[Največji slovenski dnemii^^ ▼ Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 b Zm New York celo leto - $7.00 I Za inozematro celo leto $7.00 | GLAS: NARODA List slovenskih , delavcev v Ameriki. r" I8 The largest Slovenian Daily in the United State«. B Issued everyday except Sundays | and legal Holidays. 75*000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 107. — 6TBV167. Entered aa Second. Clw Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. EVGENE DEBS ZA SKOPNI BOJ UNIJ "Tolpa, za katero ste se borili v vojni, bi vas sedaj rada postrelila", je izjavil Debs. — Le malo skebov je bilo poškodovanih in za te so mobilizirali državne in narodne sile. Chicago, 111., 17. julija. — Eugene V. Debs, voditelj velike ameriške železuirarske stavke leta 1894, je izdal danes poslanico na sta v kujoče železničarje in druge unije, v kateri se glasi, da je prišel čas, ko se morajo združiti vse vrste delavcev, "stavkati skupaj, glasovati skupaj ter se boriti skupaj". — Le malo neredov je bilo in ~ ~~ 1«» par skebov je bilo ranjenih.» — je rekel Mr. Debs. — To je bil celi obseg nasilja, a je zado-Kiovalo, da iM* predoči stavkar-jem to. za kar so se borili v zadnji svetovni vojni. Zvezna vlada je objavila potom justičnega de-pnrtmenta. da ne bo trpela nika-k i h omalovaževanj od strani Btavkarjev in da se bo poslužila, «> potrebno oborožene sile, da jih zatre. — Go vp mer j i sedmih držav so oh istem času objavili, da so mobilizirali narodno milico v svojih državah in da je pripravljena nastopiti kakorhitro bi položaj zahteva! akcijo. — Nobene teikoče ne bo^te imeli, da uganete, kakšno akcijo misli naša narodna in državna vlada, za katero ste kričali, volili. investirali svoj zadnji dolar ter odili preko Atlantika, da se borite, zadušite od plina ali pa-dete v vojni, s katero naj se napravi svet v splošnem in Ameriko prav posebno varnim za pro-•ost in demokracijo. — Sedaj, ko je te vojne konec, ko je kajzerstvo mrtvo ter eta prostost šn demokracija na vi-fku, je isti tolpa do zadnjega moža. krog katere «' v luči tega položaja ne NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1922. — SREDA, Iff. JULIJA, 1922. V BLIŽINI WASHINGTONA SO NAŠLI ZLATO LICUE. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. PRODIRANJE PROTI WILSON ROVU Šerifi so speljali premogarje^ na led. — Odgovor pre-mogarskih baronov. — Y"okrožju vlada obsedno stanje. — Majnarji ne bodo tako kmalo pozabili tega dogodka. — V izpraznjenih hišah so nastanili skebe. Poroča A. G. Pentleyville, Pa., 17. julija. — Pred par dnevi je sporočilo časopisje, da koraka kakih štiri do pet tisoč obro-ženili majnarjev proti Wilson premogovniku, ki je last pittsburške Acme Coal and Cokr Company. Rečeno je bilo tudi, da jih šerif Otto Luellen pregovoril, da so ustavili svoj pohod. V naslednjih vrsticah hočem opisati celo zadevo. Najprej par besed o tukajšnjih premogovnikih. V Bentleyville sta dva rova : Acme št. 1 in Acme št. 2. V njih je ponavadi delalo kakih šeststo majnarjev, toda izza 1. januarja 1921, delo počiva. Miljo vstran je Elsworth Mit.e Noe 1 in No. 2. V teh dveh rov:h se dela zadnji čas samo en ali dva dni v tednu. Prej je delalo v njima tisoč mož, toda en teden pred štrajkom so kompanije vse delavce odpustile. Še bolj vstran je Wilson rov, znan tudi pod imenom Cokehurg Junction, ker se nahajata za njim rova s* v*. 1 in št v. 2. V tem Wilson rovu je prišlo do zgoraj omenjenega dogodka. Pred štrajkom Je bilo v rovu zapocVjenih 200 delavcev, ki s/, >e pa dne 1. aprila podali vsi kot en mož na štrajk. Meseca junija je izdala kompanija parolo: Kdor so takoj ne vrne na delo. mora itm-fati iz kompanijske hiše. Izselilo se je pet družin in to je zadostovalo premogarskim ba ronom. V prazne hiše so poslali ob or o-' žene može in skebe. pred hi?o so postavili sedem žarkometo^ :n sedem strojnih pušk. 10. julija je dobila unija obvestilo, da se bo začelo obratovati. Vsak. kdor ho-T-e delati, je dobrodošel. Kdor noče delati, mora zapustiti hišo. Potrpežljivost štrajkarjev je bila pri kraju. Zatekli so se k okrajnim urad- , nikom unije po nasvet. Ker niso dobili zaželjenega, so apel rali na delavce v bližini nahajajočih se majn. V noči od 12. na 13. julij po je cbralo nad 4000 majnarjev ter se odpravilo proti rovn. Ne oziraje se na prepoved zbiranja in zborovanja, so prod'.rali majnarji, oboroženi s krepelc; in palicami naprej ter dospeli oko I i tretje ure zjutraj r B^ntlev-ville. Vsi so bili veseli, ter so si v duhu predstavljali, kako bodo pognali k vragu skebe in rjiho-ve čuvaje. Naenkrat se je pa pojavil pred njimi šerif z dvanajstimi oboroženimi možmi ter zahteval, naj izroče orožje. Rekel je, naj izberejo iz svoje srede tri, ki naj bi sli žnjim k Wilsonu rovu ter celo zadevo mirno uravnali. Pristavil je tudi; {'e kompanija ne b'> kako j odpustila skebov. se bom i'rnil s svojimi možmi domov, vi majnarji pa lahko potem storite, iar hočete. Majnarji so mu verjeli, izbrali odbor treh mož, ki so odšli s serifdm k rovu. Ob osmih se je >dbor s šerifom vrnil.. Rekli so, 3a so govorili s superintenden-tom, da pa on ne more na svojo roko ničesar ukreniti, ter da mo-la najprej vprašati glavni stan. v Pittsburghu, Pa. Odgovor da bo prišel ob dveh popoldne. Odborniki so rekli majnarjem, naj se Lepo razidejo, kajti do dveh po-fK)ldne bi bilo malo predolgo čakati. Ob dveh popoldne se je zbralo; kakih dvesto majnarjev na unij-ikem ozemlju, ki so čakali svojih odposlancev. Ob treh popoldne je bilo konec njihove potrpežljivosti. * Tedaj se je pa oglasil eden iz- med majnarjev rekoč: Potegnili so nas. Naše odposlance so poslali v Washington, Pa., češ, da se bodo tam vršila pogajanja. Najboljše je, če vprašamo tele-fonično, če so jih zaprli. Komaj je bil pa sprejet ta predlog, so pribrzeli trije veliki avtomobili ter vrgli iz sebe celo množico oboroženih kozakov, ki so padli po majnarjih. — Aretirajte voditelja! — je kričal koza. — S tem je mislil rao ža, kateri je ravnokar govoril. Vnel se je boj, ki se je pa za ne-oborožene majnarje slabo končal. Drugega jim ni preostajalo kot pobegniti. Kdor ni mogel dovolj hitro preplezati ograje, je bil strahovito pretepen. Tak je bil odgovor dobrega šerifa in premogarskih baronov. V okraju vlada sedaj obsedno stanje. - v NIKOLAJ LENIN JE ZOPET MRTEV Ubogi ruski ministr. predsednik je zopet — mrtev, a v tem slučaju je postal žrtev morilca ne pa kapi. London, Anglija, lg^ julija. — V nekem poročilu iz" Stockholma na Exchange Telegraph Company izjavlja poročevalec nekega švedskega lista v Rigi. da je izvedel "iz zanesljivega vira", da je bil Nokolaj Lenin, ruski sovjetski minister, umorjen. Poročevalec pravi, da se domneva. da je bil ministrski predsednik zastrupljen, ko se je nahajal v n> kem železniškem vlaku na poti v neko kopališče v Kavkazu. Ob viru, iz katerega je črpa poročevalec, se domneva, da so izvršili umor radikalni komunisti, ki imajo v Moskvi moč v svojih rokah. Poročevalec je nadalje izvedel, da so zarotniki vrgli truplo Lenina v reko in-sicer dne 3. julija. Kot se glasi, so vrgli truplo Lenina iz vlaka, ko je vozil vlak preko mostu pri Rostovu, pri reki Don. Nadalje se glasi v dotičnem poročilu, da se izdaja sedaj eden izmed spremljevalcev Lenina, član izvrševalnega odseka Tretje Inteimacijonale, katerega se o-značuje kot sokrivca pri umoru, za sovjetskega ministr. predsednika. VELIKA POVODENJ NA TIROLSKEM. Dunaj, Avstrija, 18. julija. — Velikanski nalivi so imeli v vseh delih Tirolske za posledico velite poplave. Železnice po dolinah so popolnoma pod vodo in ves promet je ustavljen. 8NEO V FRAKCIJI. Pariz, Francija, 18. julija. — Gotove dele centralne in južne Francije je zadel mrzli val sredi poletja. Poročajo, da je padlo v mnogih krajih precej snega. Toplomer je kazal 36 stopinj Fahrenheita, * • " ^ * __ :___, DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU m potom nate bank« f*rrinjejo «ane*ljivo, hitro bi po nizkih conah. ▼taraj •» bfle m*e teoe Mb: Jngoclavija: fUzpofllj« fc* mvnt* potte In lstfatcje "Kr. poMtal Čekovni urad In "Jadranska bmnhm" ▼ LjuMjanl. Zagreb«-, Heocradn; Kranja. Oljn. Marlboro . Itahrovnlkn, Splitu, Bar Jot* ril drugod, kjer Je pad za hitro (Zplaeilo na < orodne J«. X 300 kron ____ $ 1.15 1,000 kron 100 kron .... $ 1.50 6,000 kron . 600 >r#n ---- $ 1.85 10,000 kron . Italija ta sasadeno e&eml k. : BatpoJMja va aadnj« potte M Isptočnj« "Jadranska banka" ▼ Trato. Opatiji ln Zadra. 50 lir .... $ 2.00 500 lir .... $25.00 100 lir .. $ 5 30 1000 lir .... $49.00 300 lir .... $15.00 Za paifljatTa, Id prececal* tmmk deaJwttM kraa aH pa Mttni Ur feroljajema p« ■nifaiitt ie pothul pepart. $ 3.50 $17.00 $33.00 Vrcdpoat kronam, dinarjem ln Uram aedaj nI atalna. m«nja m rrfkrat ta naD «CakoTanof la tega rasloca aam nI mocoSa podali natanbm owe vnaprej. Ml ratnntao po oao* oacca dna, ko nam doapa poalml w taka. BM« lipin*fl » merMIdh datarjih gkjto »..eh« oglaa t tem Hatn. r*nar nam je poalatl najbolje po Domestic Money Order all pa Hew York Bank PrafL FRANK SAKSEIQSTATE BANK 82 CmmamM *Umm* • Haw York, N Y lija. I spozna*e kričeče potrebe solidarnosti na vsaki fronti, brez ozira ! na vero ali barvo, potem ste de- j (janski v patetični stiski in vaš' slučaj je brezupen. Vaše slabotne j strokovne unije bi bilo potreba i - ... „ . , . . izpreraeniti v mopoeno industri- jalno unijo in vi bi se morali enkrat za vselej odpovedati vsem gnilim političnim strankam vaših mojstrov. — Vaši interesi kot delavei in proizvajalci so absolutno iden- 1 tični in nobenega vzroka ni najti na svetu, zakaj bi oni. ki so za- i posleni v isti industriji, pripadali različnim unijam ter dajali svoje glasove za različne politične stranke. — Boj stopa v svoj kritični 1 stadij in če bodo prišle delavske mase zmagoslavne iz boja ter ustanovile industrijalno in soei-' jalno demokracijo po svetu ali če bodo izginile v ponižujočem porazu za nadaljno zgodovinsko dobo ekonomskega suženjstva, je .popolnoma izključno odvisno od zmožnosti delavcev, da spravijo skupaj svoje sile ter stoje sku- j paj, stavkajo skupaj, glasujejo j skupaj ter se bore skupaj ob celi: črti. I KAKO JE IJ5P SOVDAČKI STAN! Washington, D. C.. 17. julija. 