismo polemizirali z no-
Vin •	1 nismo puuemizirau z no-
d;:tne'JOrriy ^°r ^ °Liav«« pi31110 Lore-
■te^ k^m0 La protestirali, ne samo za-zan' r se svinar ni predhodno po-va 1rila*’ '<«a k1« niu pristojna ustano-ker ■ a. Pntrebna pojasnila, temveč na Je cei° prejudicielno postavil
zatožno klop.
3.	Zelo hudo se nam nadalje zdi dejstvo, da ne samo časopis, temveč tudi nekatere politične sile — kot smo slišali tudi v neki radijski oddaji — napadajo socialno službo, ki je do: določenih odločitev prišla s težkim srcem in ne zaradi hladne in nečloveške birokracije in prav gotovo ne, kot so nekateri celo izjavili, ker bi za. vsako ceno silila v posvojitve. Moramo zato poudariti, da je socialna služba ukrepala odgovorno in u-ravnovešeno ter na osnovi priznane in upoštevane poklicne usposobljenosti, po temeljiti presoji položaja.
4.	S tem v zvezi je treba poudariti,
da socialna služba že dolgo časa dobro pozna družino Brana.
5.	Zdi se nam vsekakor pomenljivo, da sodišče za mladoletne, ki je edino pristojno, da ocenjuje takšne primere in sprejema odločitve po poglobljenih preiskavah in ne samo na podlagi poročil socialne službe, ni smatralo za koristno, da bi dodelilo mladoletnici tej družini.
6.	Pojasniti je treba nadalje, da je imela družina Brana za nekaj mesecev v oskrbi sestri, ne da bi bila formalno pooblaščena in ne da bi pokrajina lahko posegla, ker enostavno ni imela pravne moči.
7.	Pokrajina se je lotila tega vprašanja potem ko: je prejela dekret od sodišča za mladoletne dne 3.7. 1985, notificiranega 10. julija. Z dekretom ji je bila poverjena naloga, da odstrani mladoletnici od prave družine in da zanju poišče ustrezno namestitev pri kaki družini ali zavodu.
8.	Poleg Loredane in Valentine sta v družini še dva mladoletna brata, ki pa, kot kaže, ne vzbujata zanimanja.
9.	Smatramo nadalje — in pri tem nas podpvajo juridična mnenja — da ni dovoljeno v nobenem primeru, niti v okviru komisije ali pokrajinskega sveta, razširjati vsebine poročil, ki so namenjena sodišču za mladoletnike.
10.	Ne samo to. Zdi se nam zelo hudo, da se skuša izpodkopati sodba sodišča za mladoletne in socialne službe o prizadeti družini z neko ti-
skovno kampanjo, z zbiranjem podpisov, ali z zahtevo, naj na politični ravni preverijo sodbo, ki je bila izrečena v popolni avtonomiji in s profesionalnostjo, ki jo tako časopis, kot politiki in javno mnenje ne morejo imeti.
11.	Toda, preidimo k najpomembnejši točki. Nadaljujejo se izjave, da je imela in še ima pokrajina namen ločiti sestri. To absolutno ne odgovarja resnici. Kot smo že imeli priložnost objasniti v prejšnjem tiskovnem poročilu, je bil in je namen socialne službe, da pošlje Loredano in Valentino v varstvo izven Trsta. To bi omogočilo, da bi medtem poiskali boljšo rešitev z izključnim namenom, da bi koristili Loredani in Valentini ter njunima bratcema.
12.	Prav tako je povsem neresnično, da je pokrajinska uprava name-rovala oddati v posvojitev mlajšo sestro in to iz enostavnega razloga, ker pristojni sodni organ doslej še ni izdal dovoljenja za posvojitev za nobenega od štirih bratov. Poudarjamo torej, da ni bilo in ni v načrtih pokrajinske socialne službe, da bi ločila Loredano in Valentino.
Potem ko smo to — upamo enkrat za vselej — objasnili, ponovno pozivamo obe dekleti, naj se oglasita, saj nas prav njuno izginotje najbolj zaskrbijo. Obenem pozivamo samega novinarja, ki ju je intervjuval, in tiste, ki vedo, kje se dekleti skrivata, naj sodelujejo s policijskimi oblastmi, da bi se čimprej zaključila ta situacija, ki vzbuja v vseh nas tesnobo in zaprepadenost«.
«	Včeraj nas je zapustil naš
dragi
Ivan Marija Kralj
(MIČE RADINO
Pogreb bo v torek, 13. t.m., ob, 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev. v Trebče.
Žalujoča žena Ana, hčerka Anica z možem Lucijanom, sin Aldo z ženo Gabrijelo, vnuki David, Dejan, Alek-sij, Danijel, Aljoša in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Trebče, 11. avgusta 1985
Zapustila nas je naša draga
Marija Pangerc vd. Angelini
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v Dolino.
Žalostno vest sporočata nečaka Ines in Edi z družino.
Dolina, 11. avgusta 1985
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
7. avgusta nas je zapustil naš dragi oče
Gigi
Hrovatin
ALKOHOLIZEM - HUJŠE ZLO OD MAMIL
Priletni moški podlegel poškodbam tri dni po padcu v mestnem avtobusu
v.
^Naše bežno potovanje skozi pre-teril ^boholizma se bliža koncu. V
s p- krajšem ciklusu gotovo nismo hiči °Vor^ Q vseh aspektih tega irrQylVe®a socialnega problema, če-
Seb S7n? obleteli nekaj glavnih po-obj- 0s«« omejevalnih zaprek te zelo k0 J?e7 in kočljive tematike. Pa ka-setiei l%hko opisali obup še ne de-šo hepa fantka, ki z mamo, biv-klnhjkoličarko, redno zahaja v vinto -koholikov, medtem ko stalno
1 J Til Ocr> o*/'»o/-» <i/-• 'tì/'i rlrvm n	rrrt-
kotnèm °^t razsaia po domačem, za-nato na hišnem pragu ter se
stanovanju, jih s psovkami
po0;„j negotovim korakom in mrkim Težk aovi. Vrača v bližnjo beznico. .. zumi"	opisali mogoče nera-
l' - Jlv° bojazen žene bivšega alko-
koiic:
ki je že vrsto let hranila
alfcoiA04 svojo največjo željo odpravo Pije . «2 svoje družine. Mož ne kolikVe^ po zasiugi odseka za alko-Um e ln skupinske terapije, ona pa ne v^rI stalnem strahu, da bi mož koholm1 se ponovno predal al srečJ zasvojenosti, obenem pa se ieve s težkim problemom mo-čutkcJlrezPoseinosti in njegovim ob lahkQ11 ^nevrednosti. . . Pa kako bi in 0x Ponazorili odnos med hčerko kle s oni, bivšim alkoholikom. De-«jTjjee ie vedno sramovalo svojega iat s el?a in stalno odsotnega oče-ni’ola	je le redkokdaj zame-
doigm^dkšno besedo. Oče se je po odloft,	obotavljanja vendarle
letih ,za Pravljenje in se po treh nil pObstinence popolnoma spreme-tudi	ie človek, ki bi si želel
ličerkoaUpneiših pogovorov s svojo čqS(1 ; Ona pa za to nima nikoli očetb Vedno podcenjuje in prezira Zavedar se.nc zaveda ali pa se noče «ad i 11 očetovih spremenjenih na-aoVanj nieS°vega napora pri prema-Pa Vp občasne sle po pitju. . . Ali letih ^ J? človeka, ki je. po petih nbstinence poln delà in delov-
niovy ne pa tudi težav in proble-v očeh^ak kljub temu z veseljem sedaj i K{avlja: -»Vsemu navkljub je če se	le spomnim na
sem «eta bolezni, se zavem, da no iahk neizmerno srečen. Ponov-in voli TazP°tagam s svojo osebo Pa ..jv: Gradim lastne upe in želje Pesjy Robljenem notranjem ravno-
Pije	sistem	skupinske tera-
òinkovif^kakor zelo pozitiven in u-PiaJca	mnenje	dr. Danila Sed-.
.. ______________________ .
Za PipJf^teraega psihiatra na Centru Pašem la'’no higieno v Nabrežini. »V 0ačen centru uporabljamo sicer dru-težau Pačim pristopa do človekovih V«?dj’a kf r nam vsak človek pred-
bolpik^^111 zdravljenju in skušamo Paših v V'171 manj časa zadrževati v P°raja stan°vah. Postopoma, kjer se Pirno ^biologija, zato da izkoreni-Paš m'brnrične izrodke. Včasih je hhihy ^p* učinkovit tudi pri alkoho-staUstikper pa ne nodimo posebne za tovrstne primere. Če
svet zase. Zato težimo k te-
nam z našim načinom dela ne uspe rešiti alkoholika, ga naslovimo na odsek za alkoholike, kajti mi vsi se zavedamo važnosti te ustanove. Želimo si, da bi se tržaški odsek za alkoholike čimprej osamosvojil in nadaljeval s svojim poslanstvom.«
Psihiater Pavel Fonda pa se je o problemu alkoholizma takole izrekel: »Pri zdravljenju alkoholikov je zelo težko priti do rezultatov. Zdi se mi, da je pri tem najučinkovitejša Hudo-linova metoda, ki se že precej uveljavlja in doživlja marsikateri odpor. Ne zbuja preveč navdušenja, ker lahko govorimo le o delnem o-zdravljenju: alkoholna odvisnost se namreč spremeni v odvisnost od družbe, kar je vsekakor boj pozitivno. Alkohol pa še vedno ostaja prisoten v življenju bivšega alkoholika; samo odnos do alkohola se spremeni iz nevzdržljive sle v zavesten boj proti alkoholu. Žal živimo v dobi, ko se vedno govori o uničevalni moči mamil, ob tem se pa minimizira problem alkohola in se za pijančevanje dosti ne zmenimo. Treba bo tudi raziskati in poglobiti problem mladinskega alkoholizma. So namreč določeni znaki, ki nas opozarjajo, da se je pojav nevarno za-
Til PÌpI
LOREDANA GUŠTIN
Priletni upokojenec je včeraj popoldne na medicinskem oddelku kati-narske bolnišnide podlegel poškodbam, ki jih je dobil nekaj dni prej pri padcu v avtobusu.
Domenico Rec-chia, 82 let. Ul. Matteotti 28, se je ponesrečil v sredo, 7. avgusta, dopoldne v mestnem avtobusu proge št. 5, ki je med vožnjo po Ul. Conti v bližini hišne številke 18 nenadoma zavrl, da bi se. izognil trčenju z avtomobilom, ki je privozil v križišče. Upokojenec je pri tem izgubil ravnotežje in nerodno padel.
Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da se je le ranil po glavi; nudili so mu prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Zdravstveno stanje priletnega moškega se je nato poslabšalo, zaradi česar so ga morali spet prepeljati v bolnišnico, kjer je včeraj popoldne izdihnil. V zdravniškem poročilu o vzrokih smrti je omenjeno, da je upokojenec umrl zaradi komplika-
Neznani huligani spet podtaknili požar na terasi bloka na Melari
Neznani huligani so včeraj na pod-večer ponovno podtaknili ogenj na te rasi četverokotnega stanovanjskega kompleksa na Melari, kjer imajo stanovalci svoje »kletne prostore«. Ognjeni zublji so povsem uničili nekaj prostorov, blago in predmete, ki so jih lastniki hranili v »kleteh«.
Tržaški gasilci so imeli tudi tokrat polne roke dela, saj so morali napeljati do terase svoje cevi, da so se lahko zoperstavili ognju. Preteklo zimo so namrpč v bloku popo-
kale naprave za dovajanje vode na teraso, pa tudi protipožarne cevi, s katerimi je bil prvotno opremljen megastanovanjski blok, so neznanci poškodovali.
To je že tretji tovrstni požar na terasi kompleksa pri Melari v z#d njih dveh tednih. Neznani piromani so v preteklih mesecih že podtaknili nekaj požarov, in to vedno ob sobotah zvečer. Prejšnji teden so »prižgali ogenj« v nedeljo, sinoči pa so že spet požigali ob običajnem dnevu
cij, ki so nastale po padcu (izliv krvi v možgane po udarcu v glavo, paraliza desnega dela telesa in pljučnica).
® Časopis »Indipendenza« prireja da-nds, 11. 8. ob priliki praznika tega gibanja netekmovalni pohod po mestnih ulicah. Zbirališče ob 9. uri pred gostilno »Al tirolese« (Ul. Costalunga 37).
• V kinu Ariston (poletna arena) bodo še danes, 11. 8., predvajali film »Urla del silenzio«, ki govori o grozotah kampučijske državljanske vojne in o zločinstvih Pol Potovega režima. Začetek ob 21.15.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so. z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Srečka Metlike
Posebna zahvala vsem prijateljem in znancem, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Svojci
Bazovica, Milan, 11. avgusta 1985
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
Ivana Ote
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za iskrene in tople besede, pevcem iz Boršta in Ricmanj, cerkvenim pevkam iz Boljunca in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnega.
Žena Marija in sin Boris z ženo Marijo.
Boljunec, 11. avgusta 1985
11. 8. 1979	11. 8. 1985
Ob šesti obletnici smrti našega dragega in nepozabnega
Marjana Cianija
se ga vedno z ljubeznijo spominjajo
starši, sestra, sorodniki ter vsi njegovi prijatelji
Kontovel, 11.' avgusta 1985
Po pogrebu sporočajo žalostno vest prijateljem in znancem sinovi Janko, Miran in Danilo ter drugo sorodstvo.
Trst, 11. avgusta 1985
Ob smrti očeta Gigija Hrovatina izrekajo Miranu in družim globoko sožalje
kolegi agencije Alpe Adria Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska
ZAHVALA
Ganjeni nad izrazi tolikega sočutja ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre
Albine Škrk vd. Milič
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebna zahvala gospodu župniku Štuhecu, darovalcem cvetja, cerkvenim pevkam in vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti in zanjo molili.
Žalujoči svojci
Koludrovica pri Zgoniku, 11. 8. 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami, predvsem pa domačinom iz Križa, ob smrti naše drage
Angele Sedmak vd. Sedmak
Svojci
Križ, 11. avgusta 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
12. 8. 1975	12. 8. 1985
Minilo je deset let, odkar si nenadoma odšel, dragi oče
Dušan Stranj
Z neizmerno ljubeznijo se te vedno spominja
tvoja hči Ivjana
Pridružujeta se sestra in brat. Dom jo, 11. avgusta 1985
Složnija
oo
Slovenija M(§gp
iO
Pridite v slovenske gore!
Dobro zavarovana pot na vrh Triglava (Foto: Joco Žnidaršič)
Slovenija je naravni biser s svojimi gorami, jezeri, gozdovi, kraškim! jamami in morjem. »Ni ga lepšega kraja, kot je ta podoba raja«, je pisal že France Prešeren,
ko je zrl v gore in na gladino Blejskega jezera. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z Alpami vedo povedati, da ni lepšega gorovja v Evropi, kot so prav naše, slo-
venske, Julijske Alpe.
Primorski Slovenci so vedno radi hodili v slovenske gore. Sto in več let je stara tradicija izletov, ki so jih prirejali Tržačani in Goričani v Bohinj, na Bled in od tam v gore. Tako je še danes. Primorski Slovenci najraje počitnikujejo na Gorenjskem. njihovi najbolj priljubljeni kraji so še vedno, tako kot nekoč, Bohinj, Kranjska gord in Bled. In marsikdo vzame pot pod noge in se odpravi visoko, tja med prelepe slovenske vršace, marsikdo tudi na Triglav, k ponosnemu očaku
»Ni ga lepšega kraja kot je
ta podoba raja«
slovenskh gora, v nekem smislu tudi k simbolu slovenskega naroda.
