Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 123.
Posamezna številka Dim V—.
LETO IB
■■naBttwronni^■——— —■ i m	—mm*
N/mm dnevnih
Tsutk dan opoldne, kvt&mM nedelj la
praznikov.
^aroSn.ina: V Ljubljani tn po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din SO--—.
Beethrisen političen list.
UREDNIŠTVO:
8DS0K GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. I??»AVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3,
Rokopisa! »a it« vračajo. — Oglasi po taiilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži staMii* za odgovor.
Račun pri poštnem Jek. uradu štev. ULSSSt
Slovenska mati.
Ne za narod in ue za posameznika ni nihče toliko žrtvoval in toliko storil, ko slovenska mati. Stoletja je bila ona edi-nai ki nam je ohranjevala jezik in čuvala naš nared. In tani preko naših mej je še ,ailesfcglr venska mati naša edina nada, ua nam bo naš narod ohranjen.
a ui to edina zasluga slovenske ma-61e za naš narod. Če slovi danes po vsem vek*11 ®-*cvenec kot pošten in delaven člo-’ llil katerega se je mogoče vedno ki -	to	zas’biga	slovenske	matere,
r.i.^6 I0 svojemu sinu na pet v življenje y.e*jk moralen zaklad, da ga tudi vsi ^ rj! življenja niso mogli uničiti.
^a jut rajanji materinski dan se hoče <h’^v narod vsaj deloma oddolžiti n n red v'!.,!'*1,1' Ce bi stoi‘il slovenski bi moral	Jfe°	d“Ž"°8,'.p“te"1
ne bi bit tud, v najtežjih urah spomin na mater uteha in bodrilo.
Toda vedno skromna je bila sl oven ka mati in zato bo skromen tudi materinski dan in dosti Slovencev bo, ki bodo misli-b. da so storili več ko svojo dolžnost, če SpcLo dali par dinarjev za slovenske ma-tere v hedi.
A-mpak veliko premajhno povračilo za ■'° °gromno požrtvovalnost slovenske 11 dere to in ne zadostuje, da ima ,	dan	v korist bednih slovenskih
'aa*lfwe6'it us.peh temveč storiti je treba res nekaj za slovensko mater.
Vse drugačno socialno izaščito mora dobili slovenska mati, kakor je ima danes, f tudi pravno stališče matere je treba zboljšati in dati njej besedo vsaj v vseli tnih vprašanjih, ki se tičejo nje. Moralo Pa ^i biti samoposebi razumljivo za vsa-‘v( gar, ki časti svojo mater tudi to, da !"la žena vso enakopravnost z možem v lavnem življenju. Vsaj enkrat v letu naj bi vsak moSki premislil, kako silno nazadnjaški je predsodek o manjvrednosti žene in da je ta predsodek največja razžalitev lastne matere. Pri nas je iidoma-mgbičaj, da se smatra kot možatost
žat^t <i0 žeJie' 1>a ni to prav no'1)ena )n°-jj	samo nekulturnost in več
* s\la.iui čas je, da ta grda razvada iz-
*'ne iz našega življenja.
Ni večje dolžnosti našega naroda, koda skrtn za slovensko mater. Ne samo iv hvaležnosti za njeno neusahljivo ljube
zen, temveč tudi iz egoističnih i Zakaj misija slovenske matere še dolgo ni izčrpana in če je zasluga slovenske matere, da slovi Slovenec kot pošten, vesten in zvest delavec, mora postati njena zasluga tudi to, da bo slovel kot neustira-in neod jemlji v borec za pravico in Poštenje. ,	j
V težkih prilikah, v katerih -	,	■	1
živi slovenski narod, je doatikr*V®L{n slovenska mati vsled prevelike ljtub^ svojega otroka, da se ne podaja v nevar-,!0'sf in da je glavno, da pride na zeleno \eJ°. Naj bo ta nauk še tako posvečen od 'lubežni, .vseeno je napačen. žj^alkai več ko dobro mesto in udobno J0n]e je neomadeževana čast in samo ^ Pravi ščit moža. In v tem oziru mora ostati naša slovenska mati prava špatr-<U1 va' ki pravi svojemu otroku, da se ■sine vrniti iz boja življenja samo s ščitom a*i pa na njem.
\ se je dala slovenska mati slovenske-m narodu, vsaj na materni dan naj se ^e stovenski narod, da je tudi on dol-
Širite ,-Nar. Dnevnik'*.
Nove težkoče v vladni koaliciji.
ANKETA PROTI KORUPCIJI IN IZENAČENJU DAVKOV VZROK NESOGLASJA
MED HSS. IN NRS.
Beograd, 5. junija. (Izv.) Zanimanje za parlamentarne razprave in za politiko sploh je po zadnjih več ali manj razbur-!iib dogodkih v Beogradu zelo popustilo. Parlamentarni odbori ne delajo, ker navadno niso sklepčni, če pa so seje, so obi-čarnc jako kratke. Tako popolnoma zastaja zakonodajno delo.
Nekoliko zanimanja je bilo za prvo sejo protikorupcijske ankete, ki pa ni prešla preko formalnosti. Odgoditev naslednje seje za 14 dni dokazuje, da so živo na delu ljudje, katerim je mnogo ležeče na tem, da ostane anketa brezuspešna. Tista ■kupina je še jako močna.
Tudi z zakonskim načrtom o izenačenju davkov ne gre gladko. Treba je pomisliti, kakšno veliko odgovornost si nalagajo ©ni, ki bi glasovali za kakšno še tako neznatno zvišanje davka v Srbiji. Zato vplivni srbski krogi za ta zakonski načrt niso nič posebno navdušeni, dočim je
j prečanem mnogo ležeče na njem, ker je ! to prvi poskus za pravično razdelitev dr-J žavnih bremen na vse dele države, i Protikorupcijska anketa in izenačenje ; davkov sta dva izvora za nova nesoglasja j med obema vladnima strankama. Če teh ! nesoglasij ne bo mogoče pravočasno od-I praviti, moremo računati v doglednem j času z volitvami.
| Beograd. 5. junija. Včeraj je imel Boža j Maksimovič daljše posvetovanje s svoji-j mi prijatelji in s podtajnikom svojega | ministrstva dr. Pernarjem. Šlo je za ob-] črnske volitve v Vojvodini in Sloveniji. | Sklenjeno je bilo, da se morajo te volitve ! čimprej izvesti. Gradivo za volitve je že pripravljeno. — Nato je bil Maksimovič pri dr. Ninčiču in se z njim razgovarjal o političnem položaju. Dr. Ninčič je pri tem izjavil svoje zadovoljstvo s posetom v Topoli.
Za izenačenje davkov.
DEBATA 0 ZAKONU ZA IZENAČENJE DAVKOV.
Beograd. 5. junija. Včeraj je imel sejo odbor za proučevanje zakonskega predloga o izenačenju davkov. Za načelno razpravo se je javilo ‘osem govornikov. Minister za finance dr. Perič je izjavil,‘da bo govoril na koncu, da bo mogel odgovarjati na pripombe posameznih govornikov.
Prvi je govoril poslanec Pušenjak ter pozdravil ta zakonski načrt, ki predstavlja davčno reformo, potrebno radi izenačenja in znižanja davčnih bremen. Ta sistem je sistem mešanih davkov, subjektivno in objektivno. Načrt je boljši, kakor so bili dosedanji. Govornik navaja nato dobre in slabe strani zakonskega načrta in zahteva, da se uvažujejo opravičeni očitki, tako da bi za ta zakon lahko glasovale vse skupine.
Vlada Miletič je pozval poslance, naj se resno lotijo dela, da bi ta zakon bil čiimboljši. Zakon mora ustrezati razmeram in interesom države.
Voja Veljkovič je izjavil, da je iz ekonomskih in političnih razlogov za izenačenje davkov. Tudi Srbija je zelo obremenjena z davki. Netočna je trditev v motivaciji, da bi pridobitni sloj lahko prevalil svoje .davke na druge. Govornik se proti vi sedanjemu načinu ugotavljanja Katastralnega donosa. Ni treba uvajati dav ka na hiše kmetov. Ugovarja poobla-
j stilu za finančnega ministra, da bi smel j on določati vištino občinskega davka.