1 Vojni urad ima 50,000 prošenj > mladih ljudi, ki bi bili radi deležni vojaške vzgoje, čeprav imajo taborišča prostora le za neka- ' ko 27.000 ljudi. (] j ^ ■ 8TO FUNTOV TEŽKA ŽENSKA 1 IMA TROJČKE. , 1 _ < Lexington, Ky., 18. julija. — 1 Mrs. Robert Grey iz New Found- • land je poklonila svojemu možu * trojčke, dva fanta in eno dekli- 1 co. Otroci, ki so bili pri rojstvu 1 težki po osem fntov, so popolno- 1 ma zdravi. Mati tehta samo sto : funtov. ____^ " 1 -■■»■wMaaattiMMwr ntftaf m^- ^mi^^mxmbiam&r. ~ ■ - -; s -iniMimiar George E. Kirk je našel v reki Potomac v neposredni Mižim gla vnega mesta zlati pesek. Ta novica .jt' privabila na lice mesta veliko radovednežev. Med njimi (odkrit) stoji senator W. K.ing iz Utah, ki je baj > strokovnjak za zlato. FANT JE UMORL SVOJO NEČAKINJO ; Ker mu oče ni dovolil poročiti se z nečakinjo, jo je Irving Barnett umoril. Paasaic, N. J,. 16. julija. — Ker je bil zaljubljen v svojo štirinajstletno nečakinjo in ker mil njen oče ni hotel dati dovoljenja, da bi se poročil z njo. je prišel t Irving Barrett, star devet in dvajset let, ueki tukajšnji prodajalec časopisov, danes zjutraj v njeno stanovanje v tukajšnjem mestu ter .jo ustrelil z 38 kali-| berskim revolverjem, medtem ko je spala v postelji. Stoječ poleg njene postelje, je ustrelil samega sebe ter umrl eno uro pezneje v Passaic General bolnici. Umorjena deklica je bila Sadie Barnett, hčerka Mr. in Mrs. t Herman - Barnett s Parker Ave. 1 V času. ko je bila ustreljena, je spala poleg svoje trinajst let stare sestre Berte. ki se sonlasno š , policijo ni prebudila, ko so padli streli. Istotako se ni prebudil brat umorjene deklice. Jacob, ki je spal v sosednji sobi, a prebudila se je mati deklice ter pohitela v njeno spalnico. Pet nadalj-nih družin v hiši je b\o prebuje-nir ter so pohitele na pozorišče žaloigre. V soboto zjutraj je povedal Irving svojemu bratu Hermanu, da je zaljubljen v Sadie in da se hoče poročiti z njo. — Ona je vendar še otrok. — je odvrnil o<*e. — Ti le varaš ca-mega sebe. — Ne. — je odvrnil Irvinsr. — 1 Jaz jo ljubim ter jo bom na vsak način dobil. Soglasno s policijo je zagrozil | Irving, ko je odšel od avojega brata: — Dobro. |Videl boš, kaj se bo zgodilo. Žal ti bo. Policija je izvedela, da se Irving ni vrnil na delo. pač pa se potikal po cestah ter si zvečer nabavil revolver. Kmalu po eni . uri danes zjutrai je prišel v stanovanje svojega brata ter se domneva, da se je napotil direktno v; sobo, 4cjer je spala njegova nečakinja. Irving Barnett je bil pozoren napram, svoji nečakinji izza časa, ko je bil odpuščen iz armade. Služil je^pri sedem in osemdeseti infanterijski diviziji. Živel je v neposredni bližini bratovega stanovanja. Oba trupla so danes pokopati na ^Lodi pokopališču. ' * KT ROJAKI, NAROČAJTE SE NA *'GLA£ NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV- HIKY *HR. DRŽAVAH. • - - HARDING PRAVI, DA JE PREMOG POTREBEN Predsednik je rekel, da je premog potrebna stvar ter zahteval zopetni pričetek obratovanja. Washington. D. C.. 1«. julija Predsednik Harding je izdsl danes poziv na obratne voditelje premof ovnikov mehkega pr^mo-?a. naj pričnejo takoj z obratovanjem v svojih rovih s katerimikoli delavei. katere morejo dobiti ter s tem javno namignil, da jim bo vlada nudila pri tem svoje polno varstvo. Takoj nato je objavil Ogle. predsednik Narodne premogarske zveze, da se bo neposredno izpremenilo v dejstvo postopanje, katero je priporočil predsednik. Iz nagovora na Mr. Ogle-a in komitej upravnih voditeljev, ki so se oglasili v Beli hiši. je izjavil predsednik z ostrim povdar-kom naslednje: — .laz sem čul vašo odločitev. Ne bil bi odkritosrčen, če bi ne priznal, da sem razočaran radi pomanjkanja enotnosti na vaši strani. Pretežni večini vas, ki se je obvezala, da prične zopet z o-bratovanjem na temelju predlogov vlade, pa moram izreči svojo zahvalo ter ono občinstva. — Vsled odpora premogarjev ter manjšine vaših upravnih voditeljev. da sprejmejo predlagano razsodiče. so dospeli do točke. ko so potekla "brez vsakega uspeha prizadevanja vlade, da se odpravi spore med premogarji ter obratnimi voditelji potom prijateljskega dogovora. — Ne morem vam djvoliti od-potovanja, ne d'a }>i vas opozoril na dejstvo, da je narodna potreba in da je zadostna dobava premoga važna za splošno blagostanje ter meddržavno trgovino. Prostost gibanja na strani delavcev in delodajalcev se ne more primerjati glede važnosti z javnim blagostanjem ter narodno varnostjo. Vsled tega vas po-! zivljam. da se vrnete k svoji last- i nini ter pričnete takoj z obrato-' vanjem. PREGREŠEK NOVE VRSTE. Pittsburgh, Pa., 18. julija. — Aviatika Nevin in Smihi sta bila obsojena na globo enega dolarja in stroške, ker sta se vozila s svojim aeropilanom preko farme nekega Gruberja, živečega v bližini tukajšnjega mesta. Farmar je nasprotoval poletu ter rekel, da nima nihče pravice leteti nad njegovim posoetvom. MORILCA RATHENAUA IZVRŠILA SAMOMOR Usmrtila sta se v zgodovinski razvalini gradu Saa- leck pri kopališču Koesen. _ i Berlin, Nemčija, 18. jnlija. — Morilca nemškega ministra za zu- J .lanje zadeve, d; Ratlienaua, sta sodila sama sebe. Herman Fischer in Edwin Kern, ki sta bila že več tednov zasledovana od nemške policije kot izvršitelja strašnega dejanja, sta danes obkoljena v . gradu Saaleck. pri kopališču Koesen. v pruskem vladnem okraju j Merseburg ter pohitela na vrh gradu razvaline, ko sta videla, da ni zanje nobenega izhoda več Kmalu nato sta počila dva strela. Ko so dospeli policijski uradniki. ki so plezali za njima, na lice mesta, sta bila morila že mrtva. Razvalina Saaleck. v kateri se ! je odigralo zadnje dejanje enega l najbol j senzaeijonalnih politič- i nih zločinov modernega časa, je' bila nekoč last točaja iz Vargule ter ima za seboj pestro zgodovino. V bližini se nahajajo razvaline gradu Rudelsburg. S Fischerjem, ki je bil znan tudi pod imenom Voprel ter Kern. j ki se je imenoval tudi Knauer. doma iz Meeklenburga, se je imenovalo tudi Ernst Techowa. Kot izjavljajo nemške oblast! so vsi trije pripadali monarhi-stični zvezi Konzul in brigadi ! stotnika Ehrhardta, ki je hotela' pred dvemi leti strmoglaviti vlada predsednika Eberta. Techow je bil kot trdi nemška i policija, voditelj avtomobila, iz katerega so bili oddani usodepol-ni streli na ministra. Bil je aretiran pred približno štirinajstimi j dnevi, je star 21 let. sin nekega zamrlega magistratnepra svetni- ; ka ter je znan kot političen fa- j natik. Fischer in Kern sta bila stara po hekako 25 let. Ta trio označuje policija kot j orodje v rokah aretiranega prav-; nika. Viljema Guentherja, ki je izdelal morilni načrt v vseh po-1 drobnostih tekom tajnih sej do-tične organizacije. Samomor Fi-scherja in Kerna je seveda otež-; kočil razvozljanje zapletenega-, komplota in samomor v kritičnem | trenutku je bil najbrž tudi del zarotniškega programa. PETSTO USTAŽEV UJETIH NA ^ IRSKEM. * ■ . i Dublin, Irska, 17. julija. —| Tekom operacij koncem ' pretek-' lega tedna so čete proste irske republike ujele nekako 500 usta-šev. ^ GLAS NARODA, 19. JUL. 1922 NA ČAST BIVŠEMU PREDSEDNIKU TAFTTJ Iftujnslmmttaiui Ustanovljena 1. 1898 iKatnL ifrimnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik RTLT>OLPH PEBDAX, 923 E. lS5th St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAM. Bo* 108 Pearl Ave . Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. M»nn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: John Movern. 624 N. 2nd Ave. W. Du-luth. Minn. Vrhovni zdravnik- Dr. JOB. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street. N. ?., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor:- ANTON ZBAŠN1K. Room 206 Bakt>well Bldgr.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 2603 So. I^awndale Ave.. Chicago. lit. FRANK SKRABEC. 4S-2 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLA BOD NIK. Box Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor. VALENTIN P1RC. 519 Mead»w Ave.. Rockdale. Joliet. 111. PAL'LINE ERMENC. 5:53 — 3rd Street, l>a Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 7o6 Market Street. Waukegan. III. .--Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*. - Vse stvari tikajinže se uradnih zadev kak.»r tudi denarne poSillatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota s>e priporoma vsem JsiRoflovanom za obilen pristop. Kdor "eli postati član te organizi.rije. nal se ZKlasi tajniku bližnjepa druStva J. tf. K. J. Zu ustanovitev novih druStev se pa obrnite na. grl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S ?lani ali članicami. Iz Slovenije. L tudi oni »krb»»li. da mu dajo poeit- J imate : niee, ne glede, ali ima kaj v iepu'Kverirrc m* / "GLAS NARODA"' i _(»LOVE Nt ANO Al LY)__ Owned and Published by T" Blovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK 8AKBCR, President LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Buelneee of tha Corporation and Addressee of Above Offteara: •t Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ■ p-—------ O L A 6 NARODA _________________(Voice of the People)____ lasued Every Day Except Sundays and Holldaye. Za celo leto velja list za /vmeriHo I Za New York za celo teto ...una S7.00 In Canado .................... »6.00 i za pol leta ........ S3.50 Za pol lata ........................S3.00 ; Za Inozemstvo za celo" leto ..»7.00 Za četrt leta ......................»1.50j ________»a pol leta ......._. »3.50 Subscription Yearly »6.00 Advertisements on Agreement. ••Olaa Narada« Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov. _ DopM brea podpisa In-oeebnoetl se ne prlobčujejo. Itenar naj se blagovoli po- BilJaU po M oner Order. I*rl spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejftnjo bivali ft če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA _j__M_Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287«_: PREDSEDNIK IN STAVKA ~ ~ i, Ko so so oglasili j»ri predsedniku Hartfiiigu zastop-^ niki delodajalcev v premogovnikih mehkega premoga, jim , je rekel: \ "Veseli iii<\ da je večina vas sprejela predlog via-ji de, a pograjati moram manjšino, ki se ni hotela vkloni-tL Sedaj pa pojdite domov ter pričnite kopati premog, ; kajti brez premoga dežela ne more izhajati in vi ga ino- ' rate kopati z delavci kot jih pač morete dohiti. Vlada j vas ho pri tem v polili me)'i ščitila. , To je bil direktni ukaz, dan premogarskim baronom, naj najamejo skebe ter pričuo z obratovanjem v varstvu : zveznih bajonetov, strojnih pušk in strupenih plinov. Predsednik pravi, da je proizvajanje premoga neob- i hodno potrebno za hlagobit dežele in meddržavno trgovino, V sle d tega hoče vlada tudi posredovati Ter zavaro- < vati interese splošne javnosti. Vlada je menda vedela tudi 1. aprila in še pred prvim aprilom, dn je premog javna potreba, to je stvar, brez katere moderna država ne more izhajati. Kontrakt med premogarskim i delodajalci in premo-garji je potekel dne 1. aprila in v tem kontraktu je bilo zapisano, i\k se morajo vršiti še pred prvim aprilom pogajanja za uveljavljene nove plačilne lestvice. Premogarska organizacija je zahtevala izpolnitev te' klavzule kontrakta, a delodajalci niso hoteli ničesar slišati o tem ter *ami prvi kršili sklenjeni dogovor, vsled česar je tudi prišlo do stavke. Zvezna vlada se ni brigala za to flagranti)o kršitev slovesno sklenjenega kontrakta ter ni nastopila proti premogarskim baronom, ki so s tem svojim činom ogrožali javni blagor, za katerega je redna dobava premoga neobhodno potrebna. Pustila je. da je izbruhnila premogarska stavka, ki je bila premogarjem naravnost vsiljena, kajti vsled neurejenih in zanikrnih razmer v tej bistveno važni indu-1 striji so bili izza konca vojne zaposleni le po dva ali tri dni v tednu ter niso z navdušenjem pričakovali stavka ki naj bi jim prinesla nadaljna trpljenja in pomanjkanja. Zastavkali pa so kljub temu, kajti dobro so vedeli, da bi premogarskim baronom zrastel greben, če bi vdali ter mirno sprejeli veliko skrčenje že itak borne plače. Dokazana stvar je, da ni noben premogar zaslužil v zadnjih par letih tisoč dolarjev na leto in to z^ težko, odgovorno in nevarno delo, dočim so vlekli delničarji' premogarskih kompanij, ki niso nikdar videli nobenega rova od zunaj, kaj še od znotraj, lepe dividende ter se vozili naokrog z dragimi avtomobili v spremstvu svojih pri-ležnih in drugih parasitov na kapitalističnem drevesu. Sedaj, ko je pričelo primanjovati premoga, ne vpraša vlada, kdo je zakrivil izbruh stavke, temveč enostavno ukazuje: — Delo v rovih se mora zopet pričeti. Ne vpraša, kaj bodo rekli k temu stavkarji, ki so vzeli na svoje rame težak križ nezaposlenosti in pomanjkanja, kaj bodo rekle družine stavkarjev, ki stradajo. Javni blagor, to je blagor premogarskih kapitalistov, zahteva, naj se zopet prične z obratovanjem in premolar ja — naj vzame hudič. D o p i s L trel»a bati, ker je vse pod streho 1 Velepomembno pa j»» za vsakega, kateri namerava iti na ta izlet, da mu ni treba na avtomobil "čakati, ampak gre kar v me-sto na 6th pri li'.-u'ir*»auiii Store ter sc s Harmony kam <3o Kebwai Station. Tanu ste na prost o ru. V<*der se vrši izlet. Ta kara vozi vsake eetrt ure tja iii nazaj, tako da kadar hočete' na izlet iti ali domov, ne bodete; več- T-akali 1'ot C-etrt ure. Tisti, ki' imate avtomobile, pa peljite po i Kverirreen Road ali 3rd Degree do Keown Station. Proator je eden najlepših, kar se jih z&more dobiti za ijlete v vj*eh ozirih. Vljadno ste naprošeni vsi Slovenci in Slovenke v Pittsbnrghu in okolici, da se tega izleta udeležite v največjem številu ter pripo-'inorete k boljšemn uspehu. C-isti |dobiček je namenjen polovic« Slo-venskemu dramatičnemu klubu n Pittsburgh, Pa. j Kemoo« vročina prevladuje! tukaj v Pittsburgh«, da jo komaj, prenašamo, Ali pomagati si ne uio-j rerao, ker nimamo nredstev, da bi. »i zamojfli vzeti počitnice in sej odpeljati na kaki pripravni hladni, kraj. A, kaj še, kaj taksira ni za ubogem trpina. Trpin naj gara in pridno polni kapitalistično bisago,< katera tako ni nikoli napolnjena.} Za to trpinovo uslugo bodo pa že' tudi oni akrb#4i, da mu dajo počit-J nice, ne glede, ali ima kaj v žepu' ali ii#. Da pa slovanski trpin tukaj v Pitt«bnrghu in okolici dA duška' ▼naj za par urie, da pozabi na avo-jc gorje, je sloveiuko pevsko dru-j £tvo določilo 23. ju-j lij, da napravi izlet (piknik) na' jako finem in pripravnem prosto-' ru na Rustic Grovc. kateri vam se' za »daj ni man. Dežja se vam m Dne 4. julija je priredila Amei*i ška družba v Londonu veliko po- , jedifio na east bivšemu pre dsedniku >aftu. Poglavitno jed je tvorila juha iz želve, katero vidite na sliki. Želvo je naročilo vodstvo hotela Savoy naravnost iz Indije. j nabavo potrebnih stvari pri igrah, katerih se več namerava napraviti io zimo. druga polovica pa za pu-: j kritju pevskih stroskov. Za dobro zabavo bo vam igral orkester iz 57. ulice. Za prigrizek bodo ?t fino pečeni j an j T-k i ter drugi mrzli prigrizki. Seveda, za su-iha grla bo tudi preskrbljeno, da ravno vede ne bo treba pit L Vstopnina je jako malenkostna, sani«/ en k voder za osebo. Zatorej pridinio vsi na ta izlet in pomagajmo Slovenskemu dramatičnemu klubu in pevskemu društvu "Pre-šern"'. ki sta nam oba za razvedrilo in zabavo. Torej na veselo svidenje v nedeljo 2:i. julija 1022! Ivan V a roga. Detroit, Mich. Minulo je nad tri leta. odkar sem zadnjič «"-it al slovenski list. Pred kratkim pa sem dobil v roke slovenski dnevnik Glas Naroda, s, Slovenci **on the Pacific < "oast" najbrže računajo, da sem se gotovo že iztejrnil. toda jaz Nem ravno pred kratkim siekel vojaško suk- njo, Da sem bil vojak, mi danes nI; žal. l.aliko rečem, da sem ameriški; : državljan, in tudi amerikanskega 'jezika sem se dobro naučil, poleg, tega pa tudi nekoliko nemško. Bil! 'sem v Nemčiji nad dve leti. Tamkaj se nam je prav dobro godilo-ker za t je bilo mnogo mark. Sem-1 int ja si je vojak lahko privoščil i čašo dobrega piva. Meni je bilo i prav težko zapustiti Koblenz, toda dne 10. marca t. !. sem mora1, čez "biji drink". Vožnjo po morju smo imeli še dosti prijetno, ihisi je bil naš parnik zelo napolnjen. i •Pred kratkim sem dospel v to i mesto. Tukaj je več tovarn, kjerl izdelujejo avtomobile, toda navadnim delavcem plačajo tukaj samo 40—4"» centov na uro. Jaz m'in še' proti Fordovi tovarni. Tamkaj imajo "ex-soldiers" ž«' n«-kak>ii< • prednost, toda delati -e mora prav ■ pošteno za doiičnih Mislim, da se boui kmalu zopet nahajal v . Nemčiji. Pozdrav vsem Slovencem v Ore , goli City, posebno družini M. P.; • A k # : . Ex-soldier. Iz Jugoslavije. Nova velika banka v Vojvodini. Kakor poročajo iz Zagreba, se vrše v Subotiei, v Novem Sadu in drugih mestih Vojvodine pogaja nja o združenju več bank. S po močjo londonskega Rothsckildo-vega koncema, ki je sta\il v to svrho 100 miljonov dinarjev na razpolago, se bo iz malih bank o-Miovala velika banka s 40tl niiljonii I3in delniške glavnice. Nova banka bo imela v vsakem mestu Vui-vodine svojo podružnico. Trgovina Jugoslavije s Švico. Izvoz iz Jugoslavije v Švico jc narastel od 25 miljonov leta 1920 na 47 miljonov Švicarskih frankov leta 1L>21, drvčim je uvoz Švi-v Jugoslavijo padci od S na 5 in pel nrljona Švicar, frankov. Vzrok porastu izvoza iz Jugosla-\ i je v Švico in padcu švicarskega izvoza v Jugoslavijo je v visoki švicarski valuti. Izvažali so v Švico največ jajca, meso in češplje. Poljedelska razstava v Bitolju Srp»ko poljoprivredno društvo vrši velike priprave za prireditev splošne poljedelske razstave. Smrten padec iz četrtega nadstropja. V Zagrebu je padel kleparski pomočnik Nikola IJasarič s strehe štirinadstropne Rudovičeve hi^e na voglu Moravske ulice in Wi!-sonovega trga. Padel je na dvorišče sosedne hiše, kjer je obležal nezavesten s polomljenimi rokami in nogami. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Nemci iščejo stikov z Jugoslavijo. , Po prizadevali r: dr. Schlitten-baucrja se je nedavno v Monaiko-vu (M®ncbcn) na Bavai^em ustanovilo nemško-jugoslovansko društvo, čegar nal<»ga ni samo tr govakega, innrveč v prvi ^TSti idealnega značaja. Novo društvo ima namen, da s predavanji, z razstavami in periodičnimi publikacija-rui, z osebnimi informacijami seznanja Nemce z jugoslovanskimi razmerami. V odbor so bili izvoljeni najodlien^jši predstavnik: jinonakovskih znanstvenih in trgovskih krogov. i Vodne sile Jugoslavije. Ceneralna direkcija za vode je izdala brošuro, v kateri .-*o popihane vodne sile Jugoslavije. Po tem popisu se nahaja v rekah cele Jugoslavije pri nizkem stanju vode miljon« 507 tisoč 7!X> konjakih sil, ki se pa dajo izkoriščali' samo ttkom i' mesecev v letu. A_ko se pa izvrši regulacija rek. bi se mogla uporabljati ta sila tekom celega leta. Regulacija rek je tedaj z<*lo važna; ž njo se dajo odpraviti ali vsaj zmanjšati velike povodnji, z dru^e strani bi se na i tak način ohranilo dovolj vodnih sil tudi za čas su^e.. Jugoslavija (izkorišča dosedaj samo 160 tisoč konjskih sil. Dobave iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Iz Beograda se poroča: Železniško ministrstvo je .sklenilo pogodbo z nemškimi tvrdkami o dobavi 11 popolnih kuril ruških delavnic. Te delavnice bodo izvrševale manjša popravila lokomotiv in strojev ter bodo nameščene pri .(postajnih kurilnicah. Stroji za 11 kurilniških delavnic predstavljajo vrednost 2 miljona zlatih mark. Nadalje »o zaključena pogajanja i glede naročil vodogrejnih cevi za parne kotle železniških lokomotiv v množini 20 vagonov, kar pred-j stavi ja vrednost 200—-100 tisoč zlatih mark. Nadalje je Nemčija ponudila železniškemu ministrstvu 11 tisoč ton (1 tona = 1000 ik^) železniških tračrric po ceni 38 ilatih mark za 1(X) kg. Ker so pogoji ugodni, so oblasti odgovorile da sprejmejo ponudbo, tako da bo kmalu imela Jugoslavija tračnic v t vrednost i nad -4 mil j one zl. mark. Izvor konj zabranjeti. 11 Iz Recjrrada xjoroi'-ajo: V generalni direJ.Teiji carin se je rešilo, da se odslej zabrani izvoz konj v ; kontigentih. m Vieer zato, ker 90 se vršile velike zlorabe. Na mnoga vprašanja mejnih ve-l terinarjev je odgovoril minister, da je izvoz konj za klanje in konjskih kož dovoljen, Vendar pa i morajo biti konji v taksnem stanju, da n'so za nobeno drugo ra-, bo več sposobni Peter Zgaga Poročajo, da je Lenin zopet mrtev. Topot so ga zastrupili. Jaz sem prepričan, da ta strup ni posebno uplival nanj in da bo znova oživel. [" • • • Nasprotniki sovjetske Rusije so poskušali že z vsem: s kanoni, minami, puškami in kroglami in slednjič eelo s strupom. Toda Lenina se nič ne prime. • * * LTinrl bi morda, če bi ga po ju-deški poljubil kak francoski diplomat. V sedanjem času ni namreč hujšega strupa na svetu kot je francoska slina. —' * * • Clevelandski slovenski urednik mora pa res imeti precejšen puli pri vladi. Prejšnji teden je vabil skebe 11a delo. in glej, včeraj se mu je pridružil predsednik Harding. Sedaj jih skupaj vabita. * • * Oče je imel svojega sina doma zaprtega in na verigo priklenjenega. Ne\vvorške oblasti so ga zapr-1 le, ali kazen, ki jo bo moral od-(sedeti, ne bo dolga. Ilujša kazen bi ga seveda za-' dela. če bi kaj takega štoril s I svojo hčerjo. Toda za hčer bi bilo ,veliko boljše. ! * * * j Jadranska pogodba odobrena, j Odobrilo jo je jugoslovansko mi-, nistrstvo pod pritiskom kralja Aleksandra. Ta pogodba določa par stvari * glede Zadra in Reke. Bog ve. kdaj bo odobrena tista pogodba, ki bo določala, da nima Italija ničesar iskati {»o naših pristnih slovenskih krajih? • • * i 1 V roke mi je prišla pesem mladega dekleta. Pesem se glasi: Tiš*'i me, grozno me tišči, pri srcu. če pomislim nanj. Ponoči nimam lepih sanj. Gorje mi. ker tišči. boli. A rada ga imam zato. ker je ponosen in visok; visokopeten je in slok; ne dam za čisto ga zlato. ( Ker trdokožen je. se mu t ne smili moja težka bol, ne vda se ne za in<". ne col. Jaz hodim dalje brez strahu... Zahteva, da brez nogavic hodila žnj\u bi vsako pot. Pa pravim mu: 4*0 ne, gospod'. Jaz ovojih vam ne dam pravic!" i Potrpežljiv je. Kaj ne bo! Ne zine nič, pa če deset -jzapičim nohtov, kot štilet Mnabrušenih. mu v telo. * I I f . , - - Vse eudi se mi. ko sem znjun. 1 V zavisti sijejo oči 1 i prijateljicam. Jaz trpim. Vse samo zanj. ker žnjim živim.j A to boli ... Oh. to boli ... .» ^ * Lepa pesem, kaj ne? Punca jo f] je zložila na čast svojemu — preozkemu škrpetu. V kopališču je bilo. Kopale so tudi mlade deklice v iz van redno i. lepih in srčkanih kopalnih oble-?ikah. Pa pravi petletni sinček svoji * materi: — Mama. jaz bi bil tudi J rad deklica. Toda. kaj, ne, sedaj je . že skoraj prepozno? • * • PVed kratkim je prisostvoval I anirleški kralj Jur konjskim dir-. kam. Na glavi je nosil visok ci--: Tinder. Še celo angleškemu kralju je postala fcTaljevBka krona neko- > : liko pretežka. • * • "j Dokler bodo zavezniki prepri-a ; Čani. da je mogoče iz Rusije do-" biti kaj denarja, se bo vršila konferenca za konferenco. i * * * Prokleto cigansko življenje — i je vzkliknil rojak, ki se je moral v po tridesetih letih premufati. ^msss^^sssmssmsssss^^^^sssmss^m Obupne razmere ob laški meji. Z Unca poročajo: Poslanec Ku-si je v spremstvu domačinov 11 pograničnih častnikov ogledal sedanjo začasno mejo med Jugoslavijo 111 Italijo. Ta meja reže živo v telo našega naroda ter ogroža gospodarski obstoj občine Un-:a. Občino Planino je ix. skoraj u-uičila. Za kmetovalce so razmere naravnost obupne. VsaJc dan it* morajo kmetovalci pr^d ItaljaCi [)onižt.vati. če hočejo obdelati svojo zemljo, ležečo na italjanskciu uzemlju. Od pamtiveka m> obdelovali to zemljo njih pradedi, sedaj laliko vsak italjam>ki vojak prepreči obdelovanje. Kot kmet je bil poslanec Kušar od hude krivice, ki se godi na-šim kmetom, vidno ginjen ter je obljubil, da bo storil vse. da se bo krila državna meja s katastralnimi mejami občin. Glede te zadeve je nastopil 11a seji ministrskega sveta minister Pucelj ter prepričal ministrski svet. da je vsaka druga meja ne mogoča. Zategadelj je skoraj gotovo, da se želja vrlih naših kmetov ob meji v polni meri uresniči. Velik požar pri Kostanjevici. V vin»ki gorici na Bočju pri Sv Križu pri Kostanjevici je izbruh nil požar, ki je uničil do tal štiri vinske hrame. Posestniku Antonu Zorku v Velikem Mraševem je po-žar uničil dva hrama, tri vinske stiskalnice. Čez !J0 hI vinske poso de in :>j hI vina, namenjenega prodaji. Pri omenjenem posestniku je imel shranjeno vino tudi K Radovanie s Starega grada, kate reniu je pogorelo okrog fi hI porso de in vino. Posestniku Janezi Zorku v Velikem Mraševem je po gorel popolnoma nov hram. Vrle mu gasilstvu »a se je 1 posrečilo re šiti vso posodo, stiskalnico, kakoi tudi okrog J-i hI vina. Posestniki Francu Pir^u v Naklem pa je po gorelo kakor Zorku vse do tal. Iz med težko prizadetih posestnikom ni bil nihče zavarovan niti za maj lino svoto. Škoda znaša do ."MXUXK kron. Par dni poprej so ponoči i ravno tej gorici tatovi vdrli v pe tero vinskrJi hramov ter odnesfci .se veda tudi nekaj vina. Domneva se da so bili tatovi tudi to noč nt delu in so ali nalašč ali pa po ne sreči zanetili požar. Da ni praco časno prihitelo gasilstvo na po moč, bil bi požar uničil nad dvaj set vinskih -hramov. Za gospodarsko šolo Kmetijske družbe je dovolil minister Pucelj iz sred ,stev drž. razr. loterije 20,000 K. 1 V Savi je utonil. V Stožieah se je v Savi kopal« več fantov. Kden izmed njih, ki 11 znal plavati, je zašel v globoki vodo in se začel t potapljat i. Med tem, ko so tovariši temu priskočil na pomoč, je izginil v valovili 16 letni Avgust Prešern, sedlarsk vajenec pri Balantiču, ter utonil Smola je smola. Pred nekaj dnevi je hotela nek; ženska v neki mariborski trgovin I ukrasti kos blaga. Bila pa je pr delu zasaeena in izročena policiji Da bi ye rešila iz škrtjn-ev, je za prvo silu povedala napačno ime, kar pu ji ni posrečilo, ker so jo policijski organi spoznali. Kljub temu ni obupala. Stisnila je redarju 10 dinarjev v žep, da bi ;H>tr-dil njeno napačno ime. Toiia smola. v katero je zlezla, .se je »at ice krepko držala naprej. Tatica se piše Alojzija llrovat. doma iz Slivnice. I lila .i« izročena sodišču, kjer se bo morata zagovarjati tudi zaradi poskušenega podkupovanja uradne o?* be. Trajno sta vpokaiena poštna upravnika Josip Modic v Kamniku ter Vincenc J ere1« v Mojst rani. Velesejem v Ljubljani. TI. ljubljanski vzorčni velese-jem bo od 2. do 11. septembra t. I. Svojo udeležbo je priglasilo že mnocro sveiovnoznanith t-vrdk; po-sebno strojne veletovarne domače 111 tuje boro bo bliščšalo del' našega obrtništva. Ob tej prilik bodo obiskovalci zamogli videt uspehe 2'Metne obrtniške organi zaeije, katero je prvo počelo ra\ 110 "Celjsko obrtno društvo". "V tej razstavi se bo pokazala žila vost in ^linozavest našega obrtni jštva, da ti /. damami, ^jeal zda t o, zdaj ono Ter jili kritikoval tovarišu z vidika lahkomiselnih in tf>r»'s<»v, Zgodilo se je, dn mu j< kar odkrito gladil pot; nemara j« tipal s tem odvrniti njegove misl od Don*.' in grof ga ni ustavljal zdelo se je, kakor bi sprejema njegovo petolizništvo kot vdanw intimnega prijatelja ter ga še na lašč izpodbujal; K iron je bil prepričan da se zabava izvrstno. Zna aj naših veselic je vse pr* ko revoluei jonaren ; naš človek y veiv-1, da živi. in kadar je nje«n dobro, hi >e pobrati! mairari z vr»i goni. Današnja zabava je preVa šala v lojalnosti vse. kar pomn zgodovina. Prireditelji bili 7» naprej izdali parolo zop»jr "sfe herno pritiranost": irodha _y<» ot ur i-* 'i'"v- tu p.ja\!jenju takoj prek nila "Hej Slovane" ter ureza!: cesarsko, ki so jo poslušali vsi st< je in z odkritim glavami; ko m nato zaorili bučeči "živio!" i. Smtičiklasovih vrst, je predete grofo\k« obmejna rajo" ter sviraje v ist sapi spoštovanje do nemške kul ture in neomajno zvestobo "nje go ve mu veličanstvu". Ko je o pravil naš prvoboritelj. sta po\ zela klarinet in bombardon, na to\|kalon in za njim Kabina, da ■diši narod v*e svoje apostole. — Grof se je hlinil, kakor l>i stre gel na vsako besedo. "Pustiva ta popularni dolgčas," ga je odrešil spremi jeva lec "Dajmo ljudem, kar je čl o reškega, t« živini, kar je kravje ga; so pač bitja, ki morajo jest •eno.'