Prav zato vam danes na straneh Primorskega dnevnika predstavljamo najlepše slovenske gore, nekaj najlepših planinskih tur, besedo ali dve pa naj zapišemo tudi o slovenskem planinstvu in seveda še posebej o Aljaževem stolpu, ki je te dni praznoval svojo 90-let-nico.
Slovensko planinstvo
Vzpeti se v visoke vrhove je bilo vedno junaško dejanje. Nekoč je bil vsak narod ponosen, če je imel med seboj može močne volje in duha, ki jih ni bilo strah strmin, skal, mraza ih neviht. Ni čudno, da so se prav ha to temo rodile mnoge pesmi, ki so ponarodele, napisanih je bilo veliko knjig in seveda vrsta znanstvenih del o rastlinstvu, podnebju, kameninah in podobno.
Že' leta 1893 se je pričelo organizirano delo v slovenskih gorah, saj so takrat ustanovili Slovensko planinsko društvo. Seveda pa so Slovenci pričeli osvajati vrhove naših gora že mnogo prej. Najstarejši dokumentirani vzpon je iz leta 1758, ko se je Anton Scopali povzpel na Storžič, leto . kasneje pa na Grintavce. V Julijskih
planinsko društvo imajo tudi v _ lovcu, Slovenci, ki delajo v tujini^ so ustanovili svoje planinsko 'društv0 s sedežem v Švici.	.
Zapisati je treba še to, da so P0" v slovenskih gorah izredno lepo uTe' jene, odlično- vzdrževane in zelo fi' sno ter natančno markirane. Slovt*1' ski planinci vzdržujejo 7.000. km p’a' ninskih poti! Naši planinci so za sVO' je delo dobili že veliko priznanj. Sl°' venske gore so tudi na gosto posep, ne s planinskimi kočami in domov1 Po podatkih Planinske zveze Slove' nije jih je kar 162, med katerimi 1 seveda pravi ponos Triglavski na Kredarici, ki so ga ob 200-Iete*^ prvega vzpona na Triglav in ob letnici slovenskega organizirane!! planinstva zgradili na višini 2515 rn-
r.is.?EVFra
___I'"'» W
Turistične, folklorne ali športne prireditve ko se potepate po slovenskih planinah
Za vas smo izbrali nekaj predlogov
Pri Slapu Savice se začno mnoge ture v Julijce (Foto: Joco Žnidaršič)
Ko se boste potepali po slovenskem planinskem svetu obiščite tudi kakšno turistično, folklorno ali športno prireditev.
Za vas smo izbrali nekaj predlogov:
Zelo priljubljeni so kmečki prazniki, ki bodo tudi za vas posebno doživetje; spoznali boste kmečka opravila iz preteklosti, kot so: košnja, ličkanje, luščenje, itd., lahko pa boste tudi sami tekmovali v teh veščinah; končno na se boste lahko posladkali
Slovenija
Informacije za prireditev na Rogli in v Bovcu, pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvoršakova 9, tel.
z domačimi dobrotami kmečkih go- 061/312553. spodinj. Torej na kmečki praznik!
V	ŽIROVNICO (pri Jesenicah), kjer bo 17. avgusta Kresni večer, in 18. avgusta Živinorejski dan.
V	TRNAVČE PRI MOZIRJU, kjer bo 17. avgusta Kmečki praznik.
V	NOVO VAS NA BLOKAH, kjer bo 18 avgusta Kmečki praznik.
. V DESTRNIK PRI PTUJU, kjer bo 25. avgusta Kmečki praznik.
Med turistično - folklornimi prireditvami pa vam predlagamo:
V	RIBNICO, kjer bo 1. septembra veliki Ribniški sejem suhe robe in lončarstva.
V	KAMNIK, kjer bodo od 3. do 8. septembra veseli Dnevi folklore in obrti.
V	BOHINJ, kjer bo 15. avgusta že 30. Kravji bal.
V	BAŠELJ PRI PREDDVORU, kjer bo 17. avgusta Ovčarski dan.
V	STARI TRG PRI LOŽU, kjer bo 28. septembra Polharska noč.
In končno vam predlagamo športno -rekreacijske prireditve:
Iz POSTOJNE b,o 1. septembra tradicionalni pohod 100 družin na Nanos.
Na BLEDU bo 24. avgusta Mednarodni triatlon za pokal Alpe - Adria (preizkušnja za moške in ženske v plavanju 2 km, kolesarjenju 65 km, in v teku 15 km), prijave do 17. avgusta pri Turističnemu društvu Bled, Ljubljanska 4, tel. 064/77409.
Na ROGLI bo 8. septembra Dan slovenskih planincev.
V	BOVCU pa bo 20. in 21. oktobra Srečanje planincev treh dežel (Italije,
Avstrije in Jugoslavije).
Alpah je prvi hodil zdravnik in prirodoslovce Baltazar lìacquet, ki je leta 1777 raziskal Velo polje, okolico Triglava iti poskušal tudi z vzponom na vrh. Prehiteli so ga štirje srčni možje iz Bohinja, ki jih je vodil Luka Korošec, saj so kot prvi stopili na vrh Triglava leta 1778.
Od takrat je torej preteklo več kot dvesto let in slovensko planinstvo je poslalo ena najbolj množičnih slovenskih organizacij. Po 11. svetovni vojni se je slovensko planinsko društvo preimenovalo v Slovensko planinsko zvezo, ki danes šteje 100.000 članov, ki delujejo v 155 planinskih društvih. Med temi društvi so tudi Slovensko planinsko društvo v Trstu in Gorici ter v Beneški Sloveniji, Slovensko
Triglavski dom na Kredarici
Prenovljeni in razširjeni Triglavski se vsako leto povzpnejo na najvišji
OO
Slovenija

Koče in domove v slovenskih obišče vsako leto 1.500.000 planincev-Te dni je bilo na najvišji točki Jugoslavije še posebej slovesno. Praf, novali so 90 let, odkar je župnik e jaž iz Dovjega postavil na vrhu Tl glava »Aljažev stolp«.. V strahu, /L ne bi najlepše predele Triglava Nemci, je odkupil zemljo na vTU Triglava in tudi na Kredarici — Prfl tam, kjer je z opazovanjem vil, da je najlepša lega za Stolp so po delih prenesli na svol^ hrbtih požrtvovalni planinci in ga 11 vrhu sestavili. Aljažev stolp je s danes simbol našega planinstva. ■ V Planinskem muzeju v Mojsti0 pa so odprli tudi spominsko sobo J kobu Aljažu.
Slovenija
Slovenija
oo
Pot
pod noge...
Mnogi pravijo, da ni lepšega doživlja, kot povzpeti se v gore, uživati ^ prelepih razgledih, pogledati navzdol v strmino, ki si jo prehodil v po-svojega obraza. Res je — lepo je! “a bi v vsem tem res lahko uživali. Pa moramo upoštevali nekaj osnovnih Pavodil in pravil o varnosti. Posledice neprevidnosti, nepripravljenosti ali 'dhkomiselnosti, so namreč lahko ze-hude in včasih celo tragične. Po-lTebno je torej:
1- Narediti natančen načrt poti. Na osnovi zemljevidov in priročnikov si Moramo natančno načrtovati svojo Pot za vsak dan posebej.
2. Izbrati moramo lepo vreme, če te9a ni, j,o bolje ostati doma. Megle so zela nevarne, nevihte in strele tudi.
3- Oprema mora biti ustrezna, saj se največ nesreč v gorah pripeti prav zoradi slabe opreme. Z raznimi capotami, supergami in podobnimi obuvali ne hodimo v gore. Če nam zdr-5ne je lahko ugodno. 'Na voljo je do-Polj odličnih gorskih čevljev, ki si Ph lahko tudi izposodite. Obleka mo-Ta biti topla, (vetrovke, pulover), po-sebej pomembne so nogavice, ki mo-[«jo hiti volnene in 'nikakor ne sin-Etične. Nahrbtnik naj ne bo prete-Zak, s seboj vzemite najbolj potrebne stvari.
4. Alkohol ne sodi v planine! Po-, vari lepo vzdušje in kar je še huje, ‘dhko povzroči nesrečo.
5- Ne hodite sami, marveč vedno v skupini. Vmes morata biti vsaj dva, ki lMata izkušnje v planinah. Priključi-6 se organiziranim turam v turistič-nin krajih ali si najemite svojega vodnika, če boste dosledno upošteva-} ta osnovna pravila, bo vaše gorništvo lepše, bolj zanesljivo, ne bo stra-nu in zares boste lahko uživali v lepotah, ki vam jih ponujajo slovenske Sore.
Poskusite po naslednjih poteh, ki sm° jih izbrali iz Bleda, Bohinja in y-vanjske gore predvsem zato, ker so o Priljubljeni izletniški kraji zamej skih Slovencev.
J'RlGLAV — 2864 te** Velo polje)
, Z avtobusom na Pokljuko do šport otela, nat0 do Rudnega polja in po arkirani poti do Vodnikove koče na Nem polju naprej na Kredarico. Sku-^ J 7 ur hoje. Odtod še 2 uri zava-ovanega plezanja na vrh Triglava. azaj preko Planike na Pokljuko. Tu-ra ^aja 2 dni.
Dan planincev letos na Rogli (8. septembra)
Predlanski dan planincev v Krmi — letos pa vsi planinci na Roglo 8. septembra (Foto: Joco Žnidaršič)
STOL — 2236 m
(mimo Valvasorjevega doma)
Najvišji yrh Karavank z izrednim razgledom. Iz Žirovnice (železniška in avtobusna postaja) do Valvasorjevega doma pod Stolom 1180 m, 1,45 ure hoje. Od tu do vrha Stola tri ure, najprej po Žirovniški planini do Prešernove koče. Lahko tudi po manj strmi poti (3,30 ure hoje) čez Žirovniško in Zabreško planino, po južnem po-
Aljažev stolp - 90 let
Mjažev stolp na zasneženem vrhu Triglava (Foto: Joco Žnidaršič)
Slovenija ©flcspg
bočju Malega Stola do Prešernove koče. Od tu 15 minut do vrha.
TRIGLAVSKA JEZERA —
1683 m čez Komno
Od Koče pri Savici v Bohinju po serpentinasti poti do Komne (2,30 ure hoje). Zelo blizu je tudi Koča pod Bogatinom (15 minut)). Po dobro markirani in nezahtevni poti skozi kraški svet v Koči pri Sedmerih jezerih. Prava zakladnica čudovito planinske flore. Od Doma na Komni 2,30 ure.
BOGATIN 1977 m (čez Komno)
Iz Bohinja do Koče pri Savici in odtod po 52 serpentinah na Komno. (2,30 ure hoje). Le malo vstran od Doma na Komni stoji Koča pod Bogatinom na Planini na Kraju. Odtod nas pelje pot po dokaj udobni mulatjeri do Bogatinskega sedla in nato strmo na vrh. Od Komne 2 uri hoje.
TAMAR — (izvir Nadiže)
Izredno zanimiva dolina Planica se končuje v Tamarju, ki je obkrožen z visokimi gorami kot so Pance, Mojstrovka in morda najlepša slovenska gora Jalovec. Pot je zanimiva tudi zaradi ogleda slavnih smučarskili skladnic. Od Tamarja je še 20 minut vzpona do izvira reke Nadiže. V Tamarju je dom s 70 posteljami, od Rateč 2 uri hoje.
GOLICA — 1836 m
Ena najbolj obiskanih planin v Karavankah, svetovno znana zaradi edinstvenih narcisnih poljan. Je lahko dostopna. Železniška in avtobusna postaja Jesenice, nato do Doma pod Golico, ki je odprt vse leto (avtobusna zveza). Tura je dolga cca 3 ure.
KRIŠKI PODI — 2052 m
To je izjemno lep amfiteatralen prostor med visokimi vrhovi, kjer prevladuje Razor (2601 m). Pogačnikov dom sprejme 86 planincev. Kriški podi so sami po sebi lepa tura, ali pa izhodišče za ture na Razor, Planjo in Križ. Dostop iz doline Vrat (Aljažev dom) — 4 ure hoje. še 2 uri hoje).
VRŠIČ — 1611 m in MOJSTROVKA 2332 m
Vršič je najvišji gorski cestni prelaz v Jugoslaviji preko katerega pelje lepa in zanimiva cesta iz Kranjske gore (12 km). Ob cesti je znamenita Ruska kapelica (cesto so gradili ujetniki iz Rusije). V območju Vršiča je več planinskih koč. Če gremo na Vr-
šič peš si moramo vzeti 3 ure časa. . Iz Vršiča je lepa tura na Malo Mojstrovko. Ne posebno težka, a precej strma pot nas pripelje precej visoko, z vrha so prelepi razgledi. (Od Vršiča
ČRNA PRST — 1844 m
Zelo lepa gora, znana po zelo bogati flori in razgledih proti Tržaškemu zalivu na eni strani in Triglavskemu pogorju na drugi strani. Dostop iz Bohinjske Bistrice (žel. in avtobusna postaja) do Mencingerjeve koče (1 ura hoje). Odtod precej.navkreber do koče Zorka Jelinčiča, ki je tik pod vrhom (še 2,30 ure hoje).
DOM PRI KRNSKIH JEZERIH (1385 m)
Dom je bil odprt lansko leto in stoji na ključni točki med Komno in Krnom. Je 15 minut oddaljen od pravljično lepega Krnskega jezera. Dostopen je iz Lepene od doma dr. Klementa Juga ali iz Komne prek Bogatinskega sedla. Odtod je najlepša pot
na vrh Krna (2,30 ure). Zelo priljubljena točka planincev iz Primorske, Trsta in Gorice.
KOČA NA PLANINI RAZOR — (1317 m)
Tudi priljubljena točka planincev iz Primorske. Leži na planini Razor, najboljši dostop pa je iz Tolmina preko Ljubinja in planine Kuk. Zanimiva je tudi pot čez Vogel iz Bohinja. Koča ima 110 ležišč.
ŠE OPOZORILO:
Koče so odprte od julija do septembra. Včasih pride v visoki sezoni do težav s prenočišči. Čimpreje torej do koče, kjer želite prenočiti, saj vemo, da je jutranja hoja v urah, ko se dani, najlepša in najbolj zdrava. Premočno sonce je hud sovražnik v gorah.' V primeru nesreče javiti najbližji koči, vse koče so obveščevalne točke Gorske reševalne službe. In še to: Karavanke so mejno gorovje in so ture dovoljene podnevi !
Še nekaj koristnih informacij
V nekaterih turističnih krajih že redno organizirajo za turiste ture v naše gore:
BOHINJ — pri TD Bohinj jezero, tel. 064/76 370 se lahko prijavite za 3 zanimive ture, ki jih organizirajo vsak teden v spremstvu gorskega vodnika Dušana Blazina.
1-	dnevna tura jezero - Planina za liscem, Črna prst - Črna gora -jezero.
2-	dnevna tura jezero - Zlatorog - Savica - Črno jezero - koča pri Sedmerih jezerih - Koča na Prehodavcih - Komna - Zlatorog.
1-dnevna tura jezero - Vogel - Šija - Suha - Javorje - Bukovska dolina - jezero.
Gorskega vodnika pa lahko najamete tudi posebej za vas in vam bo organiziral in pripravil turo po željeni poti.
Informativna cena za en dan Lit. 20.000.
KRANJSKA GORA — V TD tel. 064/88 768 ali v Kompasu v Kranjski gori tel. 064/28 472, se lahko prijavite za ture, ki jih organizira Alpetour, z izhodiščno točko Gozd Martuljek, Kranjska gora, Mojstrana in Rateče. Tu organizirajo 5-dnevno turo na Triglav, 3-dnevno turo na Triglav, 2-dnevno turo na Triglav in 6-dnevno turo iz Rateč na Triglav s spustom v Bohinj.