I Nato so govorili še dr. Žerjav, Šečerov, j Kapetanevič, Svetislav Stankovič in Sve-j tislov Popovič. Seja je bila zaključena od pel 9. zveečr in naslednja napovedana za pondeljek popoldne.
Takrat bo govoril tudi finančni miini-ster.
HSS IN IZENAČENJE DAVKOV.
Beograd, 5. junija. Glede na zakonski načrt o izenačenju davkov se bodo člani HSS v glavnem držali načel, da morajo davki s finančnega stališča zadovoljiti potrebe države. Obdavčevanje pa ne sme škodovati gospodarskemu razvoju obda-čencev, temveč mora ta razvoj čim bolj pospeševati.
Tretje načelo je, da morajo vsi državljani biti obdačeni na podlagi istega zakona. Ta temeljna načela bo HSS zastopala v razpravi o zakonskem načrtu. Izenačenje davkov je potrebno tudii z vidika normalnega razvijanja pridobitnega življenja, ker neenakost, ki je vladala do-sedaj, pomeni regionalni protekcionizem. HSS želi, da se ta zakon sprejme v soglasju z drugimi parlamentarnimi skupinami. Ko bodo davkii izenačeni, bo dobila država tudi sigurne dohodke in se ji ne bo več treba zadolževati pri Narodni banki. To bo hkrati pomenilo stabilizacijo dinarja, kar je prvi temelj zdravega gospodarskega razvoja.
Uzunoviču zagotovljen volilni mandati
Beograd, 5. junija. Celokupna politična situacija je bila včeraj v znamenju priprav na skupščinski sestanek. Medtem ko trdi opozicija, da je vlada v stalni krizi, da ni harmonije med člani vlade in da so volitve edini izhod iz sedanjega položaja, je izjavil ugleden član vlade, da je položaj današnje vlade dober in da so odnošaji v vladi več ko prijateljski. Radikalni prvaki naglašajo, da bo treba liti na volitve, ako bi se ne mogel vzdržati sporazum RR. Mislijo pa, da bi volitve vodili radikali skupno z radičevci. Včeraj so radikali zatrjevali, da je bil Uzunoviču pri zadnjem obisku v Topoli zagotovljen volilni mandat. Če ne uspejo kombinacije za razširjenje vlade in če ne bo mogoče ohraniti sedanje koalicije, sme Uzunovič smatrati, da uživa zaupanje krone za sestavo volilne vlade. Lansirale so se vesti, da Uzunovič s svojini posetom v Topoli ni imel uspeha. G. Uzunovič pa je včeraj te vesti dementiral.
DELOVANJE MINISTROV.
Beograd, 5. junija. Ministrski predsednik Uzunovič je včeraj v svojem kabinetu najprej konferiral s prometnim ministrom Vašo Jovanovičem o ureditvi prometnih razmer in o znižanju prometnih tarifov.
Za tem je minister za šume in rudnike dr. Nikič predložil predsedniku vlade dva zakonska predloga, in sieer zakonski predlog o gospodarstvu in predlog o rudarstvu. Nato je trgovinski minister dr. Krajač poročal o nettunskih konvencijah, minister za socialno politiko Simonovič pa o invalidskem vprašanju in o izvajanju invalidskega zakona. Na koncu je imel še dr. Ninčič daljši sestanek z Uzu-novičem in ga obvestil o sestanku Male antante.
POGAJANJA Z DEMOKRATI SO SE VRŠILA.
Beograd, o. junija. Ljuba Davidovič je \ neki izjavi zanikal, da bi se bila vodila sploh kaka pogajanja za vstop demokratov v vlado. Glede na to pa je neki aktivni elan vlade izjavil, da so se pogajanja res vodila in da najbrže niso bila tajna za šefe strank. Odveč je sedaj izmikanje demokratov, ko je znana stvar, da demokratom ni šlo za to, da bf delali, temveč za te, da bi dobili oblast v svoje roke in na ta način privabili množice ljudstva v svoj tabor. Stvar se je razbila samo nad razdeljevanjem portfeljev.
PAŠIČEVCI ZADOVOLJNI Z DELOM OPOZICIJE.
Beograd, 5. junija. Vsi parlamentarni krogi pazljivo zasledujejo delovanje opo-sedanji vladi. Zanimivo je, na d i* radilia|i z veliko pažnjo gledajo k,.„(r!e.0v«“.ie opozicije. Nekateri vladni no L n'?Zai° mn«”je- da bi bilo potreb-
SciMfna^f Prre5i‘i’ * hi °IP°-
di '■Jicer n čuvala javnost proti vladi. Sicei pa se misli, da bodo prihodnji
dnevi pimesil več jasnosti v odnošaje med vlado m opozicijo. Ni izključeno, da se sklice seja načelnikov vseh parlamentarnih skupin, na kateri naj bi se uredilo vprašanje dela v narodni skupščini in vsa druga aktualna vprašanja, ki jih opozicija obravnava v javnosti.
Pašičeva skupina je zelo zadovoljna z delovanjem opozicije, ker je overjena, da je vse to v prid Pašiču. Po njenem mnenju vse kaže, da se situacija ne da rešiti brez Pašiča.
Splošno mnenje pa je, da lahko traja
sedanja situacija še do konca leta in da bodo v jeseni volitve. Pašič je vso akcijo prepustil svoji okolici, sam pa odpotuje danes v Karlove Varv.
POROČILO SOFIJSKEGA POSLANIKA.
Beoariuf, 5, junija. Naš poslanik v So-fiji Milan Rakič je zunanjemu ministru dr. jNmciču poslal podrobno poročilo o svojem tivauju v Južni Srbiji. Potovanje i ilana Kakiča se je vršilo v času, ko je makedonski komite pripravljal napad na na>e viaje in se je na našem ozemlju nahajalo več komitskih Čet. Rakič je na-iH no f. nesti vlado o celi situaciji.
oresivm tT dI<anava' se pripravljajo re-?.'■ . . 'iCI,_a!'i proti Bolgariji, da se za-
iih	in	Prebivalci	v	južnih	kra-
tevl- ii3Sa Se’ ');* utegnilo priti do (v,.7.'- 1 S^dkov med nami in med Bol-j-^njo, ako ne l>i bolgarska vlada na-f a. Pr°ti delovanju makedonskega 'omiteja. Vlada in njeni člani zatrjujejo, ( a tu pomaga samo radikalni Jek.
MOSGTCKI PRISEGEL.
Veršava, 5. junija. Včeraj je novi predsednik republike prispel v Varšavo, kjer mu je bil prirejen prisrčen sprejem. 1 redsednik je takoj prisegel na ustavo. Ta ceremonija, ki se je bila imela vršiti v parlamentu, v zadnjem momentu pa se je načrt spremenil in se je prisega vršila v stari kraljevski palači. Vse mesto je okrašeno s cvetjem in z zastavami. Po zaprisegi je predsednik takoj prevzel svoje funkcije. Predsednik vlade Bartel je včeraj popoldne podal ostavko vlade. Ostavka ima formalen značaj. Najbrž bo predsednik republike že danes dal Bartlu mandat za sestavo uove vlade.
NAVDUŠEN SPREJEM FRANCOZOV V BEOGRADU.
Beograd, 5. junija. Včeraj so prišli v Boegrad gostje iz Francije, Na postaji jih je sprejelo okrog '20.000 ljudi. Mesto je bilo v zastavah. Zvečer pa bo slavnostno razsvetljeno. Pred postajo se je formiral sprevod, ki je šel po -mestu in vzklikal v čast Francozom. Nad sprejemom so bili Francozi praiv navdušeni.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, sobota, 5. junija 1928.
Pars-Evropa.
Piše A 14.
G.
Vprašanje narodnih manjšin.
O
V t‘2. in. 13. Slaniku smo videli, kako velikansko važnost je že pred tremi leti poklndal dr. Coudeihove-Kalergi pametni, pravični ureditvi vprašanja narodnih manjšin. — Ako tresno ra&mišljnjeano, za naše manjšine res ni drugega izhoda nego — Paneivrapa.