* "In kje — oprostite — so na jine jasli?" je vprašalo njegov* visokorodje napol dvoumno, na pol z grofovskim idiotstvom. Egon je preslišal nevarne be sede ter rinil dalje, k sam panj skemu paviljonu, kamor je bila go>pa Tončka nastavilo Nino, prepričana. da crrof ne bo pil de mokratskih vin. Že oddaleč se j ma je zvila naproti; predme' hrepenenja je videl, da je nestrpno čakala nanj. Boprata zidana obleka ji je pristopila slabo in razodevali namesto vkusa ten* vo* mikroskopičnih čarov; al grof jf premagal nasmešek, k pa jf* silil. Oore ni videl nikjer Pred dnevi je bila povedala, d:; ne sprejme nobenega poda: vs* take odvisnosti sn zdavnaj pre sedale njeni samosvoji naturi. \ Morda je tudi upala, da bo Iz- j ven paviljonov lairlje kak hlpee j sama ž njim. in to je bilo glavno ' zakaj oba sta hlejwda po medse- i bojnem priznanju. V misli na- i njo je grof izpraznil prvo Čaš. ! "na zdravje najlepše dame na; tej veselici**; Nina ga je seve- 1 da razumela po svoje ter nabru i sila orožje za veliko ofenzivo. — j Prav takrat pa je navalila trn j ma. ki je videla grofa zaviti k t šampanjcu; vsak je tiščal, da bi f se priteknil njegove suknje alt , vsaj zaduhal njegov parfum. Z! jali so vanj kakor v afriško zver. dosti milih pogledov je padlo na Egona. ki je nosljal za žive in mrtve ter pačil obraz, kakor bi se bil žolč« napil. Smučiklas. p»»-tan od solnea in govorancij. stopil mednje bas o pravem času, da vidi * krvavečim srcem kako ljubeznivo se je grof poklo ntl Ombnnčevim; prižli so bili s KnšmHjenu pora v preprostem beiem odelu, ki ga je krasilo Je-Šfett kaj razen žive vsebine. i PETNAJST LETNI MORILEC PRED SODIŠČEM "Toda, mama, včeraj si mi rek-. la, da ne smem govoriti o stričevih laseh. Pa saj jih nič nima T' R a d v E T1SEMENTS NAPRODAJ lepa farma v Coloradi. Je obdelana in obsejana ter preskrbljena z vso poljedelsko pripravo, živino in vsem pohištvom, kar s>e ga potrebuje. Proda >»e po nizki ceni radi družinskih razmer. Za vse podrobnosti v=e obrnite na lastnika: Michael I.umpert, 13 N. Newell St., Kenosha. Wis. (19-UO—7) Slika nam kaže petnajstletnega Francis Kluxena v okrajnem sodišču v Morristown, N. J. Fant se mora zagovarjati zaradi, umora enajstletne Janete Lawrence. ' .^Ifl Razdor v ruski pravoslavni cerkvi. Snažna usta. (Foreign J_;uiguage Information Service Jugoslav Kuri.'du.) ; Malokdo pomialja, da stanje ust vpliva na tri bistvene vire življenja : hrano, vodo in zrak. Brez te trojice ji i življenja. Vlada tr.»ši ogromne svote, da zasigura suaž-n<»st hrane in vode. Gospodinje pazijo na čistočo posode in namizne porcclaue. V vseh [KMlrobnosati po- i luga >:e največja važnost, da bodi.; hrana čista, predno pride v usta;: wo pa je šla preko ustnic, se ne ' brigamo več in jo prepuščamo ta-j korekuč j i j t* *i i usodi, d;isi usta >.<»■ večinoma nesnažna in hrana se, lam '»kuži. tudi če je bilu čista poprej. Kateri je najboljši način, na o- i, hranimo ust« čista in preprečimo-' gnjilobo Tu so štirje prak- tični nasveti: , 1. Najprej naj vam dobri zobo-! zdravniil-. jn»pravi usta. Koristno ( je za zdra\ je in za žep, da greste i {"'stokrat 1: dobremu zobozdravniku. Vsaj tri ali štirikrat na leto. -Morali 1>: si dati pregledati , j zobe j»ot<';:i X-žarkov, da se ugo-ij rtvi stanje izpolnjenih korenov in stanje k< >ti okol.> zobnega korena,j ker ravno ti deli morejo motiti zdravje \>t-gu .sistema in s t**ui» I zmanjša* i odporno silo telesa pro-j ^ti boleznim. Vsi zobje, pri katerih, je liti živec umorjen, s<< sumljivi, dokler se ne dokaže, tla so neškodljivi. Ako zob ne boli, to še ne po-;menja, da ni bolezni. Prisad lahko! j nastane tudi brez bolezni. V ta-i kem slučaju le Rentgenov i žarki' jo morejo odkriti. •S. Naj vam zobozdravnik da na-i tančna navodila o primernem sna-ženju lisi. Treba uporabljati vsaj j jt-ri minute zvečer in vsako jutro j .za utiranje zob in dlesna (mešaj j(koio zob J. da š govoril o njegovih laseh!" Drugi dan pravi Petereek pri mizi: MOŠT! Rojakom naznanjam, da bom kma- i lo začet razpošiljati sladki mošt. kateremu bom prt-šal iz najboljšega grozdja. Kukorimro se sod teira mo^ta odpre. začne šumeti ter se izpremeiti v vino. Ker tletos srrozdj,. dr.ižje kot je bilo lansko teto. bo icnu moštu, be-] ■ lenni ali rdečemu S t R;*lon a posodo vred. N.«ri < ilom je trel>a pridej.i«! ; .Money Order. V niojili rokah monij" biti 1- sept. 1'ošitjiim samo sotle po Stephen Jackse Box 161 St. Helena. Cal. Napa County SLOVENSKA BANKA v Zakrajšek & Cešarek 70 — 9th AVE.. NEW YORK. N. Y. i ni» d in 16. ccsto > pošilja denar v Juaosl,ivijo, Itatilo itd. — prodata vozne listke za vse važnejše črte; — izvršuje notarske po-sle. ki so v zvezi s starim kralem. — Cene vedno med nalmijiml. — Telefon Watklns 7522. ZA SIVE LASE "NATURAL HAIR RESTORER" ^^m^ naša iznajdba, vam ohran »ve iu ilruRe tuše pred iz padanjem. Odpravi prahlaj redi korenine in liomaKd ra VSA St. las. ^^^ •"Natural liair Restorw ni barvilo in se uape5nt» uporablja z Tiošk*- in ženske l.i>e. Steklenica z vse Tli navodili se vam pošlje za 11.00 pta v naprej. 1'speh Zi« ko to vi jen ali pa vam vrn lenar. Victoria Mfg. Co., 555 Morton Btdq.. New York Clt PREMOGARJE za ORGANIZACIJO PREMOG ARSKEGA KOOPERATIVNEGA RUDNIKA Iščem ' takoj po dokončanem itrajku. Posebno se nai oqlastjo oni. ki so bili 2 menoj v Zanesville. O. Premoqokop bo pri Lisbon. Oblo. PAUL KENDA Pratt City, Ala. i stvo mu je očitalo zakaj je zavzel nasproti boljševikom sovražno stališče in poslal svoj blagoslov ujeti carski družini. Pozvalo ga je, naj odstopi, ker se da !«• n;t ta način v rr?Gki cekvi preprečiti anarhija. Dva dni nato je u-radni Ust "Izvestija"' javil patriarhov oa>top. ]9. maja so ga konfinirali v samostanu Donskem. Dne 20. maja se jt? pod zaščito sovjetske policije naselila v patt-i-arhovi rezidenci komisija, v kateri sta škofa Leonida in Amonij, prot opresbit er ja Vevfdensk: in Albinski tt-r nekoliko druglli dnhovniknv in dijakonov — v^i progresisti. Ta komisija stoji danes pod naslovom "'Provizornejra cerkvenega sovjeia"' na č^lu rn-ske cerkve. V okolicih je pozvala duhovšino. naj na lokalnih zborih obsodi patriarha Tihona. Obenem je sklicala cerkveni koncil. Patriarh Tihon je pred odhodom v neki drugi oddaljenejši -a-mostan. kamor so ga premestili, izdal spomenici. v kateri pojasnjuje. da Lra razni razlogi, posebno pa želja, da kot poglavar ruske cerkve ne bi prišel pred boljševi.ško sodišče, prisilili, da se umakne z vodstva cerkvene uprave. Reform i stična duhovščina jje preko provizornega cerkvenega sovjeta poslala na narod proglas, v katerem mn naznanja, da je do sestattia sklieannega cerkvenega koncila prevzela upravo cerkve. Cerkvena komisija je v stalni zvezi s sovjetst"1 oblastjo in izdaja svoj uradni list pod naslovom <£Yera in cerkev Kitajski boIjšev?ki proti krščanstvu. V-dt'd agitacije Rusov je število kitajskih komunistov vedno večje. Posebno med dijaStvora je mnogo komunistov. Le-ti, ki so pričeli pridigati sedaj silno srdito proti krščanstvu, pridobivajo vedno več pristašev. Prot»ikrščansko gibanje je tako naraslo, da so že mnogi zapustili Kitajsko, ker se bojijo pobojev. - Prvič v cerkvi, "Xo. mala Anica, danes si bda prvič v <*erkvi. Kako ti je uga jalo ?" ''Zelo lepo jo bilo. Vsi otroci so bili mirni. Samo gospod župnik je jako kričal ter mahal z rokama." ADVERTISEMENT SLOVENKA ŽELI SLUŽBO za hišna opravila, tudi pri otrocih paziti. Na.ira.jše bi šla v New York flli pa tudi v <'levelandu. Vprašajte ali pišite na: Fannv .Mekinda. 6L't» K. 124. St., Cleveland, Ohio_(18-20—T) D E D S D i N A Oqlasi naj se na spodnji naslov ANA POTOČAR in nienl mladoletni J-feri ANA ln MARIJA, žena In otroka Dred nekako^ dvemi leti ubiteqa Louls POTOČAR-ja. člana društva št. 32, S. N. P. J. v Broughtor, Pa. Slučalno pa. da kdo ve za nlih naslov. nai hh opozori na t' oglas ali tavi njih naslov bafi*i. POTTER TITLE b TRUST COMPANY Administrator r i the Estate of Louis Potocher PITTSBURGH. PA. Brezplačno. Kdor narorl kako knjige, pri-Vozimo mu knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavce t Pennsylvania brezplačno, dokler nim caloga ne poide. slovemc publismng co. New York. N. Y. £a bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER Tmaiika »Bamka n« ▼ pat. or. TAz. da st J Prijatelj v Potrebi ej tfeak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vase prihranke pri nas na "Special Interest Account" kar utirate t« prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokrittti s naj. boljšimi ameriškim! fcondi, tisti DOHODEK, pa iznaša na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.00. 