Prav tako si lahko tudi tu najamete vodnika za zaključeno turo.
BOVEC — Alpski turistični center Bovec, tel. 065/86 022, organizira ture na Kanin, Rombon, Krnska jezera, in Svinjak. Tu si lahko sposodite planinske čevlje (1 dan din 500.—) in nahrbtnik (1 dan din 300.—).
BLED — V poslovalnici Alpetour Bled, tel. 064/77 575, se lahko prijavite za ture z izhodiščno točko iz Bohinja ali Kranjske gore, ki smo vam jih že navedli.
OO
Slovenija ©IksjpD
oo
■»■ii m
mmm-
?


lil ;iiiiii|i|
IslMlMIil lilililr '
ks^
mr:., f
■"i^V
.	j/
v^r.

ZLATI
trenutki ljubezni
■■■■■■■■■■ .
Obletnica.
Datum, darilo, dragulj.
-A.
URARNA - ZLATARNA - DRAGULJARNA - SREBRNINA - TRST - TRG S. ANTONIO 4 - TEL. 61201/61932
Po zmernih cenah najbolj prestižni izdelki zlatarske obrti
r Dogati, latùtuf
UNO-A-ERRE, BALESTRA, BINAGHI, STELLA, MTM, RASINO, INTERNAZIONALE ORAFA. EUROGOLD... itd.
prstani oQnnn uhani ^finn
A-0*UUU lir dalje ZLATO 18 karatov	od £u«UUU Ur dalje
ZLATO 18 karatov
PRSTANI
2 safirja, z rubini, pravimi smaragdi, briljanti	od
85.000
PRSTANI
za zaroko s čistim briljantom lir dalje	river barve	od
148.000
lir dalje
DRAGULJI S POPUSTOM DO 50%
JLaiAra*» ‘ama	y~ 3grwBa!WHBiraBKMgtBfr L wi y-HUM-iw
\ .WBSsmaBSSS

radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 11. avgusta
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
, ' Prvi kanal
jl.OO Maša
il.15 Praznični dan - nabožna oddaja
3.00 Poletni maraton „ Trnuljčica - balet 3-30 Dnevnik 1
.3-45 Eleanor in Franklin - 2. del ')-30 čudoviti morski cirkus - doku: . mentarec
.,00 Angera (Varese): kolesarstvo ['■IO Mladi uporniki - TV film “O0 Italija moja - vodi Jocelyn ,“ 00 Dnevnik 1 0-30 Indiscreto - film
Nastopata Cary Grant in In-
22 lo Bergman ^“■10 Hit Parade - glasbena oddaja ff-45 Ura Agathe Cristie - TV film «•15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Športne vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
■‘15 Tedenska oddaja o zdravju in
. estetiki
■15 L’uomo di paglia - film Nastopa Pietro Germi L00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 15 Nadaljevanka dneva: Che fare? ■30 Cuori sul mare - film
16.05 Uno sceriffo contro tutti : TV film
16.55 Baci da Hollywood - TV pri redba
18.40	Samurai senza padrone - TV film
19.50 Dnevnik 2 - Vesti
20.00	športne vesti
20.30	Inšpektor Derrick - TV film
21.30	Dnevnik 2 - Nocoj
21.40	Ombre su Dublino - po romanu J. Plunketta - 1. del
23.10 Tedenska oddaja o medicini
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.55 Neposredni športni prenosi Sofija: EP v plavanju vaterpolo: Italija - Nemčija
19.00	Dnevnik 3
19.25 Glasbena oddaja
20.30	Življenje Nivasia Dolcemareja
21.35	Dnevnik 3
22.00	Športne vesti
22.30	Filmska kamera in spomin -dokumentarec
22.45	Koncert
23.35	Glasbena oddaja - Pojeta A-medeo Minghi in James Sanese
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
*■45 Poročila ■50 Krpica in oblak -q ,, Risanke ■35 Obiskovalci -i0fK TV nadalj.
^■05 Derrick - TV nanizanka ■05 Domači ansambli: Veseli Sentii is ^ščani
•oa 625 - pregled tedenskega spoli s reda
■55 Sofija: EP v plavanju - vater-liftA fx>1° Jugoslavija - SZ f 00 Poročila
If nn "urleska :	Prodajni nadzornik
"O Zgodbe iz delavnice - TV na-
'«o Sska
'*'•55 Majski poker - zabavnoglas-
17 it: T^na oddaja • 5 Pelji me v mesto -
isr Ri«1
9 m 5njiga
H Rjsanka
19 2« in radio nocoj iq J; «To do zrna TV dnevnik ■50 Vreme
20'°0 Narasla reka 2^ del
ni Tazz na ekranu
21	46 li<Xinik Pozabe -
22	no Sratki Ni«1 g «» Poročila
Uj Športni pregled •
TV drama - 2.
kratki film
Zagreb
10.50	Poročila
11.00	Kmetijska oddaja
11.55 Sofija: EP v plavanju - vaterpolo: Jugoslavija - SZ
13.00	Otroška matineja
14.20	Glasbeno popoldne
15.35	Svilena pot - dokumentarna serija
16.25	Lampijon in lepa Marija - TV nadaljevanka
17.05	Na svoj način - glasbena oddaja
17.20	čaj za dva - film
18.35	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	TV dnevnik
20.00	Ne - TV drama
21.10	Morje, ljudje, obale - dokumen-tarno-zabavna oddaja
21.40 TV dnevnik
22.05	Športni pregled
22.50	Program plus:	Benny Hill,
Skrivnost morja, koncert pianista L. Brumberga. Ob koncu poročila
Koper
17.00	Sherlock Holmes - film
18.10	Kvark - znanstvena oddaja
19.00	Film
20.25	Atletika - evropsko prvenstvo
21.30	Plavanje - evropsko prvenstvo
22.00	Vaterpolo - evropska prvenstvo
23.00	Combat - TV film
24.00	Rebecca - film
ZASEBNE POSTAJE
„CANALE 5
Ralphsupermaxieroe -
9in ìy fdm
S Rio - TV film
10 30 ^hyUis - TV film
H'.OO narna Malone - TV film 13 on ri favoloso Andersen - film U „O glasbena oddaja
16 oo P.ono d’amore pondo - TV film
18 no j^T-Tcur Beaucaire - film 19.00 ~avilan - TV film
mondiale
- TVHta C« terza guerra 23 in r>l m’ 1- del
bandiera gialla - film
8 RETEQUATTRO
10 lo ea ^fagione dei ladri - film Simbad e il califfo di Bagdad 12 on ' Rim
13:00 9al'f<>rnia - TV film 13-30 t 6	Show
14.00	dambo - dokumentarec l5on a ,ci Per la pelle - TV film
-00 Mi benedica padre -
15.20 i i RI«1
15-50 r si,ada di Ali Babà - film I8.10 7? donna soldato - film I930	a quei due - TV film
20.00	gavo Dick - TV film
20 in ‘Hm
M 30 S'lifomia - TV film
22:30 a dìrc si " TV film
jj cuore aperto -
affetto tuo Sidney - TV
1 m Rim
Uo L’or;
aro sapore del potere
a di Hitchcock - TV film
italia
appy _ risanka
8.30
18.45 t** sPGcchio magico - risanka giovani fucili del Texas -inHlm
Rardcastle
film
13-15
14.00
& McCormick - TV
Šport; Grand Prix
daj ° ^fale 85 - glasbena od-
16.15	Pigs & Freaks - film
18.00	Masquerade - TV film
19.00	La banda dei sette -TV film
20.00	Simpatiche canagbe - risanka
20.30	Psycho - film
22.30	Gli uccelli - film 00.45 Frenzy - film
2.35 Topaz - film
TELEPADOVA
12.00	H ritorno del Santo - TV film
13.00	Conan - risanka
13.30	Yattaman - risanka
14.00	L’incredibile Hulk - TV film
15.00	Petrocelli - TV film
16.00	I nuovi Rockies -TV film
17.00	Barnaby Jones - TV film
18.00	Risanke
19.00	Sam il ragazzo del West - risanka
19.30	Belle e Sebastiene - risanka
20.00	Blackstar - risanka
20.00	Tenente Dinamite - film
22.15	Barnaby Jones - TV film
23.15	II ritorno del Santo - TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
10.00	TV film
10.30	Doppio pericolo - film
12.30	TV film 12.50 Horoskop
13.00	Dražba
16.30	La morte fobia molti porta via - film
18.00	TV film
19.00	Dražba
22.00	Dražba
1.00	TV film non stop
TELEFRIULI
14.30	Bestione Superstar - film
16.00	Risanke
17.30	FBI Cape Canaveral - film
19.00	The Bold Ones -TV film
20.00	Kiss Kiss - TV film
20.30	Cari amici miei - film
22.00	II testimone deve tacere - film
Ponedeljek, 12. avgusta ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televideo - poskusni program
13.00	Poletni maraton Trnjulčica - balet
13.30	Dnevnik 1
13.45 Dinastija - TV priredba
15.25	Nogometno srečanje:
Državna reprezentanca pevcev -Mestni redarji iz Bologne
15.55	Včerajšnje, jutrišnje in večne zgodbe
17.20 Risanka
16.30	Brendon Chase - TV film
17.00	Po poteh Kabf orni je - TV film
17.50 Risanka
13.10 Risanka
18.25	TV stadio - športna oddaja
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.30	Arizona colt - film Nastopa Giuliano Gemma
22.35	Kadar kronika postane zgodovina - dokumentarec
23.15	Pet Beethovnovih koncertov za klavir in orkester
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Vremenske razmere
Ljubljana
17.55	Poročila
18.00 Poletavček - TV nanizanka
18.30	V ateljeju - dokumentarna oddaja
18.45 Podium - oddaja za mlade 19.24 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik I
20.05	Lepa Otero - TV nadaljevanka
21.05	Bolmansko mostišče - dokumentarna serija
21.55	Piranski glasbeni večer 82 -glasbena oddaja
22.15	TV dnevnik H
Zagreb
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Mirna, Bane in Lutke -otroška 'serija
18.30	Zmajeva ulica v Novem Sadu 18.45 Podium - oddaja za mlade
19.30	TV dnevnik
20.00	Othello - TV drama 21.35 Argumenti
22.05	Izbrani trenutek 22.10 TV dnevnik
22.30	En avtor, en film
22.50 Program plus: Benny Hill, Rumena laguna, Prijatelji glasbe
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	II mio amico Kelly - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Fiori nella polvere - film
15.30	Westgate - TV film
16.30	Divja narava - dokumentarec
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera -TV film
18.30	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	La terza guerra mondiale -2. del filma
22.30	I confini dell’uomo - dokumentarec
23.00	Šport
24.00	R mostro della laguna nera -film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra -
TV novela
9.40 La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Amore dannato - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film 12.50 Giorno per giorno - TV film
13.20	Alice - TV film
13.45 Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra -TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.10	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura TV novela
20.00	Amore dannato - TV novela
20.30	Priliv la spia più grande -TV film
21.30	Un eroe dei nostri tempi - film
23.20	Serpico - TV film
00.20 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.45	Quella casa nella prateria -TV film
9.45	Figli e amanti - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Camion - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15 Nadaljevanka dneva: Che fare?
14.25	Poletje je dogodivščina - risanke in TV filmi
17.00	Donne sole - film
18.30	športne vesti
18.40 Samurai senza padrone -TV film
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Labodje jezero - balet, glasba P. I. Čajkovski
21.55	Dnevnik 2 - Nocoj
21.35 Effi Briest - film, ki ga je režnji Rainer W. Fassbinder
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.25	Šport
19.00	Dnevnik 3
19.25	L’altro suono - 7. del 20.30 Rock koncert
21.55	Dnevnik 3 22.20 Šola in vzgoja 22.50 La paloma - film
Koper
15.00	Zorro maščevalec - film
16.40	Combat - TV film
17.40	Soko - TV film
18.00- Nepremagljivi Shogun - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA — Iz Soče odstranjujejo razstrelivo iz prve svetovne vojne. TIGNANO — V načrtu gradnja novega hipodroma
MILJE — Nagrajevanje ob koncu natečaja narečne poezije OPČINE — Začetek »Tabora 85« MILJE — Načrt za arheološko raziskovanje	.
19.30 TVD Stičišče 19.50 Zdrava prehrana 20.25 Tisoč dolarjev za Winchester -film
22.00	TVD Vse Danes
22.10 Variete s Sidney Rome
23.00	Westside Medicai - TV film
24.00	Zorro maščevalec - film
14.00	Video estate 85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Gary Coleman Show - risanke Piccole donne - risanke Fio la piccola Robinson -risanke
Cuore - risanke
18.00	Quella casa nella prateria -' TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.30	Samurai - TV film
22.30	Be Bop a Lula - glasbena rubrika
23.30	La ragazza Rosemarie - film 1.20 Mod Squad i ragazzi di Greer -
TV film
TELEPADOVA
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	La belva di Saigon - film
18.30	Nove Ostržkove dogodivščine -risanke
19.00	Sam il ragazzo del West -risanke
19.30	Belle e Sebastian - risanke
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Rascal Marine - film 22.15 Barnaby Jones - TV film
TRIVENETA
9.30 Dokumentarni film
10.00	TV film
11.30	TV film
12.00	Mexico Story - film
14.00	TV film
14.30	Paura in agguato - film
16.00	Komični filmi
16.30	Risanke
17.30	Zorro contro i banditi della miniera -.film
18.50	TV film
19.40	Dokumentarni film
20.30	Un vero patriota - film
22.00	Razstava preprog
TELEFRIULI
14.30	Cari amici miai - film
16.00	Hanna e Barbera - risanke
16.30	La piccola Nell - risanke 16.45 Da ab ne
19.20 Športna oddaja
19.30	Poročila v nemščini
19.40 Disperatamente tua - TV film
20.30	II ladro di Bagdad - film
22.30	Nogometna tekma: Atalanta -Udinese
RADIO
Nedelja, 11. avgusta
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Zlata slepota«. Po mehiškem motivu napisal Joško Lu-keš. Izvedba: Slovensko stalno gledališče v Trstu; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski popoldanski zbornik; Glasbeni magazin, vmes: 15.00 Na počitnice; 16.00 V svetu valčka; 17.00 Beležka; 17.30 Efraim Kishon: »Veliki Werber.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah;
16.00	Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj Radia Koper in Droge Portorož.
RADIO 1
8.00,	10.13, 13.00, 19.00 Poročila;
6.00	R guastafeste - poletni program;
8.30	Vest na prvi strani; 8.40 Drugi del poletnega programa; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.16 Sotto il sole sopra la luna - poletne radovednosti; 11.49 Poletna oddaja; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Carta bianca stereo; 19.20 Verska oddaja; 19.25 Sono sempre loro - 6. oddaja;
20.30	La audaci memorie di una donna fatale - roman; 20.30 Otok zakladov - opera v treh dejanjih.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vo-. jaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Naši poslušalci šestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.30	Humoreska tega tedna; 15.10 Pri nas doma - Lojtrca domačih;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 10. obletnica zbora Rudolf Božič; 16.20 Pogovor s poslušalci; 16.30 - 17.50 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 -
22.00	V nedeljo zvečer.
Ponedeljek, 12. avgusta
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Poletni mozaik; 10.10 Koncert Rai iz Rima;
11.30	Opoldanski zbornik; 13.20 Lansko tekmovanje »Cesare Augusto Se-ghizzi« v Gorici; 14.10 Popoldanski program; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 , 21.00 Poročila; 5.50 Rekreacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših krajev; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00 - iz naših krajev -iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih;
14.30	- 15.25 Popoldanski mozaik;
15.00	Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami.