Dr. Coudehove-Kalergi pokluda narodnim manjšinami največjo važnost za ohranitev svetovnega miru in rešitev Evrope pred popolnim propadom. — Zato govori in piše neprestano o tem vprašanju ne le doma, marveč tudi na svojih pogostih agitacijskih potovanjih. (Tudi zdaj je na agitaciji: Pariz, London, Bero lin ...).
Zadnje čase je priobčil dva leipa in obsežna članka v VViener Neueste Nachriebten«. 25. aprila pod. naslovom: »Panevropa und die — nationaten MinderheHen«, — in v ;>Neue Freie Presse« 9. maja na uvodnem mestu »Europaische Kriegagefahr«. — Misli se ponavljajo, ali ito je pPoipagtainda! — Stvar sana je tako -važna, da jo moramo vsak hip ponavljati, če tudi z istimi besedami! ...
/Nevarnost vojne je danes večja nego pred 12 leti. Kakor takrat ni maral za vojno noben evropski politik — toda vsi so jo pripravljali! — tako je noče tudi danes nihče, — toda vse, kar se v Evropi dogaja, je s hi-storiSkega vidika le predigra svetovne vojne, ki lahko vsak hip izbruhne.
-Ali večinoma nedostaje poguma, da bj re«:ii'.;i pogledali v oči in priznali nevarnost, v kateri plavamo. — S stereotipnimi ponavljanjem fraze, da je mir zagotovljen, hočejo :
i i tete in ker nič ne dela. Avtoriteto bo imela samo vlada, ki bo izšla iz svobodnih volitev.
= Ostra sodba Jovanovičevega »Narodnega glasa« o taktiki g. Uzunoviča. »Narodni t,las:. sledeče sodi o položaju: Z odložitvijo skupščine je vlada zasigurana do 9. junija. Do tedaj mora vlada končati privatna pogajanja. Stabilnost vlade pa je bila težko omajana. Predvsem vsled tega, ker je Pašičeva okolica spoznala, da mora izkoristiti Pašiče-vo prisotnost in ustvariti sebi ugodnejši
voij jamska za pravičen mir! Dvakrat že je Anglija preprečila velikopotezen poizkus Zveze narodov za svetovnoveljaven mirovni .■istem, in vsled tega gospodujejo še nadalje metode iz predvojne dobe: posebne pogod-... r.e zveze, intrigantstvo in nekrestana vojna j- položaj. To ji je tudi uspelo in vladne na-■iievarnosi. Že dejstvo samo, da se skoro vlsa- j mere so preprečene ter se po pravici smami k a držav tesneje oklepa soseda svojega so- j vlado za premagano. To zmago so dosegli soda nego svojega prvega soseda, je vedna ! pašičevci -sami vsled neodločnosti cenim. \ ojaa nevarnost. Zveza med Francijo in Če- i Sedaj tudi pričenja centruinaše skribeii zma-Sko in Poljsko, med Češko in Jugoslavijo, . g;> pašičevcev in ti pričakujejo, da se bo za
j njih položaj po Pašieevem odhodu znatno iz-j boljšal. Ta nada "pa ni dosti upravičena, ker f se je pašičevcem posrečilo, zasigurati sebi
na d Nemčijo in Rusijo, med Italijo in Špa nijo ustvarjajo zapleteno in nevarno situva tiijo v Evropi.
Dokler ni rešeno vprašanje Besarabije, je evropski mir nestalen. Internaeijonalen položaj je tu paradoksen: Rum unija je Besarabijo zasedla, a Rusija tega ni priznala. Anglija in Francija sta z Rmmiuniijo, Nemčija in Italija ne. Nemško-ruska pogodba nalaga Nemčiji nevtralnost, po poljsko-ruski pagod
v stranki dominanten položaj in se popolnoma polastiti vodstva stranke. Zato rasle nesoglasje centrumašev, ki spoznavajo, da so s svojo taktiko dosegi i samo oo, da so ohranili obstoj vlade. Jasno pa je, da se boj v tej smeri ne more ugodno razvijati za a center, temveč da mora iti ta po isti poti, ; ki jo je pokazal posebni radikalni klub in
bi pa bi morala Poljaka napovedati Rusiji j vojno, ako bi ta vkorakala v Besarabijo, j Vsled tega bi Poljska raje videla, da je Nein-i čija naravnost sovražnik, ker v tem slučaju | bi' Francija ložje prišla na pomoč preko Bavarske in Češke. V slučaju neuspeha Poljske bi Litavci zasedli Vilno, a nemški dobrovolj-ci bi se najbrže polastili Gdanskega, kar bi dalo povod nemško-<poljski i.n francosko-uemšfci vcijni. Besarabija more Evropo vsak hip zaplesti v svetovno vojno.
Druga akutna vojna nevarnost je Italija, ki nič ne prikriva svojih imiperijalislišfcih teženj in vojaških priprav; njen pohlep po te-torijaln>i in politišfki ekspanziji^ je očiten.
le mir ohranili. Ali vse to je le nevarno Na- ;	^ j. za6nej0i v Evropi.' Aziji ali
ran j a samega sebe in zločinsko varanje din- .	Toliko pa je gotovo, da je ta ne-
gih. — Nekega dne pa se Evropa zbudi iz ta- s & Hj italijanskj imperijalizem močen ele-ke samosugestije in videla bo pred seboj le	negotovosti	za Evropo in da bi mogel
dvoje možnosti: 'bodisi iznova pričeti z voj-	-	-	-.............
no ali pa s splošno revolucijo vojno nevarnost preprečiti in porušiti sedanji evropski sivsteimf ...
»In vendar je mogoče preprečiti novo nevarnost svetovne vojne z minimumom pameti, dobre volje in inicijative. Ali Evropa zmore še ta minimum?... Dokler Evropa ostane v sedanjem kurzu, je vojna nevarnost trajna« ...
V Loea-rnu je bilo končno rešeno vprašanje Alzacije-Lorene, zato pa imamo proti vshodu še tucat novih, in to v onem delu Evrope med Nemčijo. Italijo in Rusijo, kjer so ; pričele vojne: 1877 ruško-turška, 1885 srb- j sko-batgarska, 1897 grško-turška, 1912 bal- i ki-inska, 1913 druga srbsko-bolgarska, 1914 ; vetovna, 1920 rusko-poljtška. Nove Alzacije-
kak slučaj ali zločin dovesti do nepreglednih posledic. — Ako bi bila 11. pr. Miss Gibson, ki je izvršila atentat na Mussolinija, ikaka Tirolka, Srbinja, Grkinja ali Albanka, tedaj bi morda že imeli vojno v južni Evropi. —• In tako bi mogel danes vsak norec povzročiti vojno; tako labilen je danes evropski mir, dobrih 7 leii po svetovni vojni!
* * *
Vse evropske države, ki spoznavajo ioliko nevarnost in jo hočejo preprečiti, bi so ino-rala takoj sni'ii na konferenco in skleniti ko-1 ekti vno pogodbo na naslednji podlagi:
1. Obligatorno razsodišče; za izvedbo jamčijo vse podpisane države; solidarnost.vrseh proti vsaki državi, ki hi razsodišča ne priznala, prelomila pogodbo ali kako evropsko
6V   ——, — 	iv	—
Lorene pa so: 1. Memel. 2. Vilna, 3. Gdan- I državo napadla.
ski koridor, 4. Gornja Šlezija, 5. Zahodna j 2. Razveljavljenje vseh politiških posebnih Ukrajina. 6. Nemci »a Češkem, 7. Madjarji, 8. i pogodb med evropskimi državami na korist
.Južna Tirolska, 9. Slovenci in Hrvatje v ltetr liji. 10. Albanci, 11. Maoedonija, 12. He-sara-
bija. — Avstrija s svojim Anschhissom je še
posebe.
Vsa la vprašanja si niso enako vazna: neklatera so neposredna vojna nevarnost, druga pa le ognjišče za trajno narodnostno sovraštvo in nezaupanje, toda v vseh teh deželah prevladuje občutek negotovosti in pa prepričanje, da se tu nekaj mora spremeniti; ali ‘ sistem ali — meje! Splošni politiski kaos poostruje ves položaj!