82 Gortiandt Street New York City S tovariško neprLseljenostjo \ je dala grofu roko; vsi gledalci! so ji zamerili, ker ni pokazala j niti zadrege niti navdušenja. —: Njiju oči so se ujele v potuhnjenem blisku; toda zdelo se je, da ne bo srečnejša od Nine: Pohlln. ki je bil zapravil z instriranjem svojih dam obilo časa. je treščil j brez sape vmes, naravnost k vi-sokorodju. ter ga popadel za ro- i ko. kakor bi zvgrabil izgubljeno , lastnino. Grof je obsul humam-j sta s prijaznostjo. Smučiklasje i j takisto, škripa je natihem z zob ! mi. Ženo in Vido je bil zaupal FTrižsju: okrenil sp je. da bi sko ( čil po njiju, toda grofh se je sa ] rnemu hotelo odtod. "Ni^m ces^r. da bi hodile da ' me rn inafln*" je protestiral v; simpatični skromnosti. i! Odvetniku ni kazalo drugega kakor čakati boljše minute; v J tolažba vesti je miarnil Egonu z 1 j of m i na Doro; bedak, ki se hvališ v uspehi, ona pa vodi Kosme- ' Ija s seboj! Sinu sta bila zlezla ' I šampanjec in fina družba v lase ; j bojaželjno je krenil na Dorino de i sno stran, ne da bi pri tem izpust ol grofa, k ga ni mikalo gleda-dati tekme dveh drugih za last-! ni plen. Košm^lj jp vlekel devoj-' ; ko pro'-, toda Egon se nI Iznev«*- , j ril, v zabavo Dori. ki je stresala , I svoj hladni, srebrni smeh. S težavo se je grof iztrga! i ti ^ skri! r.n knp ljudi; za^op*1] je svo- [ Imdneje ter jo ubral za lastno . pe^t. Množica je rinila brez cilja: . | vinske pare so se mešale s par- j fnmi in potnim vonjem teles; o-brnn so hili razgreti, oči svetTe' ( od nejasnih pričakovanj; pred ] nekaterimi paviljoni so že kričali in mahali z rokami. S pevske- , ga odra je bu'-alo ''morje adri- ; jansko"', drugje je vriskal "re-', giment" in dalje tam je živel ne- , izogibni "starček v vinskih gorah"; vse skupaj se je zlivalo v ] posebno. irluŠer-o himno narodna -veselice, ki je vzlie menjavi be- , sed:l povsod in vselej enaka.... V solneu. ki je rajalo na pestro ; vznemirjenih človeških valovih. *>e je zdajci zasvetila glava blon-dinkc »« polnim jerbasom rož: grof je >pozna1 Pohlinovo Vido | in njenega variha suplenta. Po , dolgem premišljanju je bil humanist uvide], da bi vloga cvetliča-riee še najbolj pristojala hčeri; gospa Ana jo je morala vriniti v krog sodelujočih dam ter oblečf brez ozira na stroške. Cel teden dni je učil siroto, kako naj se ve- de in reče to, ako jo grof pobara ono; tudi zdaj mu je bil šinil za petami, da bi nadziral nedvojbenr roman. Vida, ki svoj živ dan ni imela toliko svobode, je žarela od radosti in delala sijajne kupčije, le misel na grde očetove nauke je včasih mraeila njen poluotro-ški obraz. Videč grofa, je poškr-latela in v hipnem stralra prijela suplenta za suknjo,- toda bavbav = je ni kanil pojesti. Ne meneč se za njeno zadrego in Milanov mr-kli pogled je izbral najlepšo rožo ter plačal z rumenim cekinom "Komu naj po pokJonim? je vprašal nato, vrt*Č cvetlico med pr*H. "Vsaka je bo vesela!" je re ; kla Vida skoraj hudobno. ! "Nu da,'* je skromno zategnil j grof. primerja je vrtnico k njenim ! lasem. "DozvoTite. gospod Kri ! žaj — naj ostane pri svoji sestri-] ci." Ali preden je utegnil suplent ! pokimati. je Yida ušla. vsa temna j od sramežljive rdečice. "V zemljo bi se udrla ž njego • vo rožo na glavi,'7 je pihnila va- i rihu, ko je pridirial za njo. "Tn[ Nina hi mi izpraskala oči.! Tn sploh Milan, nobenih rož ne ma- ( ram razen tvojih.je dodala z ja-l snim pogledom. "Če bi vedel, ka-! ko lepo se je razevela sinočnja:; ko sem jo davi pogledala, se mt j je zdelo, da slišim tebe, ki mi vo?- ! čiš dobro jutro." "Poka/em ti dobro jutro!" jej za rohnel humanist, ki je bil gre-' vno planil za hčerko. "Takole u-bogaš očetovo voljo? Niti majčkenega veselja mi nočeš storiti? Tjc čakaj, izbijeni ti tvoje plebejslce manire Že ga je srbela dlan ; toda spomnil se je "stoletij časti in vite- * štva*? ter grofa, ki ga je bil pn-; stil za hrbtom. Brezupno je mafr-i ni! 7 roko in krenil nazaj. ! "Kaj delata vidva tu?" je na ! hrulil gredoč Rovana in Rožmari-j na. "Kamorkoli se obrne človek, j se spotakne ob vaju; in neostri-žena se mi klatila po veselici; gens barbara et ineulta____MarS izpod nog. domov, in knjige v roko!" : Rovan je hinavsko povesil gla-! vo; ko pa je dirjal profesor i dalje, pe prav zgr^orno izpro- ! žil za njim. "Tak kupi zrtaj rožo. plaSlJI- ! vec!" je dregnil Rožmarina, — j "Usti se in tuli za njo, in srčni • as je potegnil, pa bi se najrajši skril, ko mu cvete prilika; nu vi- \ diš. že spet sta izginila!" Znameniti publicist Palmieri o-pisuje razvoj stvari v ruski pravoslavni cerkvi od prevrata do da našnjega položaja naslednje: Najprej je veljal kot duhovno središče ruske cerkve patriarh Tihon. Toda kmalu se je izcimila' ločitev duhov ter sta nastali dve struji; tradicionalni "pravoslavci in verski reformist i. ki tolmačijo evangelij v zmislu komiip ist ' ga nauka. Tradicionajci so hoieli organizirati cerkev po katoliškem zgledu ter naj bi v Moskvi sedel roški papež, ki bi mu bil podrejen tudi carigrajski ekumen^ki pa triarhat. 7a\ \s tezo so bili v glavnem ubežni ruski cerkveni dostojanstveniki. živeči v Bel gradu in Sofiji. Po vsej priliki je ta skn pina delala po inspiracijah patriarha Tihona. V tem so se pa reformist]. so ostali med ljudstvom v Rusiji, dobro organizirali. Na čelu jim . stoje vladika Antonij, protopres-biter Vevdenski in pop Kalinov-ski. Patriarh Tihon je poizkuša! delo reformistov onemogočiti ter jih je v raznih spomenicah preklel kakor tudi tiste, ki bi jI in sledili. To ravnanje patriarha Tihona sovjetska vlada ni prezrla. 'Pravda' z dne 12. maja t. 1. je pihala : Zgodovina patriarha Tih or. m m poučila, da bi bil lojalen nasproti zakoniti vladi. Naša strpljivost je predolgo trajala in je čas. da obrnemo svojo pozornost na mino. ki jo po patriarhovih navodilih polagajo pod sovjetsko vlado cerkveni dostojanstveniki. Sicer so pa boljše vik t že od zadetka delali proti Tihonovi skupini s tem. da so podpirali reform i ste. Dejansko je del ni/je duhovščine že davno mrzil višjo hierarhijo in njenega poglavarja. Kasneje je to gibanje zajelo tudi del ruskega episkopata. Brjanski škoP Ambrozij, in njegov pomožni škof Aleksij sta javno in pismenim potom obsodila patriarhovo ravnanje. Enako so storili potem Škof Velikega Ust juga Arzerfi. bjelo-ozerski škof Vladimir in minski žkof Melkizedek. S protesti proti patriarhu je nastopala tudi nižja duhovščina. Patriarhu so o^italf krivdo na smrti tisoče v vsled lakote. na krvi. ki se je prelivala po ruskih mestih in na prisilni zaplembi oerkveneira premoženja, katero bi bil patriarh lahko preprečil. če bi bil sam od sebe odredil oddajo. V ostrem članku jo obsodil Tihona tudi knez Tladl-mir Lvov, bivši fTan vlade Iv ere n-skega. nekdanji davni *a?ovor-nik sv. sinoda in sloveč goreči pra voslavec. Ko je patriarh Tihon končno moral pred sodišče, so kot glavne priče vstal: proti njemu škof Antonij. protopresbitert j Yeveden-stava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance ir kraja, imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdoi že-•i dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna n solidna postrežba jamčena. PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street t : New York ITALIA - -12. avg. V devetih dneh v Jugoslaviji. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odptujejo vsakega torka iz New Tcika. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGAR1A prekc Cherbourg«. Za karte in navodila vpra£ajte najbližjega agenta v vaSem mestu ali okolici. Glede izplačil v ameriških ~ ^dolarjih! Po nevl odredbi finančnega minister. *tva v Jugoslaviji le bankam tam sedaj prepovedano Izplačevanje čekov sil drugih nakazil v tujih valutah. Ako toraj ^oiljete denar v amerikanski veljavi, bo lisi potom čeka ali nakazila, ga banka v Jugoslaviji ne eme izplačati v dolarjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah oziroma dinarjih H sre€i se je pa pri sestavi omenjene odredbe vpoštevala potreba iz »eljencev v toliko, da zamoremo za stran ke, ki Imajo potovati v Amerl*-.«. Izvr. liti še vedno Izplačila v imenikih dolarjih, vendar pa nakazilo ne sme pre- legatl zneska 1250.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameri&kl de. nar se Izplača le proti predlolitvi potnega liste v uradu Jadranske banke v Ljubljani ali Zagrebu. V AVSTRIJI. ITALIC in ZASEDENEM OZEMLJU pa še vedno Ithko brez ovtr l*vr* u Jem o Izplačila v amirilklh do- tarjlh.____ Na nakaznici ali «arečilnem listu naj bo vidno označeno, da se Ima IzvrSitl izplačilo w ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na| se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za pofttnino in druge atroSke kakor Sledi . Za- Izplačilo do S 10.— po 50 centov, za Izplačila od t 10.— do t 50.— po t 1-—, za Izplačila, ki presegalo znesek * SO.— po 2 centa od vsakega dolarja ili po 9 2.