JUGOSLO VANSKA TELEVIZIJA
ZASEiSNE POSTAJE
Na skupščini KZ E niso rešili osnovnih vprašanj zdravstva
Če je kdo pričakoval, da bo petkova skupščina Krajevne zdravstvene enote dala precej jasne smernice in opredelitve, ali pa vsaj osnutek za potrebno reorganizacijo javne zdravstvene službe na Goriškem, zlasti pa glede preureditve bolnišnic v Grade-žu in Krminu, se je tudi tokrat zmotil. Napravljen je bil sicer korak naprej, vendar polovičen in nekako prisiljeno in smo prav gotovo še zelo daleč do stvarnega načrta, kako naj se organizira javna zdravstvena služba v pokrajini, da se ohrani zadovoljiva kakovostna raven storitev, a da se po drugi strani občutno znižajo stroški za zdravstvo.
Deželni zakon št. 21 z dne 15. maja letos nalaga Krajevnim zdravstvenim ustanovam, da na podlagi točne evidence obstoječega stanja glede števila bolniških postelj, zasedenosti, števila uslužbencev in produktivnosti, uspešnosti administrativnih služb itd., izvedejo v treh letih potrebno reorganizacijo s končnim ciljem zmanjšanja stroškov. Kako so ravnali pri goriški KZE? Zaenkrat so pripravili samo evidenco obstoječega stanja, v sicer dokaj zajetni knjigi, ni pa še izdelan načrt, kako in kje bo treba javno zdravstvena službo preurediti, da zadostijo osnovni usmeritvi, da je pač treba stroške drastično znižati. Stvaren načrt je menda v pripravi, je bilo slišati v izjavah predsednika KZE Calzolarija. Načrt, ki ga mora KZE sprejeti v roku 150 dni od 24. julija letos, to je do konca leta. V nasprotnem primeru bo odločitve sprejel ko misar. Ob upoštevanju dejstva, da bo med tem časom prišlo tudi do obnovitve skupščine KZE (veljavnost mandata je bila podaljšana do konca oktobra) ter ob upoštevanju da si nobena od strank, ki imajo besedo pri upravljanju goriške KZE (zaradi
razumljivih razlogov) noče prevzeti odgovornosti za tako ali drugačno odločitev, se zdi komisarska uprava pravzaprav neizbežna.
Štiriurna razprava v dvorani občinskega sveta v Gorici, ki ji je živo sledilo nad sto občanov Gradeža, ki so se pripeljali v dveh posebnih avtobusih, torej ni pripomogla k razjasnitvi, kakšna usoda je namenjena bolnišnici v tem kraju in tisti v Krmi-nu. Tako stanje je bilo tudi razlog za zelo ogorčeno protestno manifestacijo, ki je bila sredi tedna v Grade-žu, kakor smo že poročali, in za kasnejšo izredno sejo občinskega sveta, na kateri so se predstavniki vseh strank soglasno izrekli proti zaprtju bolnišnice, ne da bi pred tem imeli stvaren načrt, kako bo urejeno zdravstvo in kakšne bodo protiusluge, ki jih bo gradeška skupnost dobila. Na izredni seji občinskega sveta v Gra-dežu so izglasovali tudi dokument, ki pa je bil nekako kamen spotike na petkovi skupščini KZE. Dokument je .predstavil republikanec Zanetti (ki je tudi odbornik na občini v Grade-žu) ter predlagal, da ga skupščina v celoti osvoji, saj ne bi smelo biti težav, ko so ga v občinskem svetu v Gradežu odobrili soglasno. Drugačnega mnenja je bil načelnik svetovalske skupine KD Mattei, ki je pripravil svoj (predstavil ga je kot skupnega) osnutek dokumenta. Po njegovem, bi dnevni red občinskega sveta v Gradežu upoštevali le kot nekakšno priporočilo in torej ne bi bilo potrebno posebej glasovati o tem. S takim stališčem pa se seveda ni strinjal republikanec Zanetti, ki je vztrajal pri prvotnem stališču in napovedal da se bo vzdržal pri glasovanju. Poseben dokument so pripravili tudi komunisti, ki obtožujejo upravni odbor KZE imobilnosti, nesposobnosti in pred-
vsem, da trmasto vztraja na dosedanjem načinu upravljanja zdravstva. Komunisti v dokumentu tudi zahtevajo najširšo konzultacijo s krajevnimi upravami in sindikalno zvezo. Za dokument, ki ga je predstavil Mattei je glasovalo 23 članov skupščine, proti 12, vzdržal se je republikanec Zanetti. Za dokument KPI je glasovalo 10 članov, 23 jih je bilo proti, 2 sta se vzdržala. Do preobrata je prišlo nekaj minut pred 23. uro, ko je bil umaknjen tretji dokument (dnevni red občinskega sveta v Gradežu) in ki so ga takoj nato osvojili komunisti in zahtevali, da se o njem glasuje. Potrebna je bila skoraj polurna prekinitev zasedanja, da so načelniki skupin dosegli formalen sporazum, da je KD povsem spremenila stališče, ki ga je imela na začetku seje in da je bil dokument končno soglasno odobren. Sledilo je glasovanje o programskem dokumentu ter o statističnem prikazu, ki ga je že na začetku seje prebral predsednik Calzolari. Poročilo je bilo odobreno s 24 glasovi, deset je bilo nasprotnih, dva člana skupščine sta se vzdržala. Formalno (in politično) je bila zadeva rešena, čeprav ostajajo vsa vprašanja še naprej odprta. Precej skaljeni pa ostajajo tudi odnosi med republikanci in demokristjani in tudi socialisti, zaradi čudnega načhia, kako je bilo doseženo (formalno) soglasje med petimi, oziroma šestimi partnerji, glede reševanja problemov v zdravstvu. Posledice so tudi v republikanski hiši, kjer je pokrajinski tajnik bil prisiljen dati ostavko in, tako pravijo, je sporazum podpisal šele dan zatem. Sicer pa izgleda, da nameravajo spor reševati v domačem krogu. Vidni predstavniki stranke so namreč zanikali, da bi do odstopa prišlo. Res težko se je znajti...
Konec meseca v Gorici srečanje folkloristov trinajstih držav
Folklorne prireditve, ki jih za konec meseca pripravlja društvo Pro Loco iz Gorice, se obetajo zanimive in privlačne za občinstvo. Težnja organizatorjev, da bi tudi tokrat obdržali kakovostno raven iz prejšnjih let, se je uresničila. Trinajst skupin iz prav tolikih držav se bo namreč od 23. do 26. avgusta udeležilo petnajstega folklornega festivala, ki ga bodo sklenili s tradicionalnim sprevodom po mestnih ulicah in ki je postal ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v Italiji. Vzporedno s tekmovalnim delom, bodo pripravili dvanajsti mednarodni kongres o folklori, ki bo tokrat posvečen metodologiji dela in raziskav o ljudskih izročilih. Novost letošnje pobude pa je celovečerni nastop svetovno znane brazilske skupine »Festival do Brazil«, ki bo nastopila v ponedeljek. 26. avgusta, na go-riškem gradu.
• Turistični ■‘delavci v Bovcu se že skrbno pripravljajo na osrednjo turistično prireditev, »čomparska noč«, bo v soboto, 24. avgusta. Prireditev naj bi, vsaj tako je v zamisli organiza-
Urediti zdravstveno zavarovanje pred odhodom na dopust v tujino
Nedvomno je izmed vseh letnih časov prav poletje tisto obdobje v letu ko ljudje največ potujejo, obiščejo prijatelje in sorodnike. Obiski v tujini postajajo vse pogostejši, ureditev zdravstvenega zavarovanja zunaj meja naše države pa spada k obveznostim za uspešno ureditev takih načrtov. Z izvenevropskimi državami je Italija sklenila vrsto posebjnih bilateralnih konvencij, ki Urejajo zdravstveno pomoč. Jasno so te konvencije od države do države zelo različne. Bilo bi zato izredno zahtevno orisati popolno mapo zdravstvenega zavarovanja zunaj meja Evrope, ker pa je zanimanje za take obiske tudi bolj omejeno bomo predstavili pravno ureditev tega vprašanja le z državami kjer je prisotnost italijanskih turistov bolj številčna. Pri tem moramo pojasniti, da so zdravstveni stroški kriti v vsakem primeru le za nujne posege in torej ne za daljša in zahtevnejša zdravljenja v tujini, ki so urejena na povsem različnih osnovah.
Vsi, ki nameravajo ob odhodu v tujino izkoristiti možnost zdravstvenega zavarovanja morajo pred odhodom (vsaj teden dni prej) prositi za potreben dokument v bivših uradih SA UB v Gorici, Tržiču, Gradišču, Gradežu in Krminu. K prošnji morajo do-
dati naslednje dokumente:
—	odvisni delavci morajo dodati potrdilo delodajalca o redni zaposlitvi in o družinskem stanju, z anagrafski-mi podatki vseh članov družine. Omenjeno potrdilo omogoča zdravstveno zavarovanje vsem članom družine tudi v primeru, če gredo v tujino posamezno.
—	upokojenci morajo k prošnji dodati še fotokopijo pokojninske ' knjižice.
—	avtonomni delavci potrebujejo potrdilo o opravljanju svojega poklica, ki ga izda trgovinska zbornica ali posamezna poklicna združenja. Zadostuje tudi fotokopija potrdila o plačevanju zdravstvenih prispevkov.
Zgornja pravna ureditev velja za vse države članice EGS razen za Španijo in Portugalsko kateri še nista u-redili tega vprašanja. V Jugoslaviji in Španiji imajo pravico do zdravstvene pomoči vsi odvisni delavci in upokojenci z izjemo delavcev in upo-kojcincev javnih ustanov. Z bilateralno konvencijo je tudi urejena zdravstvena zaščita z Avstrijo kjer nudijo pomoč vsem vpisanim v sezname javnih zdravstvenih služb. Na te obveznosti opozarja v posebnem tiskovnem poročilu sindikat FISOS CISL.
Pridržana prognoza za motorista Nesreča krosista pri Versi
S pridržano prognozo so v tržiško bolnišnico sprejeli na zdravljenje 33-letnega Maurizia Randija iz Tržiča, Ul. Garibaldi 5, zaradi precej težkih poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, na državni cesti med Tržičem in Štivanom. Po dosedanjih Ugotovitvah, se je Randi peljal na motorju, druge okoliščine nesreče pa še niso povsem znane. Nesreča se je zgodila v petek popoldne.
Motokros je lahko tudi nevarna zadeva. To je na lastni koži preizkusil 17-letni Angelo Busa iz Trsta, Largo Campo Sacro 18, ki se je precej pobil pri nerodnem padcu na progi za motokros v strugi Tera, nedaleč od Verse. Zaradi močnega udarca v glavo in hrbet so ga za nekaj dni pridržali na zdravljenju v bolnišnici v Gorici.
Izvolitev lepotice v sredo v Gradežu
Lepotice naše dežele se bodo v sredo, 14. avgusta, v Gradežu potegovale za lovoriko najlepše v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Za to priložnost se je zbralo približno 40 deklet. Med temi bo posebna ocenjevalna komisija iz-
brala najlepšo, ki bo našo deželo predstavljala na tekmovanju za najbolj prikupno dekle v Italiji.
Prireditev, ki bo ob 21.30 v prostorih Parco delle Rose, bo tudi priložnost, da se bp občinstvo od srca nasmejalo. Kot goste so namreč povabili priznane televizijske humoriste Gi-gija in Andreo ter Gaspareja in Zuz-zurra. Napovedovalka večera bo filmska igralka Agostina Belli.
prireditve
V Gradišču bodo v torek, 13. t.m., ob 21. uri, predvajah opero Madama Butterfly, v sredo, 14. t.m., pa bo na vrsti baletna predstava. Obe prireditvi bosta na odprtem, v Ulici Ciotti. Vstopnico so v predprodaji v prostorih avtonomne letoviščarske ustanove.
čestitke
Slovenska zamejska skavtska organizacija — Gorica se veseli srečnega trenutka, ki je včeraj združil življenja dveh članov njene družine: MAURA in NEVJO. Veliko medsebojnega razumevanja in veliko vztrajnosti v naših vrstah.
torjev, potekla letos povsem drugač® kot sicer. Po starem bodo le sčompe* (krompir s skuto).
Letovanje za upokojence
Občinska uprava v Gorici bo tudi letos z denarnimi prispevki omogoči' la letovanje manj premožnim upokO' jencem v Gradežu. Eden, oziroma dvotedenski oddih ob morju bo v začetka septembra. Informacije in prijave 7 javnem večnamenskem socialnem ceh' tru v Ul. Baiamanti.
včeraj-danes
Iz gorižkega matičnega urada
Iz goriškega matičnega urada, ^ obdobju od 4. do 10. avgusta IZRODILI SO SE: Cristian Seu, Alessia Drufouka, Angelo Rossi, Alessandra Monorchio, Giacomo Lorenzon. Luca Tamburhni, Marilena Tiziana Mazzariol, Katrin Komjanc.
UMRLI SO: 79-letm upokojenec dietro Braidot, 74-letna upokojenka M3' rija Simčič vd. Novelli, 76-letni upokojenec Giovanni Pasqualetto, 88- lei' na upokojenka Marija Humar vd. Oet 1’Angelo, 72-letni upokojenec Salvatore Aschech, 75-letna upokojenk3 Marija Mučič vd. Paulin, 68-letiu u' pokojenec Dante Azzalin, 73-letm trgovec Marino Giani, 74-letna upak° jenka Fiorinda Pecarari por. CibaU;
POROKE: mehanik Bruno Marassi in gospodinja Paola Schabetz, Š01& Franco Visintin in brezposelna C°n snelo Simone.
OKLICI: barman Mauro Vončin in frizerka Vivien Ines BertolissL®:' lavec Sergio Dragonetto in gospod1 nja Ambra SiUi, geometer Gianfrad co Cocianni in prodajalka Fabian Pisnoli, delavec Giovanni Battista S3 le in gospodinja Patrizia GrusovU” lekarnar Marino Bon in prodaj3^ Anna Michelussi.
kino
Gorim
CORSO 16.00—22.00 »Rambo«.
Nova Gorica in okolico SOČA 16.30—20.30 »Grozljivi vikend«-SVOBODA 20.30 »Strajker«.
DESKLE 17.00—19.30 »Žena vihar«-
POGREBI
Vi-
V ponedeljek: ob 11.00 Adele / . gata vd. Graziato iz splošne bou3 šnice v cerkev na Placuti in n
glavno pokopališče.
Marko Waltritsch
Pevma, Oslav/e in Štmaver skozi stoletja	29-
Kljub dvajsetletnemu zatiranju je narodna zavest med ljudmi ostala vedno živa. Ko je Ente nazionale per la rinascita agraria delle Tre Venezie (ustanova, ki jo je fašistična vlada ustanovila z namenom, da odkupuje kmetijska posestva v naših krajih, last Slovencev in na njih naseli kmete italijanske narodnosti), odkupil Fogarjevo posestvo in na njem naselil kmečke delavce iz Veneta, je za Pevmance in Štmavrce odpadla še možnost, da bi dobili občasno delo v domačem kraju. Tudi v goriških tovarnah so marsikateremu slovenskemu delavcu delali težave.