Velika misel Ma«arykova in Venizelisova, ustvariti od Fintandije do Grške zvezo držav, je ponesrečila. Namesto te je prišla Mala Antanta, prišlo .je več posebnih meddržavnih .pogodb (o medsebojni prijaznosti, nevtralnosti, 'jftimstvu ali celo o različnih zvezah), ki so nekaka mreža o vzajemnih Obvezah v vzhodni Evropi, n. pr.: med Malo Antante in Poljsko, Avstrijo. Italijo, Francijo, baltiške in balkanske pogodbe. Loearno, pogodba med Rusijo in Nemčijo in končno pogodba Zveze-
narodov.	,	.
Ta kaos pogodb, zvez 111 polž v ra ustvaija nevarnejši položaj nego je bil oni 1. 1914, ko sta isi stala nasproti le trozveza (!) m Antanta. Ali 'še takrat je prevladovala nejasnost o vrednosti tistih pogodb, kar je bil vzrok vojne. Ako bi bil:* Avsttrijr iz gotovostjo vedela, da bo Rusija varovala Srbijo, tedaj bi ne bilo ultimatuima in ne vojne; in ako bi bila Nemčija vedela, da zaradi kršenj« belgijske nevtralnosti napove vojno — Anglija, tedaj bi si dobro premislila, kaj dela! — Danes je negotovost še večja, a sovraštvo med narodi raste .. . -Javno mnenje'. ki danes po večini vlada, je manj odgovorno m stabilno nego bivši vladarji, ložie rusi pogodbe 111 »e daie ložje pognati od strastnosti v neumnosti  a odgovornost nosijo vlade 111 parlamenti, ki se osebne odgovornosti lozje otresajo nego bivši osebni predhodniki (vta-
Zveza narodov je že dokaaala. tla more preprečiti vojno med malimi državami, ali dokazala je tudi. da ne more brzdati imperializma evropskih velesil in da ima dvojno mero za močne 111 slabe. Videli smo, kako se je potuhnila v Vilni pred Poljsko, na Krtu pred Italijo in v Mosulu pred Anglijo. Ni to do-
koiektivne panevropske pogodbe.
3. Panevropsko varstvo narodnih manj Si 11.
panevropski kotonijalni »porazum in gospodarska arttauta.
Ako bi Anglija in Rusija tej pogodbi ne preslepili, trebalo bi locarnsko pogodbo z Anglijo razširiti na ipanovropaki podlagi. Podoben prijateljski sporazum bi se moral
sklenili z Rušilo na podlagi definitivne
rešitve besarabskega vprašanja. Evropa mora končno razumeli, da Besarabija 111 le vprašanje med Rusijo in Romunijo, maivec da je to evropsko vprašanje -prve vrste in vse site je napeti, da se to vprašanje definitivno reši!
V evropskih združenih državah bodo naravne vezi močnejše nego umetni mejni koli. Evropsko gospodarstvo se bo dalje orgaiaiao-\ato po gospodarskih načelih, evropski narodi pa ipo narodnih. — Stalni elementi evropske skupnosti so evropski narodi. Pripadnost kakemu narodni v Panevropi bo močnejša ne-<ro pripadnost h kaki -državi. Naiodni piintiip avtomatiki stopi na mesilo teritorijalnega, kakor hitro odpadejo vojna nevarnost in carinske meje. Potem zostaoejo evropejske državne meje prav tako brezpomembne, kakor so danes 11. pr. deželne meje v Nemčiji. — Zalo je politika Panevrope narodna poltm-i;il dolgi rok, ki vodi pa z gotovostjo do srečne rešitve Evrope, - drugače je popoln polom neizogiben.	.
Vojna ali mir! Težavna odločitev! Živimo v'vodnem trepetu med vojno in mirom, toda ne v miru! Naše sedanje životarenje je nadaljevanje vojne z drugačnimi sredstvi. To nekrvavo bojišče pa se more vsak dan spremeniti v potoke krvi. — Brezbrižnost Evropejcev je močnejša nego njihov strah. Ni bojevitost vzrok, marveč slepi so, da kličejo novo vojno! Šele potem, ko bodo zrakoplovi metali strupene bombe na njihova mesta in bodo milijoni v hipu pomorjeni, spoznajo vso grozoto, ki je niso preprečili. Ali bo prepoz-
110 *	v
Zato pa je sveta dolžno-1 vsakogar, ki vidi pred seboj take grozote, da opozarja nanje vse svoje znance in sosede, in pomaga tako rešiti, kar je še mogoče -rešiti in dokler je čas za to!
Tak je cilj — Panevrope
to je, da gre med narod. Ker sedaj formalno nimata stranke v rokah niti g. Uzunovič In niti g. Maksimovič, temveč premeteni pašičevci. Preko naroda se jim ima iztrgati stranka, to pa je mogoče le s spremenjeno ! taktiko in z odločno borbo, len šest dni I pred sestankom skupščine bodo imeli cen-: trumaši priliko, da precenijo s\oj položaj, i Poizkusi, da se pride v zvezo z demokrati, so neresnični ter znak, da se napačno presoja položaj. Politična kriza v državi ne od-visi od tega, koliko ministrstev dobi ta ali dinga stranka, temveč sedanja kriza je mnogo globlja in mnogo težja in njo treba globoko preudariti. — Mnenje »Narodnega glasa ni osamljeno, temveč je tudi opozicija misli, da bi se mogla vlada rešiti le z odložitvijo skupščinskih sej.
Sestanek med Briandom in Chamberlainom. V dobro informiranih krogih se trdi, da bi se imela v nedeljo sestati v Ženevi Briaiid in Chamberlain. Na tem sestanku bi se raamotrivalo abesinsko in maroško vprašanje. Francozi bi se desinteresirali v Abesi-niji, nakar bi Anglija pristala na francoske predloge glede Maroka. Na ta način upa Bri-and \ maroškem \ prašanju izolirati Mussolinija.
= Konec rudarske stavke v Angliji. V rudarski stavki je prišlo do pn obrala, ki. opravičuje k nadi o skorajšnjem koncu stavke. Lastniki premogokopov so namreč predložili rudarjem, da se ustanovi poseben odborov katerega bi vstopili zastoj;niki rudarjev in lastnikov premogokopov. dočim bi bil predsednik zastopnik vlade. Ta odbor bi moral izdelati pogoje za pričetek dela.
= Konec maroške vojne. Po vesteh iz Rabata so francoske čete zavzele visočine Utka,
Politične vesti.
- Davidovi* o političnem položaju. — V Osijeku je imela demokratska stranka zelo dobro obiskan shod. na katerem je bil glavni govornik Ljuba Davidovic, ki je podal obširno nliko o sedanjem političnem poloza-ju. Naše gospodarstvo, ko tudi »asa politika preživljata veliko krizo. Čeprav so stvorili državo Hrvati, Srbi in Slovenci, vlada pri nas še vedno negotovost, kar se vidi najbolj iz tega, da imamo sedaj že 22. v;lado. Vsake tri mesece ima .lugi slavija povprečno novo vlade. —■ V radikalni stranki so tri skupine, Pašiča, Uzunoviča ii) Lj. Jovanoviča. Najbolj simpatična je najmanjša skupina, ona Ljube Jovanoviča. S Paši če m noče delati danes uiti ena stranka. Edina izjema bi morda .bila SDS. — Sprašuje se ga včasih, zakaj se je
ločil od Pribičeviča. Povem odkrito; ker je šlo zr io. ali se naša država izgradi od vseh državljanov v slogi, ali pa j0 naj izgrade samo Srbi. Bil seru proti preganjanju Hrvatov Dolžnost vlade je, da preganja krivce, toda nedolžnih se ne sme preganjati. Zaradi tega sem se ločil od Pribičeviča. Nato je prišla vlada PP. — Znak le vlade J6 bil: korupcija in nasilje. Nova vlada hi bila mogoča samo z Ljubo Jovanovičem in ljudmi, ki so njemu blizu. Jovanovič, se ne bori proti Paniču temveč /-riti pašičevščini. želeti pa bilo da bi se posluževal Jovanovič bolj odločnih metod. Uzunovič tvori sredo med Pa-šičem in Jovanovičem, toda v njegovi vladi ni pristašev Jovanoviča. Kontno .je napadel Davidovi« sedanjo vlado, ker je brez avto-
ki leže 30 kilometrov severno, od Kerge. ^ tem ie izvršena okupacija vsega rifanskega
o-rmija. klfr je letn 1925 izbruhnil upor.