— od »to. Denar nam Dosfitl najbolje oo Do* meatie Money Order aH pa New v*-k 4»nk Draft. Frank Sakser State Bank •2 Cortlandt St. New York. N. V. 3r»eafitiJQne Hitra služba v Jugoslavijo. FRANCE ____ PARIS ...... LA SAVOIE . . ROUSSILLON 26. Juli|a 2. avgusta 12. avgusta 14. avgusta Izborne udobnosti — kabine za dve, štiri in Sest oseb. umivalnica In tekoča, voda v vsakem prostoru — jedilnica, kadilnica, bara, brivnlca, od* prt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino in pivo brezplačno, godba. ples. Postrežnikl govore slo- vensko in srbako. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnike. Posebni parhlškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hotejo. Ne vlaitu iz Havre v Jugoslavijo je kompanijskl tolmač, ki govori val Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navoolla se oglasite pri lokalnem Trench Line agentu ali v < - KOWPANIJ8KI PISARNI 19 State Street : New York City še vedno ne razumete, da ona ni odšla nato, ker je ljubila, ampak zato, ker ni bila ljubljena." "Jaz sem jo ljubil." "Da, jaz tudi: toda v nji je bila skrivnost, ki je vi niste razumeli : razodela bi se vam bila v tistem spoznanju, ki ste se ga bali, in ona bi bila srečna . . . Zdaj pa je odšla ta skrivnost z njo za večno in vi je niti sedaj ne razumete. To vas opravičuje, a kdo naj vam,odpusti ..." Prijatelj se je zgrudil na kolena in se je plazil po rožah proti njenim belim mrtvim rokam. Za-ihtel je kakor otrok. Napolnil je bele mrtve roke s poljnbi. "Odpusti, odpusti!" Njen smehljaj je bil v tem trenutku tako živ in resničen.'Mož jo je gledal z mirnimi, temnimi očmi in je šepetal: "Da, jaz sam te poznal; jaz sem te razumel . . ." In je s preziranjem gledal prijatelja, H je obležal ob njenem truplu kakor mrtev. TESNA ZVEZA Z jugoslavijo ^ftEDSEML&nSS New York do Cherbourgr in Antwerp«!) Lapland — 22 jull.; 26 avf.; 30 sept. P Inland — 5 avcuBU; 9 Sept.; 1» okt. Zeeland — 12 a.v*.; 16 sept.; 21 okt. Kroonland —19 av*.;, 23 sept.; 28 okt. Gothland.2 sepL(Naravnost vAntverp) V Hamburg, L,lbau in GdanBko. Samland — (samo 3. razred) 1 avg ^american Inn Iz New Yorka do Flyjnoutha, Cherbourg In Haroburta. •Mongolia — 26 Julija; 30 avr: 4- okt. Minnekahda (samo 3. razred) 2 avg.; 6 septembri.. •Manchuria — 9 avg.; 13 sept.; 18 okt. St. Paul — 16 av«.: 20 sept.; 25 okt. •Nove preuredbe 3- raxreda z y»em modernimi udobnostmi ^ whits Star New York do Cherbourg in Antwerpen Homeric — 22 julija; 19 avg : 9 aept Majestic (56.000 ton) 29 lull.; 26 avg.; 16 sept Največji p&ralk eveta. Olympic — 12 avg.: 2 sept.; 23 sept. Prlvedlte JIH Iz Evrope na natlh udobnih parnlklh. Dobra hrana. Zaprft prostori. Udobij. stanovanja, ITlJudnl služabniki. Udobne vnaprej plačane vainje. Vprafiajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, New York all pri lokalnih um*ntfh. BODITE-ZDRAVI Vsi (lnllirfr KM) PUCKV Sestavina moderns preiskav«. r«psfas mma. Vd Isfansiji si 11 P. a Box m. Hew Tor k 6 (Nadaljevanje.) — Tako? Kako pa »e glasi vaše slavno ime? ' j — Periljo. — Aha. Ali ste mogoče Antouio Periljo, ki bo jutri nastopil kot bikoborec f — Da. to sem. Ozrl se je na starca s pogledom, iz katerega je bilo razvidno, da pričakuje slišati laskavo pohvalo. Besede, katere je slišal, pa so bile povsem drugačne, kajti glasile so se: — Povejte mi, senjor, zakaj se pravzaprav borite z biki? — Kakšno vprašanje! Da jih ubijem. Mi jih zabodemo, da pokažemo svojo umetnost. — Krasna umenost. Ali je kaj junaškega na tem, če se zabode ziltJi, katerega nc je preje izmučilo do smrti? Jaz uoljem žival, kadar potrebujem meso za svoje življenje. Radi dvomljive slave za-bosti ter še preje mučiti in trpinčiti žival, to pa se mi zdi šintarija. Vi bi se ne smeli imenovati espada. temveč bolj pravilno desolla-dor, to je šintar. Periljo je skočil s svojega stola, kot vržen od vzmeti ter se je hotel vreči na starca. Na srečo pa so se v istem trenutku odprla vrata in vstopil je njegov tovariš. Premislil se je, zopet sedel na svoj stol ter rekel starcu; — Vi se hočete kregati z menoj, a me ne morete žaliti, ker sto- j jite tako globoko pod mt*noj, da mi ne segate niti do kolen. — Prav tako je rekla muha levu, ko je brenčala nad njim. Te-1 daj pa je prišel ptiček ter jo požrl. Periljo se je delal kot da ni slišal teh besed. Njegov tovariš je »edel k njemu ter mu zašepetal: —- Zopet prepir? Pazi se. Naš tihi posel zahteva previdnosti.' De^et prijateljev nam ne more toliko koristiti kot nam more škodovati en sovražnik. — Molči. Ta stara pokveka nam ne more škodovati. Povej mi rajše, kaj si izvedel. Govorila sta seveda tako tiho med seboj da ju niso mo^li slišati ostali gostje. Kljub temu pa se je novodošli skrbno ozrl naokrog in ko je videl, da nikdo ne pazi nanje, je rekel: — To je on. prav zagotovo. In veš, kje stanuje? Pri bankirju Salido. — Sto vragov! Pri Salidu? Kdo bi si mislil to. To je skrajno! nevarno za naju. — Žalibog. On mu bo vse povedal. Ali si prepričan, da te je zopet spoznal? — Skoro bi prisegel na to. Zakaj pa se je preoblekel? Samo v namenu, da me zaziblje v napačno varnost. — Potem morava najti sredstva, da umolkne za vedno — Da. razumem te: — s sunkom noža ali kroglo v glavo. Nobenega časa ne smeva izgubiti. Jutri zjutraj bi bilo mogoče že prepozno. On ne sme priti do policaje. Če bi bilo le mogoče izvedeti, v kateri sobi stanuje. — Jaz vem. Čakal sem. dokler ni šel v hišo ter ziezel nato preko plota na vrt. Hiša stoji sredi vrta ter je mogoče priti prav krog nje. Kmalu pot^m. ko je izginil skozi vrata, se je razsvetlilo neko okno na zadnji strani poslopja. Prižgal je svojo svetilko. — To je bil lahko tudi kak drugi človek. — Ne, prišel jt k odprtemu oknu. da ga zapre. Videl sem ga popolnoma razločno. ] — Koliko oken ima soba? — Dva. — Ali je spustil navždol žaluzije? -N« — Ali je kaka lestvica v bližini? — Tudi na to sem mislil ter jo pričel iskati. Na koncu vrta stoji neko drevo, kateremu se je obrezalo veje. Lestvica še vedno sloni ob njem. Dosti je dolga, da sega do okna. — Lepo, zelo lepo. Žalibog pa se še ne moreva lotiti dela, ker je prezgodaj. Ceste so še preveč polne ljudi. L,ahko bi nas ta ali oni zapazil. — Počakati morava do polnoči. Ali pa bo ob oaem času še pokonci? — To je vseeno. On ne sme učakati jutranjega dne. Če je pokonci. bo dobil krogi jo skozi okno. Če pa spi, bo nož opravil svoje ' delo. Sedaj pa pojdiva. Meni ne ugaja tukaj. Periljo je plačal sladoled, katerega je zavžil in odstranila staj •e oba človeka, ki sta bila tako lahkega srca pripravljena uničiti j človeško življenje, da preprečita s tem razkritje nekega-prejšnjega zločina. Ceste in uliee mesta so bile ta večer dalj Časa obljudene kot ponavadi. Prebivalci Buenos Airesa gredo ponavacn fcaj zgodaj spat. Danes pa je bila že enajsta ura, ko so zadnji gostje zapustili kavarno de Paris. Natakar Peterček. katerega je sprejel doktor Lenoir v službo, je dobil svojo plačo ter je lahko odšel. Xunaj pred vratmi je obstal. &e vedno je bilo dosti ljudi na cesti. Bilo je v pri-eetku decembra in večer je bil krasen. Peterček je razmišljal o novi službi ter se veselil misli, da je dobil tako originalnega gospodarja. Sklenil je vsled tega iti nekoliko na izprehod ter obrnil nehote svoje korake proti kraju, kjer je vedel da stanuje njegov novi gospodar. Dejanja ljudi so pogosto odvisna od notranjih dogodkov, katerih si ne moremo pojasniti in vsled tega je stal ±*eterček tudi naenkrat pred hišo bankirja, ne da bi sam vedel, kako je prišel tjakaj. Tukaj, daleč od središča velikomestnega vrvenja, ni bilo nika-kih svetilk. Le zvezde na nebu so metale negotov blesk, vsled katerega je bilo mogoče videti par korakov pred seboj. Že se je hoteli obrniti, ko se mu je naenkrat zdelo, da čuje šum plazečih se kora-1 kov. To se mu je zdelo sumljivo. Zakaj tako tiho? Kdor ima dobro vest, lahko trdno stopa. Vsled tega se je naslonil na ograjo ter I čakal. jL nasprotne strani je prišel človek na sredino ceste tej: obstal. | Drugi mu je sledil ter se ustavil pri prvem. Govorila sta tiho med aeboj, se približala nato ograji ter splezala z veliko spretnostjo v ▼rt. fDalje prihodnjič.) Tisti večer, ko je izginil s promenade smehljajoči obraz gospe Julije, se je zdelo gostom, da j« promenada pasta in prazna, kajti tbili so navajeni pozdravljaj molče njen radostni smeh in žive vesele oči, ki so dobile sprehajalce za seboj. Godba je igrala, kakor vsak dan in njeni zvoki so se izgubljali po širokih nasadih pomladanskih parkov. In vmes med živo množico, ki je posedala po klopeh in ob mizah pred kavarno, je naenkrat padla čudna vest: gospa Julija je mrtva. Bilo je, kakor da so pričakova-■ li te novice, vkljub temu, da se je sprehajala gospa Julija še včeraj po teh parkih, z istim veselim smehom in radostnimi očmi, kakor prvi dan, ko je bila prišla na 'letovišče. Ženske so se zganile ln so stikale glave v tihih pogovorih; gospodje so se spogledali in so molče nadaljevali svojo pot. Ali je mogoče? Ali je res? Zakaj? Vprašanja so vstajala pred ; njimi in zdelo se je, da se je ves | park zamračil z nekako žalostno I temo, ki skriva v sebi bolestno J skrivnost. Ali je mogoče, da je umrl njen veseli smehljaj, da so j ugasnile njene žive oči? Ali je i res, da leži mrtva vsa ona radost življenja, ki jo je obdajala s tako opojnostjo in mamljivostjof Zakaj je odšla iz teh lepih pomladanskih parkov, tako nenadoma in brez slovesa. V vili "Palmira" je ležala gospa Julija mrtva sredi dišečih rož. Soba je bila zagrnjena, a njeno lepo telo je ležalo tiho in mirno, roke razprostrte po odeji in lasje razsuti po vzglavju. Še v tej zadnji uri je