Zato so ljudje hitro prisluhnili odporniškim glasovom, ki so prišli iz komaj zasedene Ljubljanske pokrajine. Če so na eni strani lahko spet brali slovensko ljubljansko časopisje, torej spet imeli v' rokah pisano slovensko besedo, niso bili preveč zadovoljni s takim pisanjem, ki se je vdinjalo fašističnemu zatiralcu, ki so ga sami predobro spoznavah in pod njim trpeli že nad dvajset let. Mnogi zavedni Slovenci so bili takrat v internaciji po raznih krajih Italije ali pa v posebnih kazenskih bataljonih kraljeve vojske, daleč zdoma. Tako je bilo tudi z nekaterimi Pevmanci, Oslavci in Štmavrci. Zato so prisluhnili novi besedi, ki se je pričela širiti tudi pri nas, besedi Osvobodilne fronte, ki je slovenski narod vabila v oborožen upor.
V Pevmi je besedo o Osvobodilni fronti pričel širiti palir
Karlo Mikluš - Lahov, ki je že v letu 1942 organiziral prve trojke med vaščani. Ilegalci so se družili in poznali le po tri in tri. V primeru, da bi bila posamezna trojka odkrita, s tem še ne bi bila razkrita celotna mreža. V neki kaverni na Sabotinu vrh Podsenice je bila že v letu 1942 skupina dvanajstih partizanov in Karlo Sošol, ki je bil takrat pismonoša, je prenašal pošto in ilegalno literaturo.
Nekaj dni pred napadom na Jugoslavijo so fašisti aretirali Albina Valentinčiča. V tržaškem Coroneu so ga pretepli, potem pa poslali v internacijo v Città S. Angelo v pokrajino Pescara, od koder se je vrnil šele konec leta 1943. V prvi skupini aktivistov Osvobodilne fronte so bili še Rudi Bregant, Kazimir Prinčič, Mirko Gabrijelčič, Franc Makuc, Marija Peršolja, Romana Sfiligoj, Darinka Boškin, Vera Primožič, Cilka Feigel,
V prostorih bivše gostilne Pri Pirotu (danes Pri Pepiju) je bil v tridesetih letih otroški vrtec
Alma Bregant, Kristina Valentinčič in še kdo; marsikdo od sedaj živečih se ne spominja več vseh, vsled konspirativnega sterna trojk, zapisnikov pa takrat niso vodili. Vojaki, policij in fašisti so večkrat prišli v Pevmo in zastraševali ljudi. K°n 1942 in v začetku 1943 je bila v vseh Brdih velika akcija novačenje ljudi v partizane. Veliko mladih, ki so bili vpoklicani v redno italijansko vojsko, se ni odzvalo ukazu ^ šlo raje v slovensko partizansko vojsko. 20. februarja 1943 s alpine! 3. regimenta alpinskega topništva, ki so prišli v v ’ prijeli Rudija Breganta in pri njem našli kup partizanske h rature, letake, ki so mladince vabili v partizane. Vojaki k Ijeve vojske, ne fašisti ali policisti, so Breganta tako ujJ pretepli, da je moral potem sedem mesecev presedeti v nišnici.
Na Osla v ju so že kmalu ustanovili odbor Osvobodilne i_rv te. Še v začetku 1943 mu je bil predsednik Franc Primoži® Gorenjev, v odboru so bili Jožef Klanjšček - Klanjščkov, JoZ^r Primožič - Ferjanov, Jožef Gravner - Gravnerjev, Mirko L ner - Gravnerjev in Jožef Primožič - Karlotov. Osvobodilno 1 to na Oslavju je organiziral Jože Krajc, ki je sem prišel, slan od Ivana Gravnerja iz Kojskega, v zimi 1942-43. TaK g(^ skoro leto dni pred razpadom italijanske kraljeve vojsko- ^ na Oslavju ustanovili tudi odbor Zveze slovenske mladine, katerem so bile Cvetka Primožič, Neda Valentinčič, Sa ^ Figelj in Anica Figelj. Mladinke so se sestajale pri Primožič. Ženski odbor pa so sestavljale Zofija Sfiligoj izv ^ štabone, Valerija Figelj, Kristina Primožič, Gizela Primoži® Rozalija Cibic. Prvi sestanek tega odbora je bil pri Cibic, zatem pa je bila večina sestankov pri Zofiji Sin & .g Možje so skrbeli za politično osveščanje prebivalstva, zbir ^ orožja in za sodelovanje s partizani, mladinke so se v gjaVri p3 ukvarjale s kurirsko pošto in razpečevanjem literature, zen so zbirale živež in zdravila.
Zanimivo o tapiserijah
Ke tri mesece izhaja revija »Obrtništvo v FJK«, ki prinaša številne ^nunivosti in izsledke s tega področja. Revija je namenjena vsem, ki se obrt zanimajo in zato ni čudno, če dobimo v njej krajše obnove tudi 2 ^^oaščini.
on ja številka te deželne in na lepem papirju tiskane revije je za nas yOmiva predvsem zaradi članka o tkalstvu oziroma tapiserijah v naši deželi, pregledu te »umetniške obrti« zasledimo tudi ime Magde Starc Tavčar, o^karica Daniela Zanella jo predstavlja kot edino tržaško izdelovalko to-p^stnih tapiserij — volnenih namreč.
av je torej, da tudi take drobce o naši ustvarjalni prisotnosti zabeležimo.
Religija - človekova spremljevalka
Vprašanje o nastanku verstev že nekaj stoletij razburja domišljijo in zanimanje ljudi. Religiozno prepričanje ni samo stvar vesti in izbire današnjega človeka. To vprašanje je bilo prisotno v vseh časih, raslo je s človekom v vseh zgodovinskih zapletih, obstajalo je na vseh ravneh človeške družbe. Tudi v t.i. ateističnih državah je versko čustvo še vedno prisotno: tu naletimo na veliko število državnih obredov, ki dejansko spominjajo na velike cerkvene slavnosti in »čaščenje« znanih osebnosti večkrat meji na pobožno oboževanje.
Preučevanje religij je odvisno od številnih elementov in različnih ved. Za spoznavanje prazgodovine in antičnega obdobja je predvsem pomembna arheologija. Z vlogo religije v življenju posameznikov in družb se ukvarjata antropologija in sociologija, primerjalni študij pa odkriva razlike in podobnosti med religijami. Za natančno preučevanje tega pojava pa so pomembni tudi narodopisje, mitologija, filozofija, teologija, glasba, jezikoslovje in umetnost, saj religija dejansko zavzema skoro vse človekove dejavnosti.
Razmišljanje o nastanku in vzroku verskega pojava je postdlo predmet raziskav in razmišljanja šele v zadnjih stoletjih. Znanstveniki, ki so v preteklih stoletjih pisali o izvoru religije, so bili pretežno »kabjnetski teoretiki«, ki niso imeli nikakršnega stika z dejansko stvarnostjo, pač pa so svoje zaključke in trditve črpali iz knjig in raziskav raznih drugih raziskovalcev.
Za označevanje prastarih oblik verstev, večkrat uporabljamo besedo »animizem«. Ta beseda je nastala v 19. stoletju iz izraza »anima«, ki pomeni dušo. Animistična teorija trdi, da je človek začel verjeti v nesnovno dušo, ker so se v njegovem življenju dogajale stvari, ki si jih ni znal razlagati — sanje, prividi, smrt. Človeku so se umrli prikazovah v sanjah in pračlovek je začel zato verovati, da duše živijo tudi po telesni smrti. Sčasoma so mrtve začeh šteti za bogove.
Teoretik James Frazer pa je bil prepričan, da je bila prva stopnja človekovega intelektualca razvoja magija. To naj bi bila nekakšna primitivna znanost — ljudje so verovali, da lahko na življenje in na svojo okolico vplivajo s pomočjo magičnih elementov, urokov, raznih obrednih plesov ipd. Ker pa se je magija izkazala za neuspešno, je človek začel verovati v oostoj nadnaravnih bitij, ki mu lahko pomagajo v vsakdanjem življenju.
Evolucijska teorija Charlesa Darwina, ena najpo-' membnejših odkritij novega časa, je odločilno vplivala na znanost in je obenem spodbudila nastanek najrazličnejših novih študij. Iz darwinove teorije se je rodilo pre-
pričanje, da je evolucijska rast povsod enaka in da so torej razvojne stopnje vseh ljudstev na zemlji podvržene enakemu razvojnemu procesu. Za ljudstva, ki so na nižji stopnji materialne kulture, je nekaj časa prevladovalo napačno mnenje, da lahko po vzorcu današnjih »primitivnih« ljudstev lahko ugotovimo, kakšna je bila religija v svojih začetnih oblikah.
Razna religiozna čustva izvirajo iz vprašanja o smrti. Umiranje, »konec« človekovega življenja, je eden najbolj skrivnostnih, vznemirljivih in nedojemljivih dogodkov. Verjetno je prav strah pred smrtjo izoblikoval prva človeška verska prepričanja in je s časom privedel v pravo religijo, v visoko razvit kult. Že v obdobju stare kamene dobe so bile v navadi razne oblike pokopavanja mrtvih. Pogostokrat so truplo polagali v grob in ga posuli z rdečim okrom, včasih pa so priložili tudi školjke ali razne koščene predmete. Oker je pomenil kri, ki daje življenje, školjke pa so uporabljali kot denar ali okras. Zakoreninjeno je bilo torej prepričanje, da mrtvi ponovno zaživijo. Prav verjetno je, da se prazgodovinski človek ne bi toliko trudil s pokopavanjem mrtvih in jih oskrbel z vsem, kar naj bi umrli potreboval po smrti, če ne bi verovali v posmrtno življenje...
Za zgodovinarje verstev imajo velik pomen tudi prazgodovinske jame, v katerih je pračlovek poslikal stene z najrazličnejšimi motivi, povezanimi predvsem z • lovom ter raznimi predstavami o življenju, smrti, rojevanju in boju za obstanek.
Tolmačenje teh prazgodovinskih poslikav je precej raznoliko. Nekateri gledajo nanje kot na izraz zgolj estetskih in erotičnih motivov, večina raziskovalcev pa jim povezuje z verskimi čustvi.
Za starejša obdobja so značilna tudi čaščenja sonca, lune, zvezd, raznih naravnih pojavov. V tem obdobju je značilno tudi verovanje v žensko božanstvo, kar je nedvomno povezano s takratnim matriarhalnim redom. Ženska je bila simbol življenja, kar nakazujejo tudi zelo poudarjene značilnosti materinstva pri ženskih podobah, čaščenje »boginje - matere« je bilo obenem povezano s kultom plodnosti zemlje, od katere je bilo odvisno človekovo življenje. Podlaga prvih religioznih čustev je torej primarna potreba človeka po samoohranjevanju.
Večkrat lahko opazimo, da so med raznimi verstvi kar presenetljive podobnosti. Res je, da so zgodovinsko vplivale druga na drugo, vendar s tem niso izgubile svojih posebnosti in svojega pomena. Sodba o tem, katera religija je »prava« ali višja od druge, pa je povsem prepuščena presoji, vesti in verskemu prepričanju posameznikov...	HELENA JOVANOVIČ
Bruce Robinson med scenariji, igro in režijo
Pred kratkim, ko se je dobitnik letošnje nagrade »Sergio Amidei« Bruce Robinson mudil v Gorici z mlado ženo, sem ga prosila za krajši intervju za Primorski dnevnik. Navdušeno je privolil, postavil pa je pogoj, da mu ne odtrgam niti trenutka goriškega dvodnevnega bivanja. Zato pa sem se z angleškim parom odpeljala proti Števerjanu; v programu sta namreč imela ogled goriških Brd. Tu sem ga vprašala, naj mi pove kaj o začetkih njegove filmsko-gledališke kariere. Iz rok mi je vzel magnetofon, ga vključil, me pogledal, rekel »andiamo« in začel svoj intervju • - samogovor.
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
R Jože Pirjevec:
1'TO, STALIN E L’OCCIDENTE
(Založništvo tržaškega tiska
Razni avtorji: SLOVENSKA MISEL (Cankarjeva založba
Branko Marušič: PRIMORSKI čas preteklosti
(Založba Lipa)
Marijan Krišelj:
zlata NAVEZA (Založba Obzorja)
I' Milan Lipovec: SLOVENCI POD JELŠE-
V0 brezo (Založba Lipa)
»Vse se je začelo z otroško astmo.
Zdravnik mi je svetoval, naj se na-
učim pravilnega dihanja in pravilne-
ga govorjenja, tako da bodo vse moje dihalne funkcije bolj enakomerne in zato manj podvržene astmat-skim napadom. Zato sem se vpisal
v igralsko "šolo, ker je bil to sijajen način, da sem se istočasno učil »govorništva« in dihanja. Vsakič, ko sem stopil na oder, je bil to za astmo kar hud udarec. Mimo tega sem kmalu opazil, da mi je gledališka igra dokaj všeč, pozabljal sem nase, na astmo in na realen svet, obenem pa zanemarjal šolske obveznosti. Edini šolski predmet, ki mi je bil res v pravi užitek, so bile ure gledališke šole. Zato pa sem se pri 15 letih odločil, da postanem i-gralec. Pustil sem šolo in vložil proš-
njo na Višji šob za dramo. Sprejeli so me in od 17. do 21. leta sem se izšolal v igralca. Ob koncu študija sem spoznal italijanskega režiserja Franca Zeffirellija, ki mi je ponudil vlogo Benvoglia v filmu ROMEO IN JULIJA.
Tako sem tudi začel svojo igralsko kariero in že pri tem prvem filmu mi je začelo nekaj prigovarjati, da me igralski svet sploh ne zanima, in da sem si verjetno izbral napačno življenjsko pot. Nastopil sem še v drugih filmih, npr. v ZGODBI A-DELE H. Francoisa Truffauta ali v KLEINHOF HOTEL Carla Lizzanija — ta je bil tudi moj zadnji nastop v filmu — nisem pa imel stalne službe. Zato sem v prostem času začel pisati televizijske scenarije. Pravzaprav se je to začelo 1968. leta, ko
so zvoki Dylanove »Blowing in thè Wind« komentirali presunljive posnetke Vietnamca, ki mu počijo strel v glavo. Takrat sem se zavedel, da so dnevi prekratki, da bi lahko izpisal vse, kar me je bremenilo, da bi lahko postavil na papir vse svoje misli. V meni je nekaj počilo, kot bi se mi odprlo.
Glede na to, da sem se kar dobro spoznal na svet filma in da sem v njem živel, se mi je zdelo nadvse logično, da pišem scenarije.
Skoraj deset let sem pisal scenarije, ne da bi mi jih kdo odkupil. Življenje sem si služil kot igralec in s pisanjem pornografskih pisem za rubrike Playboya ali Penthausa. 1974. leta mi je angleški producent David Puttnam ponudil 200 dolarjev za neki scenarij in tako sem »uradno« začel kariero pisatelja - scenarista. Oz. služil sem si kruh s pisanjem scenarijev, ki jih še vedno niso realizirali.«
Avto je pripeljal v mesto. Čas za intervju se počasi izteka, zato pa mu postavim še zadnje, običajno vprašanje o načrtih v bližnji prihodnosti.
»Po delu za The Killing Fields sem se tri leta posvetil filmu za produk-
cijo Warner Brothers FAT MAN AND THE LITTLE BOY (tako sta se imenovah atomski bombi, ki sta padli na Hi-rošimo in Nagasaki). Film govori o razvoju atomske bombe od Enrica Fermija dalje. Režiser bi moral biti Hugh Hudson, v glavni vlogi pa bi moral nastopiti Dustin Hoffman. Napisal sem tudi fantastično - fantapo-litično televizijsko zgodbo o človeku, ki mu zraste mozolj na vratu, ta mozolj pa ima oči, usta, živi in se pogovarja s človekom, na katerem je zrasel. Snemali ga bodo letos pozimi. Pripravil sem tudi scenarij po svoji literarni predlogi, posnel ga bom sam za producentsko hišo bivšega Beatlesa Georgea Harrisona. Se mi že zdi prav, da vsaj enkrat poskusim sam. Pripravljam tudi a-daptacijo Zolajevega romana »Germinai«, za režiserja Miloša Forma-na. Pisanje tega scenarija zahteva veliko truda in zgodovinsko - socialnih raziskav,. Nikar ne mislite, da je to enostavno delo. Vsekakor mislim, da s filmom vsaj še devet mesecev ne bo nič. Skoraj gotovo pa ga bodo snemali v Kanadi, kjer živi še precej pristnih Francozov.