= Razkol angleške liberalne stranke. Lord Oxl’ord (Asquith) je poslal ge nora Imeni u tajniku liberalne stranke-pismo, v katerem pravi, da se je Lloyd George v kritični dobi zadnje stavke oddaljil od ostalih voditeljev liberalne stranke in se s tem iztočil iz stranke Na to pismo je odgovorilo 12 najbolj vplivnih voditeljev liberalne stranke in se postavilo popolnoma na stališče lorda Ox-lorda. Tudi liberalni tisk se je ze opredelil in tako je »VVeslminster (iazette za Astpu-tha, »Daily Chronide pa za Lloyd Cieor-ge-a. V splošnem se sodi, da je odstop Lloyd George-a kot voditelja stranke neizogiben, da pa se ta odstop ne bo izvršil brez boja.
V zvezi s tem se tudi govori, da misli Lloyd (teorge vstopiti v delavsko stranko. To pa se ne bo zgodilo, k«* piše organ delavske stranke, da za vladoželjne politike ni v delavski stranki nobenega prostora. Lloyd George je razbil liberalno stranko in delavska stranka bi mogla od njega pričakovati samo to, da bi razbil tudi njo.
- Napetost v Egiptu se je zmanjšala. Po
najnoveških vesteh je Zaglul pasa opusu namero, da sam sestavi novo v ada M. n L t za sestavo nove vlade je dobil Adli pasa, vsled česar se smatra, da se je položaj zbolj-v.,, vr: 1)a ge gotovo, če bo mogel Adli paša lVovo vlado tudi sestaviti. Neki voditelj Zaplulo ve strnanke je izjavil, da Zaglul paša vsled zdravstvenih ozirov noče sprejeti mandata za sestavo vlade. Zaglul paša pa ostane tudi zunaj vlade voditelj naroda. Adli paša je sprejel mandat za sestavo vlade s pristankom Zaglul paše.	.
= lhd za Tarno in Arico. Koncem maja bi se imelo vršiti v Tarni in Arici lj glasovanje, če naj ta dežela l>rl.Pa e, ' •
ru(». v«. -
1'r,0--v
nastanila svoje ljudi kot domačine m volilne upravičence. Do glasovanja pa n, prišlo ker se ie v boi vmešala Severna Amerika. Tarna in Arica zapirata namreč republiki Boliv " dohod k morju. Bolivija pa je silno bogata na cinku in gumiju. Tega pa Severna Amerika silno rabi, a ga nima, ker obvlada svetovni trg s kavčukom popolnoma Velika Britanija. Zato so investirali Amerikanci velikanske kapitale v Boliviji, nad 80 nnliju nov dolarjev. Ko bi imelo sedaj iPin,1(1°
Štev. 123.
Sokolstvo,
IZJAVA STAREŠINSTVA JSS.
iNekhtero naše politično časopisje vznemirja v zadnjem času vprašanje, katerih po- J ti Učnih strank morejo in katerih političnih strank pristaši ne morejo biti člani sokol- 0: skih društev, ki so včlanjena v JSS.
i odpisano starešinstvo JSS - kot edino poklicani čuvar čiste sokolske misli — sma-tia v interesu Sokolstva in pomirjenja vsega našega članstva za potrebno, da odpravi nastali časnikarski spor z nastopno izjavo:	>:
1. Edino merodajen za vse naše sokolsko življenje in delovanje je sklep II. sokolskega sabora z dne 18. avgusta 1924 v Zagrebu, Jo poudarja:	Jugoslo vensko Sokolstvo hoče
citati last celokupnega jtigoslovenskega naroda v eni uedinjeni svobodni državi. E11 narod, ena država, eno Sokolstvo! To je za naše Sokolstvo gotov čin.
Jugoslovensko Sokolstvo bo z ozirom na | to branilo vsak trenutek edinstvo jugoslovanskega naroda, edinstvo in neodvisnost ju-goslove.i-ke države proti vsem sovražnikom.
Sokolstvo se v svoji svobodni državi, ki jo je pomagalo graditi ne samo s svojimi idejami, temveč tudi s svojimi najboljšimi brati, ne. more odreči vplivu na zgradbo in utrditev te države v duhu sokolskih n:icap napredka, demokratizma in socialne pr£w' nosti.
V duhu teh načel se mora prevzgojili vsak član iz nezadovoljnega, odvisnega in nezavednega v svobodnega in politično zavednega državljana.
Jugoslovensko Sokolstvo je nepolitična organizacija, toda vsakemu Sokolu naj bo fVef fvršev ukaz, da imej vsakdo trdno in lssf,n<) politično prepričanje, ki odgovarja sokol?]0!1 načelom. Odklanjamo programe po®if*Jp strank, ki so v nasprotju s temi načeli! * litično delovanje vsakega Sokola v 0 f. 1 političnih strankah bodi uravnano p° ■ skih načelih. Vsem članom sokolske oigaa zacije, ki delujejo v javnem živijo u. -e nalaga. da uravnajo svoje javno delovanje v zmislu leii načel. Člani Sokolstva naj nooo kritični pripadniki svojih politični’'', strankjn tudi v politični agitaciji ne smejo prekoračiti mej sokolskega bratstva, str.pljivosti in dostojnosti.
Vse članstvo sokolske organizacije je dolžno, da so s '/!iani z ustavo in z vsemi držav-ijamkimi dolžnostmi in pravicami ter da si vzgoji čut za soodgovornost o odločanju usode lastne države, katere vsa moč izhaja iz zavednega ljudstva in katere največja slabost ie nezavedno, neizobraženo in nepožrlvov ilno ljudstvo.
Sokolstvo smatra nacionalno zavest za bistven pogoj vsestranskega in zdravega razvoja našega naroda. Sokolstvo je dolžno posvečati posebno pažnjo in največjo brigo pobijanju anpcionalnih pojavov na vseh |:3Prl' ščih narodnega življenja in okrepiti narodne misli v onih delili naše domovine, ker je narod pod vplivom Ekonomskih faktorjev in tradicij v nacionalnem pogledu i»c nezaveden.
Sokolstvo zahteva od vseh svojih članov, da se povsod, lo je v privatnem in javnem življenju, kjerkoli se križajo lastne zahteve z zahtevami drugih, ravnajo brezizjemno po zahtevah socialne pravičnosti in sokolskega bratstva.
Jugoslovensko Sokolstvo izraža svoje simpatije tlačenim in zarobljenim delom našega naroda in se lioče pobrigati za njih telesno, luševno. nravno, gospodarsko in politično povzdigo, neodvisnost in svobodo.
II. Obvezen za vse naše članstvo je sklep odborove seje JSS z dne 7. septembia 1^25 v Zagrebu, in sicer: Ideja sokolska kot ideja dela v korist celokupnega naroda, brez ozin^ na pleme, vero in stan, pripada celokupnem« narodu ne glede na poedince in politim® stranke v narodu. Zaradi tega, ker je Sokolstvo last celokupnega naroda, odbijamo pravico vsakemu brez ozira na politične stranke, da bi smel v jKilitičnih govorih ali zboro-vanjah uporabljati idejo Sokolstva in njega organizacijo v politične svrhe.
III. Prisega, ki jo položi vsak član in vsak« članica na Savezni dan 1. decembra, se g®?':
Za obljubljam se, da hočem zvesto izpolni0” vati v-e dolžnosti, ki mi jih nalaga svetos in veličina sokolske misli, v svojem društvenem. zasednem in javnem življenju, da so mi znani predpisi društvenih pravil in da se hočem brezpogojno po njih ravnati. Zaob-1-ubijam se, da ostanem zvest jugosloven--ikenui državnemu in narodnemu edmstvu ter ideji vseslovenske skupnosti.