igral skrit smehljaj okoli njenih usten, njen obraz je bil kakor živ, in oči so bile zamaknjene v daljne sanje. Dve liliji sta se dvigali ob vsaki strani in po tleh so ležale razstla-ne rože, ki s os svojimi dišavami napolnile vso sobo z omamno o-pojnostjo. Dve sveči sta goreli ob vznožju in zdelo se je, da jima nedostaja zraka v tem ozkem prostoru, kjer je vse venelo, žalovalo, umiralo. Nekdo je položil križ in cvetlice me/1 sveči in zdelo se je, da sveči gorita samo njemu na east, kajti vse drugo je bilo ka-Ikor bajka, ki ne pozna smrti. Ni bilo mogoče misliti, da leži tu gospa Julija mrtva, bilo je vse le | kakor sen, ki se prebudi v novo j življenje. Zvečer sta sedeli ob vstaki strani dehtečih rož dve senci. Njiju glavi sta bili sklenjeni v globoki žalosti in oči so zamišljeno gledale na lepo mlado telo, ki je ležalo med rožami. "Zakaj ste jo ubili f" je vprašal on, ki je bil njen mož in se je z belim robcem obrisal po čelu. "Nisem je ubil jaz", je odgovoril on, ki je bil njen prijatelj in si je zatisnil oči s tresočo roko. "Zakaj je torej odšla?" je vpraševal mož. "Ali razumete mojo nesrečo?" "Zakaj? Da, to je vprašanje. Jaz nisem izgubil manj kot vi. Ljubil sem njeno radost, njen smeh ... in ste ji prinesli smrt." "Ne, nisem bil nosilec smrti. Življenja sem ji -hotel dati." "Ali ji nisem dal življnja jaz, ki sem skrbel, da se je vsaka njena želja izpolnila". "Nikoli nisem dvomi} o vaši ljubezni. Tudi ona vas je ljubila. Toda v nji je živelo nekaj drugega, česar nisem mogli razumeti." "Razumel sem vse. Poznal se jo do najglobljih skrivnosti njene duše." "Dovolite )ni povedati resnico, da prijatelj vedno bolj pozna ženo, nego njen lastni mož". "To je zmota, to je prevara. Vam se je tako zdelo, kajti vse je bila igra, ki jo je igrala z vami in je vi niste razumeli." "Dobro. Recimo: igra. To senr vam hotel reči -. To je bil njen sen življenja". "Sen življenja! Ali nisem storil vsega^ da ji dam najlepaL teg, življenja!" "Da, zato niste ugovarjali mojemu prijateljstvu". "Da, nisem ugovarjal. Zane-| sel sem se na vas, da jo bodete razumeli". j "Vi torej mislite, da sem vas ! prevaril: v resnici se varate vi o meni." "Ne govoriva o tem. Nikdar nisem hotel izvedeti njenih skrivnosti. Dal sem ji svobodo in ona je varovala moj ugled". "Imate prav. Delali bi ji krivico, ako bi ji očitali greh. Kar je bilo v nji, je bilo hrepenenje. Ali smo mi sodniki nad tem, kar se rodi v nas?" "Nisem je sodil niti obsodil. A danes si očitam, da nisem izpolnil svoje dolžnosti; kajti tu, glejte, tu je žrtev hrepenenja. Ali razumete to tragiko?" "V čem je bila vaša dolžnost? Zadržati misli in čustva, ki jih ni mogla obvladati niti sama." "Kaj je bila torej vaša dolžnost?" "Premišljal sem mnogo o tem. Oditi? Ona si tega ni želela. Ir kaj bi bil dosegel s tem? Zato« sem ostal." "Da, jaz sam sem mislil, da je to njena sreča." "Hotel sem, da bi bila srečna. Vi sami veste, kako se je začelo. In potem je prišlo vprašanje: ali varujše njeno ali poza- biš na vse . . "Vi ste torej imeli pomisleke: in ona ?...** * "Ne govoriva o tem: povem i vam lahko: ko bi bil odšel, bi bila pobegnila." "Pobegnila?" "Da". "Julija!" "Ne očitajte ji nezvestobe. — Ona in bila kriva, niti vi, niti jaz ... Ne hotel bi se dotikati nje svetosti. Odšla je čista kakor lilija, ki zdaj vene ob nji." "Ali ste slutili, da . . ." "Tega nisem slutil, kajti prelomil bi bil svojo dolžnost, da rešim to lepo življenje". "Dolžnost?" "Da. svojo dolžnost do vas in I izpolnil bi svojo dolžnost do nje". "j£akaj niste tega storili?" "Zato ker bi bili v življenju to drugače sodili nego v smrti. Moja ljubezen do nje je bila večja nego je mogla slutiti. Hotel sem da ostane vam žen? in meni prijateljica". "Vi ste vrjeli, da je to mogoče?" "Da, vrjel sem in v tem je bila moja zmota: ona je s svojo smrtjo dokazala, da je to nemogoče". "In vi ste s svojim življenjem dokazali, da verujete v ženske. Rekli ste, da jih bolje poznate nego mi; rekel sem vam, da je to zmota in prevara." "Rekli ste tudi, da je bila to j nje igra. Tu imate dokaz, da je bilo vse resnica". "Igra ali resnica! Kaj mi vemo kje se konča eno in kje se začenja drugo. Ako bi jer bili prav razumeli, je Ijilo vse to nemogoče. Treba ji je bilo povedati resnico v oči, resnico, ki bi bila razbila njen sen." "To je bilo nemogoče, ker je bila resnica, da sem jo ljubil. In če bi ji bil lagal, bi^ne bila verjela. In recimo, da moja ljubezen' ni imela pravice. Jaz sem se od-! rekel, toda ona ..." "Vi ste mož in vaša dolžnost j je bila odklanjati vse, kar se ne strinja z vašo častjo." "Pomirite se in ne očitajte meni vašimi grehov. Govoriva mirno in jasno. Okloniti njo zaradi vas? Ona bi me prezirala." "Zakaj?" "Zato, ker vsa£a žena prezira moža« ki odklanja ..." "Torej je umrla iz preziranja nad vami." "Mogoče." j -"Ali bi ne bilo boljše, da je v J tem preziranju živela." "Da, a tega ni hotela." "Torej je bila vaša dolžnost —j rešiti jo." "Da, a bal sem se, da jo s tem < pogxrbrm: njo, sebe in vas.** "Ta bojazen je bila neopravi- ____ ADVERTISEMENT HAMBURG gae kraje Evrope. OROPESA 22 julija; 2« avgusta: M eepft. VANDVCK .... 2» julija ORBITA ...... S avg.; » sept.: 1« okt. OROUNA...... 12 avg.; 1« sept.: 21 okt. I Nmwort g Ckerberatr«, SmrtUMmpton,! Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin. < ROYAL. MAIL STEAM PACKET COMPANY SA1WEKS0W* SON — all katerikoli parobrodnl agent. — "Opravičena ali ncopfc-aviče-na, a bila je resnična. Za vas bi bila umrla tako ali tako." "Motite se: žene lahko od ljubezni umirajo, a ne umrjejo." "Tu imate dokaz, da ste govorili neresnico." "Motite se: ona ni umrla iz ljubezni do vas, ampak zato, ker je niste ljubili." "Prepovedujem vam žaliti moja čustva." "Pomirite se, prosim, in govoriva resno dalje: ako vam je bila čast več nego ljubezen, kaj sledi iz tega?" "Vi ste bili njen mož.** "Da, mož. Zato sem jo poznal. Hoteli ste doseči zmago in ste doživeli poraz.'* "Zakaj? Jaz sem zmagal nad seboj . . . " "In nad njo. Glejte, tu vaša žrtev." "Zaman ste trudite, da bi zvalili krivdo na mene." "Da, zato ker živite v iluzijah. Vi to imennjete sen življenja in verujete na stvari, ki so nemogoče. Vi pravite, da ste hodili varovati mojo čast. Dobro. Bali ste se katastrofe. Dobro. In ste mislili, da se bo končala ta histo-rija drugače, kakor vse druge." "Da, to sem hotel.'* "In to je bil nezmisel." "Ne bodite cinični m ne norčujte se iz čustev, ki jih svet spoštuje." "Svet, svet, da, a življenje ne." "Jaz sem vas varoval pred svetom.:' "Da, da, hvala, zato mi je življenj« vzelo ženo. Kaj je ženi svet, kadar jo kliče življenje. Vi to imenujete ljubezen. Vi ste ho-i teli rešiti mene in ste pogubili njo. Razumem njeno smrt. O vi, kavalir!" "Da, kavalir, to sem hotel biti." * I "Hoteti ne zadostuje, treba je tudi znati." y "Kraj, kjer govoriva, je neprimeren za vaše nedostojne besede. Mislite na njo." "O, da, mislim. Nje smrt vas obsoja. Ali razumete njeno obsodbo?" "Izpolnil sem svojo dolžnost." "Do mene, a ne do nje." "Tudi do nje. Hotel sem, da bi j bila srečna." "Hoteti ne zadostuje, smo re-1 kli, ona ni bila srečna.*' "Bal se«n se, da bi prišla v nesoglasje, sama s seboj in bi trpela." "Ona je trpela zato, ker ste se vi bali. Rekli ste, da žene prezirajo može, ki odklanjajo njih ljubezen." "Nisem odklanjal nje ljubezni, j kolikor je dopuščal obzir do j vas,*' "Vidite in v tem je vaša kriv-; da. Kajti s tem je nastal v nji! boj, ki jo je uničiL" "In če bi bil . . "Ne razrešuje teoretičnih vpra- i Sanj. Življenje rešuje vse z ne-! premagljivo silo in se ne ozira' na teorije." "Ne ža]|te veličanstva smrti, ki vlada nad njo.'* "A vi ste žalili življenje". "Julija!** "Ne-kličite je! Ona je razumela življenje in je šla za njim. — Zgodila se je nesreča. Hotela je vam dokazati, da je mogoč tak sen življenja, o kakršnem sanjate vi: ta imate dokaz. To je smrt." "Ne ona se je hotela izogniti neizogibnemu, da bi rešila svoj sen." "Regila ga je s smrtjo, ker ga' niste vi znali rešiti z življenjem. Vi ste mislili, da ste jo ljubili in ! ste grešili zoper njo, kajti ljubezen je greh, ki očiščuje vse. Vi 20. Julije: , Chicago, Havre: Susquehanna. Bremen. 22. Julija: Laphmd. Cherbourg: Homeric. Cherbourg; Andania, Cherbourg; Lafayette, Havre; Rotterdam. Boulogne; Oropesa, Hamburg; Hudson. Bremen, i 25. julija: i Resolute. Hamburg. , 2®. Julija j France, Havre: Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen, julija: Caronia. Cherbourg; Majestic. Cher-, bourg; Vandyck. Hamburg: America, ) Cherbourg; Ryndam. Boulogne. 11. avgusta • Aquitania. Cherbourg; Samland. Ham- ! i burg. 2. avgusta: . Taris, Havre; Torek. Bremen: Hinne-: kabda, Hamburg: President Polk. Cher- i bourg. 3. avguata: Saxonia. Hamburg; Finland. Cherbourg; j Orbita. Hamburg. • avguata: Berengaria. Cherbourg; President Gar-1 field. Cherbourg; Relinace, Hamburg i ft. avguata: Manchuria, Hamburg, lb. avgusta: Conte Rosso, Genoa 12. avgusta: La Savoie, Havre: Zeeland. Havre; President Harding. Bremen; Olympic. Cherbourg: Orduna, Hamburg. 15. avgusta . Belvedere, Trst: Maiiretania. Cherbourg. 16. avgusta: Seydlitz, Bremen; St. Paul, Bremen; President Monroe. Cherbourg. 19. avgusta: Homeric. Cherbourg Lafayette. Havre: I Kroonland, Cherbourg; Noordam. Boulogne. 22. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute. Hamburg.