Razgovor zapisala EVA FORNAZARIČ
Položaj slovenskega jezika med narodnoosvobodilno borbo
IV.
Vključno nemški značaj Koroške, SlorejT”6' * * * * v kateri so stoletja skupaj živeli sl0v cl in Nemci, še prej pa je bilo tam prvo je)' nsko državno središče (sedež Karantanb nato S„ avstrijske (nemško govoreče) oblasti
VenskegJl1^ S sistematičnim iztiskanjem slo-
do jile
-u	jezika iz javnega življenja (leta 1924
knjiclee^ovedali slovenske vneske v matične radov ’ PrePovedali so slovenski jezik v u-teavlj ceio slovenskim organizacijam, od-k’bje? )	50 slovenske in dvojezične oznake
°dpraJ: -eta 1926 so se oglasile zahteve za
dr. 0 utrakvističnih šol, poleg tega pa je Sloio^riin VJutte v spisu Deutsch - Vlindisch -šarjih«18^ skušal utemeljiti teorijo o »vindi-kem r.kvt posebni etnični skupini na Koroš-
sPre)eJ0 teorijo, ki je resna znanost ni nikoli desetih ) s.° konca zavrnili šele v sedem-čen/co) p * (med njimi zlasti Aleksander Išaraj p ‘ Raznarodovanje se je stopnjevalo sko-°vsem tako kot na Primorskem.
Slovenko štetje leta 1934 je pokazalo še manj Prikuh kot prvo, izid ljudskega štetja po kazali k Nemčiji pa več, kot sta jih pri-Uah ,#P7?0 m drugo avstrijsko štetje (po oce-VenCe ^0kovnjakov je bilo tedaj koroških Slo-1929 s Ufkaj manj kot 80.000). Že decembra vencev ^delali načrte za razseljevanje Slo-JuOosin ln Priseljevanje Nemcev. Napad na Vll° je l. 1941 ta prizadevanja poostril.
Ureciite^a torei razpad Avstro-Ogrske in nova sveta po prvi svetovni vojni prinesli
osrednjemu delu Slovencev sorazmerno svobodo, je razdelitev slovenskega narodnega ozemlja na štiri države povzročila nadvse neenoten. razvoj v posameznih pokrajinah. Medtem ko se je v osrednjem delu jezik razvijal v vseh tedanjih ustanovah političnega življenja, v znanosti, v kulturi, tudi v gospodarstvu, v gledališčih, na radiu kot novem kulturnem mediju, in je v slovenski šoli in z mediji veliko intenzivneje kot v zadnjem obdobju boja za svobodo prodiral med ljudi, je bil v Italiji in Avstriji tudi jezik formalne rabe (knjižni je zik) čedalje bolj omejevan v zasebnost, pa še nad to zasebnostjo je viselo preganjanje (Čermelj 1965: 87). Položaj pri Slovencih na Madžarskem je bil poseben zaradi zaostalosti in tradicionalnosti ozemlja; slovenski jezik v javnosti je bil tudi tam razen v cerkvi odrinjen v zasebnost, slovenščina je tako nujno ostajala v diglosiji in predvsem na ravni dialekta.
Po razpadu kraljevine Jugoslavije so si Nemci, Italijani in Madžari razdelili še tisti del slovenskega ozemlja, ki je po prvi vojni pripadel Jugoslaviji; severovzhodni in severni del sta pripadla Madžarom in Nemcem, južni in jugovzhodni Italijanom (do 1943, potem Nemcem, vendar v posebnih okoliščinah). Takoj po okupaciji so novi gospodarji razglasili o-dredbe o slovenščini v javnosti. Odredbe so slovenščino različno omejevale, čeprav so — kot je bilo navedeno — tako nemški kakor italijanski fašisti v smislu svojih političnih doktrin načrtovali asimilacijo oziroma odstra-
nitev Slovencev, Italijani pa prodiranje na Balkan, Nemci po starem geslu, prodreti na jug do morja. Za ponemčenje so predvideli najkrajši čas v Evropi, štiri leta.
26. aprila 1941, torej tri tedne po napadu na Jugoslavijo, je Adolf Hitler — kakor šestnajst let pred njim v tajnem pismu ministrom Mussolini za Primorsko — vzkliknil: »Napravite mi to deželo nemško«! Ta trdi ukaz je seveda pomenil napoved ofenzive na identiteto in s tem spet najprej na jezik. Že pred tem — 12. aprila 1941 — je na primer policijski poverjenik dr. Pfrimer v Mariboru izdal odlok, po katerem je bilo ukazano od sobote do ponedeljka slovanske (to se pravi predvsem slovenske! ) napise na lokalih brez izjeme prelepiti in po možnosti nadomestiti z nemškimi v latinici; zoper prekrške je predvidel kazni. Na drugi strani je šef civilne uprave dr. Rainer izdal naredbo, po kateri je prepovedana uporaba slovenskih »predirnem v besedi in pisavi. Načrti za nadaljnje ponemčevanje so zmanjšali rabo slovenščine na najmanjšo mogočo mero, čeprav slovenščine iz množičnih občil niso povsem odpravili:' v omejenem obsegu je bila v časopisih in razglasih, bila je v propagandnih in uradnih besedilih. Uveljavili so zgolj nemško šolo, v nemščini so bili tudi javni obrazci. Italijani so morali spričo siceršnje nepriljubljenosti (v Ljubljani so jim tudi tedanji voditelji zamerili ravnanje s primorskimi Slovenci in so si zaradi tega želeli nemško okupacijo) ravnati — kar zadeva življenje v slovenščini —
sprva milo, dovolili so celo slovensko radijsko postajo, nekaj časa je smela delovati univerza, šole so bile odprte itd. Te taktične poteze Italijanov so predstavnike tedanjih meščanskih strank uspavale, da so v poslanici Mussoliniju (kljub bolečim izkušnjam iz Primorske) lahko zapisali: »(. . .) Spoštovanje našega jezika priča, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume Fašistična I-talija vladati narodom, ki so pod njenim vodstvom (. . .)«.
Take so bile okoliščine, v katerih je slovenščina, ki jo je tuja oblast skušala spraviti s sveta, polagoma postala na vsem slovenskem ozemlju formalni jezik slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Znamenita četrta točka Temeljnih točk Osvobodilne fronte, razglašenih leta 1941, pravi: »Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva«. Ker je predmet našega razmišljanja jezik in ker jezikovne pravice v nasprotju s političnim programom Združene Slovenije (1848) niso posebej eksplicirane, jih razumemo v zvezi »narodne in človeške pravice«, ki ji je pomen določilo Kardeljevo razpravljanje v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja (1939). »Narodne in človeške pravice« so pravice do lastnega obstoja, identitete in svobodnega življenja.
(Nadaljevanje sledi)
BREDA POGORELEC
Včeraj na evropskem plavalnem prvenstvu v Bolgariji
Svetovni rekord M. Grossa na 200 m delfin
SOFUA — Prav v predzadnjem dnevu 17, evropskega plavalnega prvenstva je končno padel tudi svetovni rekord. Dosegel pa ga je zahodnonemški as Michael Gross na 200 m delfin. V ospredju je bila tudi tekma v vaterpolu med Jugoslavijo in Italijo, saj je neposredno odločala vsaj o srebrni kolajni. Zmagala je Jugoslavija z 10:9 (1:2, 4:3, 4:2, 1:2) in se bo tako danes za prvo mesto pomerila s Sovjetsko zvezo. Ostali izidi A skupine: Španija - ZRN 8:5, SZ - Madžarska 10:8, Nizozemska - Grčija 14:10. Lestvica: SZ 11, Jugoslavija 10, Italija 8, ZRN 7, Madžarska 6, Španija 4, Nizozemska 2, Grčija 0.
Zahodnonemški plavalec Michael Gross je na včerajšnjem predzadnjem dnevu evropskega prvenstva še bolj obogatil svojo bero kolajn, saj je osvojil že svoje peto odličje (tri med posamezniki in dve v štafah), obogatil pa je tudi prvenstvo samo, na katerem doslej ni padel niti en sam svetovni rekord: Gross je namreč na 200 m delfin s časom 1’56”65 popravil svojo najboljšo svetovno znamko (r57”01), ki jo je postavil junija lani v Remscheidu. Gross včerajšnje tekme sicer ni začel silovito, saj ni bilo nikogar, ki bi ga lahko ogrozil, zadnja dva bazena pa je ritem precej povišal, kar mu je prineslo tudi rekord.
Včeraj je padla še ena znamka, in sicer evropska na 100 m hrbtno, postavil pa jo je Sovjet Poljanski, ki je tako vsaj omilil porazno sovjetsko bilanco na tem prvenstvu, kjer so se doslej rešili le s skoki v vodo.
Po pričakovanju so si med ženskami najbolj žlahtne kolajne razdelile Vzhodne Nemke, ki so zmagale tako na 200 m mešano, na 800 m prosto in v štafeti 4X100 m. Ni jim pa u-spet (verjetno je to zanje že neuspeh) osvojiti srebrnega odličja. Na 200 m mešano je namreč 2. mesto presenetljivo osvojila domačinka Bla-gova, na 800 m pa je zmagovalko Straussovo do zadnjih metrov ogrožala Britanka Hardcastle. Italijanka Lasijeva pa je bila v tej tekmi šesta.
Izmed Jugoslovanov se tudi včeraj nihče ni uvrstil v finale od 1. do 8. mesta, še najboljši je bil Darjan Petrič, ki je na 1500 m zasedel 12. mesto.
REZULTATI FINALOV
200 m mešano - ženske: 1. Nord (NDR) 2’16”0f7;	2. Blagova (Bol.)
2TT35; 3. Bomike (NDR) 2’17”96; 4. Zindler (ZRN) 2T8”22; 5. Schulz (ZRN) 2T8”36; 6. Philipson (šve.)
2T8”91; 7. Lung (Rom.) 2’19”38; 8. Bogomilova (Bol.) 2'20”78.
200 m delfin - moški: 1. Gross (ZRN) 1’56”65-(svetovni rekord); 2. Nielsen (Dan.) 1’58”80;	3. Drost
(Niz.) 2’00”16; 4. Schaffgans (ZRN) 2’00”36; 5. Gery (ČSSR) 2’C0'’54; 6. Garmendia (Šp.) 2’01”66; 7. Wiszga (Pol.) 2’01”92; 8. Stevenson (Gr.) 2’02”08.
800 m prosto - ženske: 1. Strauss (NDR) 8’32”45; 2. Hardcastle (VB) 8'32”57; 3. Mohring (NDR) 8'40”82; 4. Nimb (Dan.) 8’45”55; 5. Gyuro (Madž.) 8’46”54; 6. Lasi (It.) 8’50'’09;
7. Lebek (ZRN) 8’50”68; 8. Van Der Meer (Niz.) 8’52”45.
100 m hrbtno - moški: 1. Poljanski (SZ) 55”24 (evropski rekord); 2. Richter (NDR) 5S”02; 3. Zabolotnov (SZ) 56”88;	4. Baltrusch (NDR)
57”09; 5. Lebherz (ZRN) 57”84; 6. Edwardson (Is.) 57”92; 7. Fredin (Šve.) 58”25; 8. Aldabe (Šp.) 59”64.
Štafeta 4X100 m mešano - ženske: 1. NDR 4’06”93; 2. SZ 4’11”32; 3. Bolgarija 4’11”92;	4. Nizozemska
4T1”99; 5. ZRN 4’15”23; 6. Italija 4’15”43; 7. Švedska 4’16”78; 8. Švica 4T7”77.
Sinhronizirano plavanje - dvojice: Worisch - Edinger (Av.) 180,642 ; 2. Hermine-Besson (Fr.) 179,133; 3. Dodd - Wilson (VB) 177,764 ; 7. Pastore -Perenzi (It.) 163,192.
DANAŠNJI SPORED
PLAVANJE: 9.00 kvalifikacije; 17.00 finali 1500 m prosto moški, 200 m mešano moški, 200 m delfin ženske,
200 m hrbtno moški, 4x100 m mešano moški. VATERPOLO: 9.00 Grčija -Španija, 10.00 ZRN - Italija, 11.00 Jugoslavija - SZ, 14.30 Madžarska - Nizozemska. SINHRONIZIRANO PLAVANJE: 9.00 kvalifikacije, 15.00 finale ekipno.
KOLAJNE
z
Vzhodna Nemčija	14
Sovjetska zveza	6
Zahodna Nemčija Velika Britanija
Bolgarija Francija Avstrija Madžarska Nizozemska Švedska Danska Portugalska češkoslovaška Švica Italija
s
14
4
3
2
2
2
0
0
1
1
1
1
0
o
o
b
5
6 2 1 4 0 1 0 4 3 0 0 2 2 1
2. jugoslovanska nogometna liga
Koprčani doma proti Jedinstvu
V Kopru in vsej okolici vlada izredno. zanimanje za današnji krstni Pr’ venstveni nastop koprske enajsteric^ v drugi jugoslovanski nogometni li' gi. Koprčani se bodo v tem, prvem kolu spoprijeli z moštvom Jedinstva iz Bihača.
Pari današnjega 1. kola: KOPER ' Jedinstvo (Bi); Proleter - Novi Sad: Zadar - AIK; Borac - Famos; Šibe-nik - Vrbas; Spartak - Gošk Jugi Lectar - Jedinstvo (Br) ; Rudar -Iskra; Split - Kikinda.
Današnje 1. kolo 1. jugoslovanske nogometne lige: Sutjeska - Hajduk: Priština - Budućnost; Sarajevo - Vardar; Velež - C. zvezda (preloženo): Osijek - Beograd; Partizan - Sloboda; Vojvodina - Željezničar; Čelik ' Dinamo (Z) ; Dinamo (V) - Rijeka.
• SINOČNJE PRIJATELJSKE TEKME: Atalanta - Trento 2:2; Monza - Benacense 1:0; Catania - Bressanone 11:0; Brescia - Passirio 3:2: Disia - Perugia 0:0; Piacenza Udinese 1:5.
Sinoči v prijateljski nogometni tekmi proti Interju v Trstu
Po zelo privlačnem srečanju tesen poraz Triestine
Triestina — Inter 3:4 (2:2)
STRELCI: Altobelli v 15., 51. in 64. min., Collovati v 22. min., Bagnato v 33. min.. Di Giovanni v 38. min.. De Falco v 67. min. (11-metrovka).
TRIESTINA: Bistazzoni (od 63. min. Gandini), Costantini (od 58. min. Chiarenza), Bagnato (od 46. min. Salvadè), Dal Prà, Cerone, Braghin, De Falco, Strappa, Di Giovanni (od 58. min. Scaglia), Romano (od 58. min. Orlando), Cinello (od 79. min. Zanin).
INTER: Zenga (od 46. min. Lorieri), Bergomi (od 53. min. Mandorlini), Marangon, Baresi, Coliovati, Ferri, Fauna, Tardelli, Altobelli, Brady (od 79. min. Cucchi), Rumenigge (od 79. min. Selvaggi).
SODNIK: Baldas iz Trsta. KOTI: 5:3 za Triestino. GLEDALCEV: 15.000.