Iz navedenih obveznih sklepov in osnov e razvidno, da je JsS izvenstrankarska organizacija, ki imajo vanjo pravico vstopati posamezniki in ne stranke. Jugoslovenski Sokol more takoj poslati vsak, ki priglasi sv°J pristop vnaše društvo ter obvezno sprem., gornja načela, naj že pripada h katerih strdnki.Stvar vesti vsakega posameznika 1. kako spravi vsklad svoja strankarska načela s sokolskimi načeli, ki jih je mjel <^M°' nu v sokolsko organizacijo. Sokolska diustv,, se ob sprejemu članov nimajo nikakor pečati z vprašanjem, kateri politični stranki pripada priglašenec, temveč samo z vprašanjem, nli sprejema la brezpogojno in brez kakršnihkoli pridržkov gori poudarjena sokolska načela ali ne.
Obveščamo s tem vso javnost s	.'
vse svoje članstvo, da nas naj P1'1 1	^	‘.J
- J	■	• — v vsem svojem
o zgoraj
sokolskih nalog podpira in
glasovanja, je stavil predsednik glaso	—  n —,...................
komisije predlog, da se Tarna in Arica -	dejanju	111	nehanju strogo ia .
delita med Peru in Chile, da pa se odstopi	obj.lvjjenih	uafelili.
koridor do morja Boliviji. Ustanovil pa bi 1	■	■
se posebni severnoameriški konzorcij, 3vi bi nato za odstopljeni koridor plačal držav,
Peru 20 milijonov dolarjev 111 ravno toliko tudi državi Chile. 10 mil .fonov pa bi se uporabilo za gradnjo železnice v koridorju. Na ta način bi Amenkanci prišli do gumija, Peru in Chile pa bi se morali zadovoljiti s primeroma malenkostno odškodnino. — Vsled Lansingovega predloga je bilo glasovanje odloženo in Amerikanci upajo, da bo ujm predlog sprejel.
i:\vi eniii uareiMi.	..	v
Kadar je kdorkoli v dvomu ah hoče pojasnila glede tega ali onega sokolskega vprašanja' naj ~e edino po sluzibem sokolski poti., v vsakem primeru obrne na podpisno starešinstvo. ki bo vedno čuvalo pravice posameznikov in skrbelo, da ostanejo naši načelni sklepi trajno v veljavi!
Zdravo!	*
Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, dne 25. maja 1920.
Prepoved slov. športnih društev v Gorici.
Iz Gorice prihaja vest, da so pričeli ta-mošnji fašisti obsežno akcijo, da se prepovedo vsa slovenska športna društva. Oficiel-no pravijo italijanski »športniki -, da morajo zatreti slovenski šport zato, ker da se v slovenskih športnih društvih goji tudi slovenska nacionalna misel. Neoficielno pa je eden vzrokov za čisto nasproten korak italijanskih »športnikov«, ker se ti boje slovenske konkurence in ker slovenska športna društva vse drugače napredujejo ko italijanska Sp?Trbla društva Julijske Benečije.
Nobenega dvoma ni, da bo italijanska ob-iih ,u|.lreSla fašistovskim »športnikom« in L resila slovenske konkurence. Ravno ta- , l“di ni nobenega dvoma, da tudi ta • Ra živL Prepoved ne bo zatrla slovenske-Dila	Primorju,	temveč	samo	še okre-
naliiJn !t0i.?l*I)orno silo.	Zato tudi	z nacio-
da bi	»imamo	nobenega	povoda,
skern c« razburjali vsled	prepovedi	sloven-
drultv	v Bila bi sicer	prepoved	športnih
naše'hi,	a krivica in težak udarec za
no	.i?lri1	preko, toda udarci so še ved-
jefetenili naš narod in zato bomo tudi to Prepoved prenesli.
Vse drugače pa moramo gledati na even-melno prepoved športnih društev s kulturnega h, evropskega stališča. Zakaj tudi pri ozS1 benevolenci ni mogoče prepovedi ziiak !,-drugafe kot grd hnrbarizem in kot Na s e Politične ignorance, vala sm?«1 n' knltnme države, ki bi omeje-intereeira« I" naravn°. ker Je vsaka država fizično zdr ?a. tem’ da 80 nieili državljani <ia bi mend 3n krePk‘- be italijanska vla-nih društe S PrePoveflj° slovenskih sport-'	’■ ' v' hotela imeti, da so njeni slo-
venski drž. tela 'meti. da s pa potem an‘. fizično slabi. Ne razumemo enskih’ ?aka' fe skoraj. 100 odstotkov ko ai; .mntov potrjenih v italijansko
slov
vojsko. A*f mntov potrjenih v italijansko no vodstvo mar l10tel» italijansko armad-venski da> pridejo v njeno armado slo-Žalostna ii le fizično oslabljeni? ki ovin 1 ava> da je Italija edina država, segla itaUiSn^u bo, ed‘u efekt, ki ga bo do-ciantskt	£e bo sledila denun-
nikov . Nikakor pa nohn itaiiianskib ‘*P<>rt-
________ P ne bo dosegla tega, kar
ji govore goriški »športniki«, namreč denacionalizacije našega življa. Dosedanje izkušnje so pač morale že prepričati italijansko vlado, da se denacionalizirajo samo posamezniki in samo moralno slabejši ljudje. V resnici ni treba slovenskemu narodu jokati, če odda te slabše elemente italijanskemu narodu. Zato pa tudi trdimo, da bi bila prepoved slovenskih športnih društev znak politične ignorance, ki bo bolela samo italijanski narod.
Največje obsodbe pa je vredna prepoved slovenskega športa s kulturnega stališča. Mislimo, da ni ne v interesu italijanskega in ne našega naroda, da bi se stalno večalo sovraštvo med obema narodoma, še manj pa more biti to v interesu miru, ker je na dla-ni, da more to stalno večano sovraštvo povzročiti tudi krvave konflikte. Ali si mar italijanska vlada take konflikte želi? Ali hoče ona veljati kot edina država, ki ogroža evropski mir?
In končno še eno pripombo:	Prepoved
Slov enskih športnih društev ne more tolmačiti objektivna javnost drugače kot strah Italije pred par stotisoč slovenskih državljanov. Dvomimo, da bi bil ta komentar v čast Italiji.
Naj presojamo prepoved slovenskih športnih društev s kateregakoli stališča, vedno je rezultat za italijanski narod negativen. In pozitiven je samo za šovinistične hujskače na tej in oni strani in zato ev. prepoved globoko obžalujemo in zato proti njej protestiramo.
Izkušnje nas uče, da bo italijanska vlada šla preko vseh argumentov kulture, razsodnosti in politične uvidevnosti, temveč da bo po svoji stari navadi poslušala le one žalostne ljudi, ki žive edino od nacionalnega sovraštva. Prosto ji in naj stori, kar smatra za dobro.
Mi pa rečemo: Tudi Avstro-Ogrska je šla po poti, ki jo nasvetujejo italijanski »športniki« v Gorici in kako je končala ta pot. ve ravno italijanski narod najboljše.
Ne bo bolelo nas, če bo šla italijanska vlada po isti poti.
Vlil. kongres udruženja jugosl. narodnih železničarjev.
Dllft 4. 'urni.ia i«*	■
vaso dospeli delega«
‘lamo. Z ibiBovlakom stev. 4 ob 11. so prispeli Ipni Centralnega odbora iz Beograda in de-®gati Pokrajinskih odborov iz Subotice, Sa-ieio'? in ^agceha. Na kolodvoru jih je sprega “i pozdravilo predsedstvo Pokrajinske-Juhmi u Ljubljana s predsednikom tov. 15. uTi?? čelu. S iposebnim vlakom (»20/11 ob skega njih111*11' 80 Pr‘sPel‘ delegati Pokrajiu-^aiin=	katere	je v imenu
»vega odbora Ljubljana pozdravila
metnemu asobju jansko dajo vse vice.
bodoče zasigurajo in de-zakonu predvidene pra-,
Novi pokret našega učiteljstva za osamo-svojstev stanovske organizacije od političnih vplivov je nudil in še nudi tudi nepristranskemu in neprizadetemu opazovalcu .mnogo zanimivega. V naslednjih -vrsticah hočemo podčrtati le nekatera dejstva.
V našem javnem zlasti v političnem življenju je marsikaj nezdravega. Pravca ne določajo več razmere im potrebe širokih plasti naroda, ampak maloštevilne vodilne osebe iz svojega ožkega strankarskega stališča.