Castagner in Ferrari zadovoljna
TRST — Prvi nastop Triestine pred svojim občinstvom v tej sezoni je bil prava poslastica za ljubitelje nogometa, ki so se v lepem številu sinoči zbrali na Grezarju. Takoj moramo reči, da je bila tekma odlična in da ni manjkalo atraktivnih potez in niti razburljivih trenutkov, posebno v prvem polčasu. Tako je. po prodornem začetku Interja, ki je v 23. min. že dosegel dvojno vodstvo in pokazal, da je za razred boljši, drugi polčas
bil kljub spremembam, ki jih je Triestina vnesla v svoje vrste, izenačen.
Obe ekipi sta pokazali dob.ro stopnjo pripravljenosti, čeprav je pri tem nekaj več pokazal Interi Od posameznikov sta pri Interju izstopala Rumenigge in Altobelli, pri domačih pa bi predvsem pohvaliti oba vratarja, Romana in zelo nevarnega Cinella, ki obeta tržaškim navijačem skupno z De Falcom lepo število zadetkov.
I. Pavletič
Po tekmi so bili v bistvu zadovoljni vsi, tako Interjevi nogometaši kot tudi igralci domačega moštva. Prvi, ki se je prikazal v razkošnem press-. centru občinskega stadiona, je bil trener Triestine Enzo Ferrari, ki je dejal: »Triestina je vse boljša in to je dokazala tudi tokrat, ko ni izgubila glave, saj je že izgubljala z dvema goloma razlike, hiter je na vsak način hotel zmagati, kar je bilo razvino od tega, kako so gostje protestirali, ko je sodnik domačim dosodil enajstmetrovko. Sedaj se je za Triestino zaključil najbolj naporen del priprav, saj bodo igralci prosti tri dni. Tokrat so se res izkazali in prepričan sem, da bodo dosegli
Atletika: finale B skupine v Budimpešti
Jugoslavija presenetila
Okrepitev za našo združeno odbojkarsko ekipo
Markovičeva pri Meblu
vrhunsko formo prav za nastope v italijanskem pokalu.«
Interjevi nogometaši so s še moki1' mi lasmi hiteli proti svojemu avtobU' su, tako da so bile njihove izjave Vf' legrafske. Branilec Ferri je bil se. najbolj zgovoren (ker pač ni uteQn. 'zbežati novinarjem): »V tej tekiM. smo veliko grešili, a tudi pokazO‘l marsikaj dobrega. Rezultat bi lahko bil tudi 6:3 za nas. S to odprto iSr° pač mnogo več tvegamo.« Tudi Fan' na se je zakasnil s soigralcem siceT pa je izjavil: »Igral sem prav moji poziciji, na desnem krilu in ri mi je povsem prijalo, bilo pa je tud* dogovorjeno s trenerjem. Jasno Je' da še nismo v formi.«
Interjev trener Ilario Castagner je bil zelo' prijazen in zgovoren: ekipa je igrala dobro, le deset se je zmedla, ko so nasprotniki segli dva gola. Igramo pač cono • seveda veliko tvegamo. Igra je Polepša: več golov bomo dali, a W prejeli. Sicer pa sem z Interjem ze lo zadovoljen.« (dj)
BUDIMPEŠTA — Jugoslovanski a-tleti in atletinje so se v prvem dnevu finalne B skupine v Budimpešti presenetljivo dobro odrezali. V moški konkurenci so celo osvojili dve zmagi, čanovič je namreč zmagal v skoku v višino z 224 cm, Krčevič pa je bil prvi v metu kopja s 83,60 m. Milič je v metu krogle (19,23 m) osvojil drugo mesto, Zdravkovič na 1.500 m in Knapič na 400 m sta bila tretja.
Tehnično najboljši rezultate so zabeležili v skoku v daljino. Madžar Szalma je namreč zmagal z 8,28 m, Bolgar Atanasov pa je bil drugi z 8,24 m.
EKIPNA LESTVICA: 1. Madžarska 54; 2. Bolgarija 53; 3. Španija 52; 4. Švica 51; 5. Jugoslavija 50; 6. Grčija 41; 7. Finska 35; 8. Norve ška 23.
Tudi v ženski konkurenci se je jugoslovanska vrsta obnesla nad pričakovanjem in še posebno velja o-meniti drugi mesti kopjašice Živa-nove (61,04 m) in čonovičeve na 800 m (2’01”36).
EKIPNA LESTVICA: 1. Romunija 56; 2. Francija 49; 3. Finska 42; 4. Madžarska 39; 5. Nizozemska 31; 6. Jugoslavija 30; 7. Švedska 28; 8. Danska 13.
MOTOCIKLIZEM
Spencer v ospredju
ANDERSTORP — Na včerajšnji motociklistični dirki za VN Švedske je v razredu do 250 ccm, v katerem pa je Američa Spencer že predčasno o-svojil svetovni naslov, zmagal Zahodni Nemec Mang (honda) pred La-vadom (Ven. - yamaha) in Riccijem (It. - honda). Do konca manjka še ena preizkušnja.
Dirki v razredu do 125 in 500 ccm bosta danes. V pollitrskem razredu je bil na poskusnih vožnjah najhitrejši Spencer, kateremu danes zadostuje tudi 3. mesto za osvojitev naslova tudi v tem razredu. Italijan Gresini pa je dosegel najboljši čas v razredu do 125 ccm.
Za letošnje prvenstvo ženske B liga je naša združena ekipa Meblo najela beograjsko odbojkarico Lilijano Markovič Pešič. Po mnenju nekaterih odbojkarskih strokovnjakov, se je Meblo z Markovičevo dokaj okrepil.
Markovičeva je od leta 1977 igrala pri beograjski Crveni zvezdi, leta 1980 je postala članica jugoslovanske državne reprezentance, v kateri je opravila 63 nastopov. Stara je 26 let in letos je dobila izpisnico, da lahko igra v tujini.
Beograjska odbojkarica nam je po telefonu takole dejala: »Bila sem pri vas tako malo časa, da zares ne bd mogla dati nikakršne izjave o moji bodoči ekipi. Kar pa lahko rečem, je to, da sem zelo zadovoljna, in ponosna, da igram v moštvu, ki zastopa slovensko manjšino v Italiji.«
»Kdaj boste prričeli s pripravami pri Meblu?«
»S pripravami bom začela 1. sep-
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Morales 53"35
MISSION VIEJO — 204etni Američan Pablo Morales, .srebrna kolajna na 100 m delfin in na 200 m mešano na OI v Los Angelesu je dosegel najboljši čas v petem in zadnjem dnevu plavalnega prvenstva ZDA. 100 m delfin je namreč preplaval z letošnjo najboljšo znamko 53”35. Odlično se je obnesla tudi Mary T. Mea-gher, ki je 100 m delfin preplavala v 59”28, kar je za leto 1985 najboljši izid doslej.
Brez presenečenj
STRATTON MOUNTAIN (ZDA) — Izidi četrtfinala teniškega turnirja za Grand Prix: McEnroe (ZDA) -Annacone (ZDA) 6:2, 6:3; Lendl (ČS SR) - Gilbett (ZDA) 6:3, 6:3; Con-nors (ZDA) - Mayotte (ZDA) 6:4, 6:0; Seguso (ZDA) - Davis (ZDA) 6:2, 7:6.
Poraz Navratilove
TORONTO — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Kanade je največje presenečenje pripravila Kilscho-va (ZRN), ki je s 3:6, 6:4, 6:3 premagala Navratilovo (ZDA). Za. slednjo je to že četrti letošnji poraz.
Dirka po ZDA
GRAND JUNCTION — Vzhodni Nemec Olaf Jentzsch je osvojil sedmo etapo mednarodne kolesarske dirke po 'ZDA pred Američanoma Lemon-dom in Hamsptenom. Le ta sta prvi in drugi na skupni lestvici.
Marlies Gòhr 10"94
LEIPZIG — Na državnem atletskem prvenstvu NDR so najboljše rezultate zabeležili v ženskem teku na 100 metrov. Zmagala je namreč Marlies Gòhr (10”94) pred Marito Koch (10”97) in Silke Gladisch (10”99).
Gram 2'12"86
LONDON — Angleški atlet Steve Cram je v teku na 1.000 m dosegel čas 2’12” 86 in le za las zgrešil svetovni rekord svojega rojaka Sebastiana Coea (2T2”18).
Lora prvak
MIAMI — Kolumbijec Lora je z zmago po točkah iztrgal svetovni boksarski naslov v petelinji kategoriji (WBC) Mehikancu Zaragozi.
Falcao kršil pogodbo. . .
MILAN — Pri italijanski nogometni zvezi so včeraj objavili motivacijo razsodbe, s katero so sprejeli priziv Rome in razveljavili pogodbo s Fal-caom. V bistvu so pogodbo razveljavili, ker se je Falcao ni držal, ko ni šel na zdravniški pregled, kot je zahtevala Roma.
tembra. Trenutno pa treniram s sedaj že bivšimi soigralkami Crvene zvezde, tako da bi se predstavila na priprave z Meblom že v dobri formi.«
Kot zanimivost naj omenimo, da je Lilijanin mož rokometaš. Igra pri Crveni zvezdi. Torej, prava športna družina, (bi)
V Bazovici zaman čakali Inter hi bil moral včerajšnji Ìutr‘L nji trening opraviti na bazoviške111 igrišču. Tako je bilo med društvi d®j menjeno in tako smo tudi poročali- Z®* pa so se zadnji trenutek premislili je Milančane marsikdo, med temi W° vodstvo Zarje, zaman čakalo v K zovici.
Veleblagovnica Tolentino
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento
VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN S POPUSTI OD 10%
50%
Obv. občini
CTn/i&tia
pjMSiiraD .
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 79466^,
POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, srajce, halje, nočne srajc®
Obv. občini 12.7.
Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
V
Športno društvo Iskra iz Ronk deluje na področju naj mlajših
Športno društvo ISKRA iz Ronk SESda med najnovejša slovenska sPortna društva. Nastalo je v letu 1»80 in združuje Slovence, ki živijo v I aškem. Podpredsednika, prof. te-tesne vzgoje, Roberta Pahorja, smo gasali za kratek pregled delovanja oruštva, ki z razliko od drugih, de-ule v pretežno italijanskem okolju. Pahor nam je povedal, da je bilo ^Pištvo ustanovljeno' predvsem zato, Qa bi se Slovenci zbirali in da bi Se udeleževali v slovenskem šport-okolju. Potreba je nastala, ker ° Prav v tem letu v Romjanu odprli wvensko sekcijo osnovne šole. Da bi ^ bili otroci prepuščeni sami sebi f y začetku društvo skrbelo za o-^osk° telovadbo. Takrat je bilo 17 rok in sta bila dva vaditelja. Pa-°r je nato povedal sledeče:
„ "J^Ekaj poizkusov pa je bilo že prej. kušali smo ustanoviti žensko odboj-krsko ekipo. Ni prišlo do izvedbe, .r je bilo premalo deklet na tre-®gih. Kar pa se odbojke tiče, lahko wv'em, (ja je jjjja vključena, poleg Ugega, k otroški telovadbi. Delo-pa je sedaj malo statično. Za-atu pomanjkanja prostorov in za-prtja slovenske knjižnice v Romjanu p zmanjkalo začetno navdušenje, povsem je ta center veljal za zbi-ahsče, kjer so se ljudje srečevali - le bil stik med starši večji. Isto-asno pa je vacjba potekala na o-°vni g0ij jjj je pun (iovoij vpisanih otroško telovadbo.
mi	smo nl;tlo popustili, spo-
im r 1)3 smo spe*' Poprijel in smo ®h splošno telovadbo. Poleg o< ^.ovnošolcev so hodih k telovadbi tu-j0 otroci, ki so obiskovab srednjo šo-Gorici. V tem okviru smo va-, u odbojko, košarko in nogomet. O-so bili navdušeni in so radi ho-č31- Tak sistem športa za mladino Ponavljamo vsako leto.
— Ali so uspehi zadovoljivi? Bi se dalo narediti šet kaj več?
— Seveda lahko bi naredili tudi kaj več. Vendar’pa je problemov precej. Osebno nimam mnogo časa. Sem tudi občinski svetovalec v Ronkah, poleg tega pa sem tudi zaposlen kot učitelj in sem še trener windsurfa. Skratka, časa na razpolago nimam dosti. Vendar pa so problemi še hujši. Predvsem je število otrok še vedno prenizko in šport še vedno temelji na osnovnošolcih. Z novim šolskim letom in s pomočjo učiteljev bomo skušali čimveč otrok vpisati k otroški telovadbi. Na podlagi tega pa bomo planirali delovanje. Mislim tudi, da je prav, da otroci ne trenirajo samo ene panoge. Vse morajo vsaj preizkusiti. Šele ko bomo spomladi nadaljevali na odprtem, bomo videli za katero panogo je več zanimanja. Na podlagi želj bomo usmenih tudi vadbo.
— Kako je glede vaditeljev in glede organizacije?
— Z vaditelji so težave in društvo, če hoče napredovati, mora nujno o-krepiti organizacijo. Delo odbora je nujno. Politika, ki jo vodi, mora biti jasna in dobro začrtana glede na realnost. Mislim, da je razdelitev funkcij najnujnejša stvar.
— Niste nikoli pomislili na agoni-zem? To bi morda priklicalo večje število ljudi k društvu.
— V naši stvarnosti ni prostora za agonistično usmeritev. Naš šport temelji predvsem na družabnosti in ima vlogo zbiranja ljudi. Poleg tega pa so otroci premajhni za kaj takega. Ni dovolj ljudi za tako. stvar. Amatersko in občasno nastopamo v moški odbojki na raznih turnirjih, tudi s pomočjo športnikov iz drugih vasi. Za pravi agonizem bi nas moralo biti številčno več.
— Kako pa je s prostori?
— To je najresnejši problem. Na-

Pri bencinski črpalki AGIP, lastnik Pecikar Alessandro, ob drž. cesti 14 -Devin (pred motelom)
Tel. 208-580
Servis in nadomestni deli, deli za vespe in mopede, pnevmatike, spremembe pri ciao in vespah, popravila motorjev.
ponudba
® Pnevmatike firestone Po zelo ugodnih cenah.
® Brezplačna montaža in stekanje koles.
* Po naročilu dobite tudi kmetijske pnevmatike.
ša slovenska stvarnost v Laškem rabi prostore, kjer bi se lahko zbirala. Občinska uprava mi je pred dnevi zagotovila, da nam bodo v najkrajšem času priskrbeli prostor. Najbrž bo na trgu v Romjanu. Tu bi imeli tudi svojo knjižnico. Na tem sedežu bi moralo delovanje oživeti. Prav v tem okviru bi rad, da bi te prostore uporabili tudi za namezni tenis. Vsemu temu pa sledi vrsta težav: Predvsem gre za strokovno vodstvo, po drugi strani pa prostor še nimamo na razpolago.
— Robert, ti si tudi učitelj in tekmovalec v windsurfu. Se ti ne zdi zamisel, da bi se lahko ta šport pn nas bolj uveljavil?
— Po izkušnjah, ki jih imam, lahko rečem, da se bo ta zvrst jadranja v naslednjih letih še bolj uveljavila. Rad bi, da bi v okviru Iskre nekaj tega naredili. Sam sem strokovno usposobljen za tako vadbd. Vendar je to le poletna panoga. Racj bi po končanem pouku na šolah, y prihodnjem letu, organiziral tečaj windsurfa za naše otroke v Laškem. Vendar je to zaenkrat še samo moja zamisel. Društvo mora preveriti, če se vse to da izpeljati ali pa ne.