V naši dobi, katero često nazivarno dobo demokratizma, se je razpasel najhuijši politično strankarski absolutizem, kateri je udu-šii z raznimi sredstvi samostojno mišljenje posameznikov in .mas, da gredo često brez vsekega lastnega prevdarka slepo za tako-zvanimi »gesli« in »voditelji«. Zavladala je na široko nekaka duševna lenoba in ubito je veselje do dela in javnega udejstvovanja. Velika večina dela zmožnih in tudi delavolj-nih ljudi stoji apatično ob sirarni, češ, saj je Mak vse zastonj.
Kakor pri vseh drugih stanovih, tako je bilo opažati iste žalostne znake tudi med učiteljstvom, ki je še po svojem poklicu in številu najbolj poklicano za udejstvovanje v javnosti. Slepo je verovalo in, slepo sledilo raznim geslom, katere je izdajal od časa, do časa majhen strankarski štab v centrali. Mnogim sicer to ni šlo v glavo, a so molčali j že vsled tradicionalnih ozirov do stranke in j voditeljev. Ko so se pa žalostne skušnje liino-j žile in je učiteljstvo na svoji lastni koži do-i volj trpko občutilo udejstvovanje strankarskega absolutizma, je buknilo na dan. Uvidelo je, da pelje ta pot v pogubo, pogubo za ; šolo in stan.
! Naravno je in značilno, da so ta preokret j pozdravile vse stranke razen ene same in sicer tiste, katera je v svojim partizanskim postopanjem največ pripomogla, da je prišlo do tega pokreta. Zakaj samostojno misleče in zavedno učiteljstvo lahko največ pripomore zdravim idejam med širokimi plastmi naroda do zmage in seveda vsem nezdravim pojavom do končne propasti. Torej tega pokreta se je branil in se še brani le tisti del naše javnosti, kateri ima dovolj vzroka zn to.
Ako ta novi pokret .ne bi dosegel prav ni-če»ar drugega, kakor to, da je vzdramil naše
Učiteljski vestnik.
IDEJNA BORBA NAŠEGA UČITELJSTVA.
PredseSn^^Ua pod vodstvom tov. pod-Po priglasitvi "a-‘
k°hgresnem tajnil^0^^111.11 delegatov pri i veliki dvorani Narodnem,	Pbpoldan
is**. m™* pUS?<ZgS&
c. JllZ. Stannie Mil;..,,:,...:..
1
Odb
tovoril de-
'S« Stanoje	Odcl-
Či p -‘odbora *o razen predsednika navzo-*a'joilc Tnpre<lSe. ?.lk. Lazar Djordjevič, glavni »ilJaB,t,( T ,®lawi bl“S“inMc Raka 12 ‘‘flomilL i> t -1'?1 CeatraJni odbor 2a8toDa.no i 0krajinske organizacije so sUboH e,?° delegatih ta sicer Beog~ * na o-	l4> Sarajevo 24, Zagreb 30, ]
leo 'u Pomorski brodarci iz Splita ,v uc-egatov. Po pozdravu s strani predsednika in “veritvi po ln o m oči delegatov se je prešlo v pretres dnevnega reda. Izbrani so bili trije - R°:ri sicer odbor za spremembo iin do-
PRIREDITVE ŽELEZNIČARSKEG4 KONGRESA.
Danes, v soboto, dne 5 junija od 17. do lt). promenadni koncert »Sloge« v Zvezdi. Spored: 1. Začetna koračnica. 2. Ziehrer: Bar-žun in svila. 3. Flotovv Alessandro Stradella (uvertura). 4. Rubinstein: »Asra« (pesem). 5. \Vagner: Potpuri iz opere »Lohengrin*. 6. Dvorak: Slovanski ples št. 6. 7. Zaključno koračnica.
Jutri, v nedeljo, dne 6. junija ud 11. do 13.
, 'jre: promenadni koncert »Drave« v Zvezdi. Spored: 1. Binder: Orfej v podzemlju (uvertura). 2. Konrzak: Mladenkam (valček). 3. Leoncavallo: Glumači (fantazija). 4. Zajc: Večer na Savi. 5. Grieg: Ženiten Troldhaoi-gen. 6. Luibold: Vrniček jugoslovanskih pesmi.
Zvedel- ob 2«. uri v veliki dvorani hotela Union velik koncert. Sodelujejo Nar. želez.
učiteljstvo z duševne letargije, v katero ga je uspava-la naša politična javnost s svojimi žalostnimi razmerami, že to dejstvo samo na sebi je velik uspeh. Zakaj to vprašanje ne bo več prišlo z dnevnega reda toliko časa, dokler ne bo likvidiramo z zmago novih smernic v stanovski politiki. Idc-ja se lahko ovira in zadržuje na pohodu do končne zmage, a ubiti se ne da. Pri tem pa moramo še upoštevati dejstvo, da so prilike in namere v naši javnosti še vedno take, da naravnost zahtevajo osamosvojstev stanu od večnega in nestalnega kolebanja dnevne politike in raznih kratbotrajajočih režimov.
To so uvideli celo pri nas že vsi intelektualni stanovi od grafičnih uslužbencev, trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, profesorjev, sodnikov, advokatov pa prav tja do novinarjev, ki so v neposredni in najožji zvezi z dnevno politiko. Le učiteljstvo se mtora še boriti za to samoobsebi umevno in od razmer naravnost usiljettio nabiranje.
Kdor je zasledovati razvoj tega pokreta, je opazil na eni strani stvarno in načelno razpravljanje, na drugi strani pa operiranje z osebnimi in politično strankarskimi argumenti in sofizmi. V zadnjem se posebno odlikoval neki g. š. Zakaj tako nekulturnih člankov po vsebini in obliki, kakor je bil njegov svoj čas v »Jutru«, jih ni dobiti zlepa dandanes. In kljub temu, da je on pavšalno v stanovskem glasilu označil vse pristaše nove smeri za neznačajneže, se je našel ša •neki F. T., ki se je pozneje javno zavzemal zanj, češ, da je bil on zmerjan.
Naravno je, da se ljudje, ki aiive v starih tradicijah in jim je njihovo politično glasilo pravi evangelij, na katerega slepo prisegajo in verujejo, ne morejo povzpeti do samostojnega im načelnega rarzmotrivanja. Zato je zavzela po nekaterih društvih debata o tem pokretu precej ostre oblike in izzvala celo mezdne krize. Kljub vsemu teinu pa je treba priznati, da se je ves pokret razvijal dosti normalno in bi se bil še bolj, da niso nekateri nasprotniki iz osebnih ali pa političnih razlogov skušali zavleči polemiko na strau-pota. Stanovsko glasilo učiteljstva je šlo tako daleč, da je odprlo svoje predale tudi nasprotnikom nove struje za načelno razpravljanje, in jih ni zaprto niti tedaj, ko so nekateri šli v tem oziru naravnost predaleč.
Dijaški vestnik.
POlV»U	, v	~*V	im
datoe v 5irustve‘nlh P‘'a'r‘l, sestavo kandi-Uate n«va„.. centralnega odbora in za n resolucij.
Pravilih nri? aborovanje ima po društveniih kono-^«- ‘Praviti v - -- -
seetavn le uov
ko“gre*s i^£r»v»i ves' materijal za Zglavni Vsled tesra	v medeli» dopoldan.
pro-
oiror-
»kih in rečnih brodarcev. Sesa a ' —-reča vprašanja nastavljenega in ncSaISi.f?e'
nega osobja. V prvi vrati nc/v delavski pra' vijinik, ki je vsled neurejenih razmer za de-‘avstvo nujno potreben in največje važnosti ^ konsolidacijo železniške službe. Dalje ,pra-
»Sloga,: iz Ljubljane pod vSom^pevovml-
mito KSiUfr f0l° t°'6ke izvaj'aj0 Pater Kalen I Ir’?-L 'Z Z‘lFeba> Avgust Živko ndč \r \ Al‘'iib°ra. Na klavirju spremlja gdt. Minka žacherlova iz Maribora. — Ter-cet s harfo izvajajo člani »Drave« iz Maribora Skačej (viola), Veseli (čelo), Lukež (harfa). Spored: 1. a) A. Dobronič: Kumovima ri-ganima,; b) E. Adamič: Kedo debi dekle; c) fci. Adamič: Jurjeva (Moški zbor .>Sl0iSje<, pe-vovodja M. Premelč. 2. a) Prochaska: Talk si lepa; b) J. Pavčič: Serenada, Gondoliera; c) A. Lajovic: Bujni vetri v polju; d) A.. Lajovic: Pesem .starca; (Te<n*r solo A. Živko — I.u, klav“'j“ gdč. Zachertova. 3. a) A. Oel-tnadono; b) F. Lukež: Zaročni
prstan T	u>	v. n,usez: zaročni
4 a V i? - ,ravw, harfa' vi°lina, Čelo).