Če bi utegnili ustanoviti klub na Tržiškem, bi gotovo bil odziv večji. Predvsem bi lahko prihajali tudi iz zaledja. Mislim, da je vredno pomisliti na to možnost. Vsekakor je naš cilj samo to, kar utegnemo izpeljati s svojimi močmi glede na našo stvarc nost in naše potrebe. Treba je vedno pomisliti na naše skrčeno število. Zato nima smisla planirati velikih stvari za mizo, če potem je realnost drugačna. Naš prvi cilj je predvsem ta, da prikličemo čimveč slovenskih otrok, ki živijo v Laškem v naše vrste. Šele potem lahko začnemo govoriti in planirati pestrejše delova-nje
MARKO JARC
obvestila
Z S š D I
obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od srede, 14. t. m., popoldne do ponedeljka, 19. t. m.
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajši od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠD1 obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo potekal od 25. do 30. avgusta v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« v Trstu. Zainteresirani se na tečaj lahko prijavijo v tajništvu združenja tudi telefonsko 040/767304.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠD1 obvešča, da so v tajništvu združenja v Ul. sv. Frančiška 20/11. na voljo prijavnice za udeležbo na prvem zamejskem košarkarskem taboru, ki bo od 1. do 7. septembra pod strokovnim vodstvom Petra Brumna. Tabor je namenjen igralcem letnikov 1970, 71, 72 in 73. Ostale informacije v tajništvu združenja. Rok za prijavo zapade 28. avgusta 1985
Spominjam se ga, kako je v mrzlih večerih v kuhinjskem šotoru ob šibki luči petrolejke večkrat vzel v roke fotografijo žene in otrok in jo ponosno kazal nam vsem. Oči so mu žarele, ko je govoril o domu in o domačih. Odkritosrčno moram priznati, da sem mu večkrat zavidal mirno in srečno zakonsko življenje, jaz, ki sem bil tudi v tem smislu kot majhna jadrnica sredi razburkanega oceana.
Lucijan je kljub telesni pripravi zelo občutil višino. Glavoboli in vrtoglavice so ga vedno mučile in hrana mu ni kaj prida teknila. Izčrpanost se mu je poznala na zdelanem obrazu, toda s trdno voljo je vsemu temu kljuboval in se vedno udeležil vsake akcije na gori. Na koncu odprave je dejal, da se ne bo nikoli več vrnil v Himalajo, toda za to svojo edino ekspedicijo se je zares zelo potrudil in brez dvoma si je zaslužil, da bi jo kronal z večjim uspehom.
Noč sem prespal kot na domači postelji in samo žarek jutranjega sonca, ki je silil skozi odprt vhod šotora, me je predramil. Lenard je že sedel na grebenu in nekam preveč potrto gledal proti vrhu. Nisem ga motil. Počasi sem zlezel iz spalne vreče, oblekel puhovko, si zavezal čevlje, ki sem jih vso noč imel na nogah, in stopil na odprto, v mrzli zrak zbujajočega se dneva. Dobre volje'sem nagovoril Lenarda: »Zdravo, si bova sama pripravila zajtrk, ali počakava natakarja, da ga nama prinese iz Katmanduju?<i.
»Hm . . .« je rekel Lenard, prišel do mene in začel opravljati z majhnim plinastim kuhalnikom. Očitno mu r.; bilo do šale, zato sem ga pustil pri miru. Ko je bil čaj pripravljen, sva ga ponudila tudi Cergolu, ki je naju že pozdravljal iz sosednega šotora. Kratek jutranji obred je bil končan in z vodjo odprave sva govorila o vzponu. Lenard se je zopet oddaljil, sedel na isto mesto na grebenu in z istim potrtim pogledom zrl v neznano. Tokrat me je radovednost premagala, zato sem se mu približal in ga vprašal, kaj ga da nes muči.
»Pridi in poglej,«, mi je odgovoril, ne da bi se ozrl. »Verjetno je slabo spal,« sem dejal sam pri sebi, ko sem se vzpel na greben. Toda komaj sem zagledal nadaljnjo pot, mi je srce zastalo. Prostor za višinski tabor je bil približno petdeset metrov nad nami, za njim bi nas nekaj sto metrov spusta privedlo do ogromnega sedla, od koder pa se je greben v enem samem navpičnem skoku dvigal do vrha gore.
Na take težave nismo bili pripravljeni. Tudi vrvi in klinov je bilo premalo, logično torej, da nas je prevzel obup in vse priprave ter dosedanje delo se nam je zdel samo nesmiseln trud. Nočem misliti na poraz. Prisilim se, da pomislim, da je morda teren lažji, kot ga od daleč vidimo. Spustim se do šotorov, da prepustim opazovalno mesto Cer-
golu, ki je tudi sam hotel videti, kakšna je pot naprej.
Nad majhnih, začasnim taborom, vkopanim v led na strmem pobočju grebena, je vladala popolna tišina. Nihče izmed nas ni hotel prvi izreči svojih misli. Spominjal sem se enakega trenutka pod Mount Kenya in se zavedal, da so v takih primerih občutki in želje skoraj enaki. Zavedaš se da si zgrešil vse, volja ti pade pod ničlo in želiš si samo stran od gore, ki te je neusmiljeno premagala. Pogovor, ki smo ga s težavo začeli, je stekel v istem rušilnem tonu in že smo mislili na povratek, ko se je nekaj v nas prebudilo.
Ni mogoče, da se vsi naši napori, želje in volja po uspehu tako klavrno končajo ob samem pogledu na smer pred nami! Ni mogoče, da se
Lenard na začetku fiksnih vrvi
po tolikih preplezanih smereh v Alpah, zdaj preplašimo te navpičnosti. Sklenili smo nadaljevati in vsaj doseči točko, ki nas bo morda dokončno ustavila. Razgovor se je dolgo zavlekel in nevšečne megle so že obdajale greben, ko smo začeli z vzponom. Nekoliko zaradi slabega vremena, nekoliko zaradi slabe volje, nam delo ni šlo od rok.
Že po prvem raztežaju se je dvestometrska vrv zamotala in nas u-stavila. Dobro uro sem porabil, da sem odmotal številne vozle in omogočil plezanje Cergolu, ki je kot po navadi vodil navezo. Ker plezanje ni bilo preveč zahtevno in smo v treh samo izgubljali dragocen čas, je Lenard sestopil do šotorov in tam pripravljal kosilo.
Sledil sem Cergolu in v nahrbtniku nosil velik in kar je še huje, težak kamen, ki naj bi služil za fiksiranje vrvi, ker ni bilo mogoče zabijati klinov. To je izvrstna metoda zavarovanja, če nimaš druge rešitve. Vrv privežeš na kamen ali kaj podobnega in tega zakoplješ globoko v sneg, da ostane dobro zasidran. Ko sem končal raztežaj in izročil vodji svoj tovor, je zahteval, da se zopet vrnem raztežaj niže in prinesem še nekaj icamenja, ki naj bi služilo za naslednje raztežaje.
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
8.
Branko Lakovič
pi Tu lahko vidiš prave virtuoze »breck dance «; sičn Ca klasične muzike, ki mojstrsko usklajuje kla-PleT elemente (skoki, piruete itd.) z najsodobnejšim obič0lri iri glasbo- za edinstveni show pa skrbi ne-žen ^len par: sedemnajstletni fant in osemdesetletna pri ska- ki izvajata modeme in klasične plese, da jih ginai*'n' stalno nagrajujejo z aplavzi. Pa koliko ori-aitlZ.n.i.h tipov: mladenič z Jamajke, ki je skregan z ° riružbo, je oblečen v Kozaka in nosi ogro-z v kučuro (v disku pa je peklensko vroče); Poljak °gro im križem na prsih po kolenih drvi po disku;
in tolst (2 m za najmanj 150 kg) črnec Url ~ st°ji sredi dvorane in dvignjenih rok (kar dve je t0j^P°redoma) nekaj šušlja ali moli. Pederastrov pr^v -0’ se sploh človek zanje ne zmeni, pa če-njihovo ravnanje je vse prej kot... moško.
živije ? So najlepši trenutki, sicer našega enoličnega stiš ?)a- Glasba, to je kruh za nas. Z njo se spro-6 kot mamilo, ki ti prodre v kri in srce,« mi
je dejal črnec iz našega kolegija. »To so trenutki, ko zares ljubim New York in te ljudi.«
In še dve zanimivosti iz diska: ko dekle stopi na plesišče, si navadno s seboj prinese torbico in jo položi na tla ob njo daleč od dolgoprstnežev; v disko lahko vstopiš v najnenavadnejših oblekah, s telovadnimi copati pa ne moreš. Zato v disku tudi vidiš dokaj čudna obuvala: od zimskih škornjev do japonskih sandalov, starih in zaflikanih čevljev. Tudi obleke so najrazličnejše: od bogatega in elegantnega para Pa do skoraj raztrganega mladeniča, ki je verjetno z neizmerno težavo zbral skupaj dolarje za vstopnino ali pa je dobil listek brezplačno.
In tako v disku, kot na ulicah ali v šoli mi je od Američanov vselej ugajala ta preprostost in prostost v oblačenju.
DOLAR JE MERILO ZA VSE
V kolegiju in v mestu samem sem že spoznal več Američanov, ki so izhajali iz revnega ali srednjega sloja. Skoraj nemogoče pa je bilo, da bi spoznal kakega oremožnejšega Newyorčana. Zanimalo pa me je, kako živijo predstavniki bogatejšega sloja, kaj mislijo o ameriški družbi, o življenju v tej državi itd. '
Nekega dne, ko sem taval po »Little Italy«, značilni italijanski predel v NY, sem pri kavici espresso (ki je zelo drag) spoznal Američana, ki je dejal, da mu italijanščina zelo ugaja in da mu je tudi postala zelo potrebna* pri delu. Rodil se je v San Diegu, že nekaj let pa živi v NY in se ukvarja z modo.
»Lastnik sem nekaterih trgovin, rad pa popijem italijanski espresso, kajti naša kava nima nobenega okusa. Zato zahajam redno v to kavarno.«
»Kako pa je s poslom,« sem ga vprašal.
»Vse v najboljšem redu. Dela je ogromno, časa je vedno premalo. Konkurenca je tu neizprosna. Le za trenutek se ustaviš, pa je po tebi. Za kosilo večkrat popijem le kavico, eno ali dve slaščici in takoj na delo.»
»Kaj pa po končanem delu?«
»Na pomnim, da bi kdaj prišel domov pred enajsto zvečer. In še doma večkrat programiram delo za naslednji dan. Tako je, dragi moj, v New Yorku. Če želiš zaslužiti, moraš stalno delati in delati. Gorje, če se za trenutek ustaviš ali pa zboliš, konkurenca te potepta.«
Središče Rockfeller Centra, osrčja bogatega Manhattna, kjer se kroji »svetovna gospodarska politika«.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in* podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri- podružnicah- SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT	Clan Italijanske
in tiska p ^ Trst	IMIflQ zveze Časopisnih
f	^	VJJV založnikov FIEG
11. avgusta 1985
Dokler ga ni policija aretirala
»Novi Alah« Mirdzabaj presleparil pol SZ
MOSKVA — Začelo se je skoraj za šalo, na koncu pa je bilo tudi nekaj mrtvih. Nihče namreč ni verjel, da bi vaški norček lahko zapeljal toliko ljudi, mladih in starih, pa tudi ljudi z visoko izobrazbo in da bi jih lahko vključil s svojo »božjo čredo«. To pa je uspelo 50-letnemu Mirdžabaju Kim-batbajevu iz Avtonomne sovjetske ka-rakalpske republike.
Za »boga« je promoviral, potem ko je vrsto let skušal najti svojo pot v življenju, seveda z najmanjšim možnim trudom. Najprej je Mirdžabaj delal v kolhozu, vendar je tam delo bilo pretežavno. Zato je začel kariero trgovca z lesom. Tudi tega se je naveličal in postal zidar na vasi. Služil je po 30 rubljev dnevno, kar ni malo. Potem je postal rokoborec na vaških veselicah. Ko se je tudi tega naveličal, je postal Alahov služabnik. Začel si je pripisovati nadnaravne zmožnosti ter trdil, da lahko ozdravi katerokoli bolezen. Vse to pa je bilo premalo: končno se je proglasil za »novega Alaha«.
Sam je živel sila razkošno, svojim privržencem pa je svetoval asketsko življenje. Za vero jih ni vprašal, saj
je ustanavljal novo vero. Nekoč se je podal v Moskvo, kjer se je srečal z lahkovernim novinarjem, ki je zelo pohvalno pisal o njem. S časopisom se je Mirdžabaj vrnil domov in prepričal celo vrsto delavcev in kmetov in celo nekaj krajevnih partijskih voditeljev, da so mu sledili kot učenci.
K novemu »Alahu« so začeli zahajati ljudje iz vseh sovjetskih republik, on pa jih je zdravil na najrazličnejše načine. Če so bolnice bile prikupna dekleta je obvezna etapa v zdravlje-
nju bilo skupno kopanje. Ljubezni do kopanja se je slepar navzel v Moskvi, kjer se je prvič kopal v kadi.
In tako je možakar obogatel. Ko so ga aretirali so pri njem našli 6.000 rubljev v gotovini in 28 različnih hranilnih knjižic. Policija pa ga je aretirala potem ko je 3 dni oblegala mesto, saj so ga njegovi privrženci branili z orožjem v roki. Kljub temu, da je na policiji priznal, da nima nadnaravnih zmožnosti, so še zmeraj nekateri, ki verjamejo v »novega Alaha«.
Premalo denarja za funkcionarje
WASHINGTON — Poslanci, senatorji, sodniki, in visoki državni funkcionarji v ZDA so premalo plačani. To vsaj izhaja iz poročila, ki so ga predložili komisiji, ki proučuje dohodke zveznih funkcionarjev. Obstaja utemeljena skrb, da bo javna uprava v kratkem zaman iskala funkcionarje, vsaj za odgovornejša mesta, saj So plače prenizke. Sodniki tako prejemajo približno 68 tisoč dolarjev letno (135 milijonov lir), poslanci in senatorji 75.000 dolarjev (150 milijonov lir), celo podpredsednik ZDA prejema samo 98.000 dolarjev (194 milijonov lir).
Najslabše plačani igralec baseballa v čikaškem moštvu, pravi senator Paul Simon, ki je sestavil poročilo, je boljše plačan od funkcionarjev, ki morajo sestavljati zakone. Zato imamo dobre igralce baseballa in slabe zakonodajalce.
ffarriet Beecher Statve
39.	Koča strica Toma
mobili elio
PROSEK (TRST) TELET. 225277
Vedno na uslugo svojim klientom
elio
se zahvaljuje za zaupanje
ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo
od 12. do 19. avgusta VSE ZA DOM IN VRT
1
r
\
ce,
če ste na počitnicah, dobro zabavo ! če nameravate v kratkem na dopust, vam želimo lepo vreme !
če želite naložiti svoj denar drugače, sedaj je čas, da obiščete podjetje RAMANI. če si lahko privoščite počitnice in ponudbo RAMANI, obiščite nas in vaše počitnice se bodo spremenile v dober posel !
PRALNI STROJI	
AEG Mod 502 expert	485.000 lir
ROMPAMI Mod 2763 s termostatom	350.000 lir
CANDY Mod J 404 notr. stene iz polipropileneja	370.000 lir
CANDY ACQUAMATIC 3 435.000 lir IGNIS	con non lir Mod AVW 632 s polnjenjem od zgoraj	II	
POMIVALNI STROJI	
CANDY TCE 510	485.000 lir
CANDY TCE 520	530.000 lir
EXPERT e 14 x	550.000 lir
__in nadaljnjih 50 modelav na ogled!
M cene je vključen davek IVA
Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic.
RUmani
Vaša trgovina evcperf v Trstu — Ul. Revoltella 10