viAni ki n a fi T\—;r.;  	'K*«- I Adamič-	Za njega vse pretroi; b) E.
fuinkciiske J M?*1! (kilometrina, premije, j bom (Moški	E'	Adami£: Oženil se
ia . 1' .? doklade itd.) ekseikaitivnega oecfb- nielč Odmor1" * J*®*« Pevovodja M. Pre-
°- F- Gaal: Suita iz ru
dn‘k 0 službeni obleki, o režijskih boh]iSi I)ri)ni<?,ncga osebja in pravilnik o
2“»kem fondu promoln ‘	“ t	0
. 2 Ozirom na neurejoue	,a•
“o stanje železničarstva ozir ® na tež-!>ro,metnega osobja je kongres mi lpiu>Ra važnosti. Centralni odibor je toza<ievin^s'eib,u‘
»e rrsr ■?	™
boljša ;n 1, .Sfdanje nezdrzno stanje poda uv.pi; , “‘““'dretvo za promet izjavilo, ititervei -P? eBo LMre .pomoči. Pri tozadevni Vasa JovIJl P.r‘ nii“istru saobračaja g. dr. “•pozori] ®®°viču je Centralni odbor posebej
nielč.
skih na rodn ih pe«n i “((tokeefer ‘ »Dra ve« kape ink .kačej); 6. p. jj. Sattner: Jefte-jeva prisega (Kantata za mešani zbor, soli to or kester. Izvaja »Drava«, dirigent prof Solnvei-ger. — Vstopnina: sedeži ,j>o 30 25 “O 18
trn s2’iv° ‘"r,8 I)in' s,°f'išča p° 7 Din,'dijaška' •' Predprodaja vstopnic v Matični konceia.',!- 2? Kongresnem trgu in pri večerni
Ob Ye‘ agalfnL
'/gornjih	Popoldne:	Na vrtu in v vseh
HIU III t UIPII
žcIe2Uii:arR. ‘ocih Narodnega doma veliko delujeta:	Narou	‘ — Pr‘ prireditvi so-
glasbeno »Drava«1"- .železničarsko društvo Ljubl jane. — Na er»m. ,ari.bor« in »Sloga« Jz movataa, šaljiva noš m “	drugim	tek-
ma in gospod z največiim\»'!fri d^bit;1 da' eno darilo. — V velik! Ovn- t ' Rlasov P° dvorani šaljivi nastopi in a mer j o'® j V • - Točijo se pristna dolenjsk«, i« ltotomeX vina. Za dober prigrizek je preskrbim,^ ! niakih cenah. — Vstopnima 10 Din. v' -
vwa tov1Jl P?! “linidr
“•pozori! - “viču je Cen,,,imi UUuui puauutj feznicah r* te?ak položaj delavstva na že-storil iri • ’• bdnis-ter je obljubil, Ma bo vse dne 7 ,i„ IZJf,vil> da se glavmega zborovanja i® moončiT™1 “deleži .sam, ako mu bo to ‘‘ovani-i r1?11™0 ie, da se udeležita zbo-'r‘č in nL?i ministra inž. Bora Popo-iT'ž. Leonida Fran.if,lfirainega direktorja g.
mi-f	na opravičene zahteve Udruže-
i® Pričaloo-vattov toteresiTn"1''1 rZeleani£alrjev i ju slabega vremena se vrši prired!tevV v^eh »v interesu našega prometa in notranjih prostorih Narodnega doma z istto,
gospodarskega napS
sporedom.
Kratke vesti.
Pri volitvah v bivši nemški	•••
*ka Južnovzhodna Afrika^ "o d0h» "n1' razpisanih 12 mandatov 7	1	Nemci od
.Prva tekstilna tovarna Turčije je bila u fek tovorjena v Angori. J v že'
Angleška vlada je prepovedala vsak uvoz goveje živine, ovac in prašičev s kontinenta, ker se boji živalske kuge. Tudi uvoz kož je prepovedan.
Ameriški parlament je z 230 proti 11 gla-nih°dolgovlhC*ra* dogovor 0 francoskih voj-
»MLADINA«. Stev. B.—7.
Mnogi, ki so uipali, da je .mladi pokret okoli »Mladine« le trenuten, mimobežen pojav, prihajajo do spoznanja, da se njihov up ne bo izpolnil.
Čeprav je doletel »Mladino« najtežji uda-rec, ki ga more .prenesti, namreč smrt njenega urednika in satrudnfka, pesnika Srečka Kosovela, vendar je ona danes krepka in borbena, kakor še ni bila to pridobiva stalno prijateljev in simpatij.
Z »Mladino« je končno veljavno razbit monopol naših kulturnih in umetniških kar-teilov ma slovansko tiskano bas&do in nnie-nja.
®-7~7, številka »Mladine« prav nič ne zaostaja za prejšnjimi števili«mi, njena y,se-buna je še bolj pestra in učinkovita.
Ob priliki Cankarjeve .petdesetletnice prinaša »Mladina« na uvodnem mestu par odlomkov iz »Bele Krizanteme , »Hlapca Jer-
ttoai n"! >Kur™tac- V kronLki priobčuje i . Debevec obširno poročalo to oceno Cankarjeve proslave Društva slovenskih knji-zevmkov ter izjavlja, da ta večer ni uspel, vkljub obilnemu obisku občinstva, radi tega ker so recitirali Cankarjeva dela književni’ ki, mesto, da bi jili interpretirali poklicni ,re-
r« črnini bl ,to ‘lal°8l0 bolje opravili. Pač .	1>0v<farja idejno globino in iakre-
ktoja °S ga govora d’1’- Izidorja Cain-
Barvno tako tudi ni uspehi Cainlcarjeva pro-slava dramskega gledališča z vprizoritvijo
r«! >rl Ude<; 10 V* ne P°	Ivana
oamaarja, nego radi naravnost neoprostljive nepripravljenosti našega narodnega gtoda-
Cankarjeve petdesetletnice pri-
Sento V neVar £la“ek' 0 Cankarjevem »Kurentu«. V literarnem delu »Mladine« ie
priobčena pesem »Godba pomladi« umrlega Srečka Kosovela, ki je za njegovo hotenje to slutnje'Značilna, kakor le ma.lokatera njegova. V mko Košak imia pesem »O da bi bil drovo.« Bratko Kreft pa zadnje dejanje svoje socijallne drame »Tiberija Grnkha« izredno aktualen je članek dr. Stanka Vurnika »O slovenski glasbi, operi in kritiki teh dni*. Dr. Vurnik graja naše nerazu-mevamije za težnje našega časa. »Imamo-li-terate “' glasbenike, literarna to glasbena društva, literarne in glasbene afere, litera-f“re, U1 g|a»be p« skoro nič,« Dalje ocenjuje vi j111 Glasben e [iu‘b.1f;make al)ere, konservato-
vamie nelmterth	a i:n “eraizuime-
tovnih programov ler toedtoa^za''f Sf ^8’
^Kbeve^'U0Ve V«l®^
j,ih igravcev v^afem^mPf rS Vlprašamju tu-do zaključka, da ro mo]^ i i P‘’‘h»ja zahtevati tako obto-m, ; vstikega igralca ga more dati le čtof i 3ie- riašeg“ jetika, kot
zikovno zraščen z t? kVie duhov,1(> in i®-
Dalje graja Drih sI'>venftliega naroda, •mečih igralcev rato' tok lovs,ževfM‘.ie do-
Tvftu Orni
»Panc at on c« °n i ‘*'p“o premotriva načrt časopisju inzl-Mrif ,w- se se<i,aP v svetovn«‘n Prof. Fr Vni i uas. t,oiI'!ko razpravlja, modenno sliko t™' ,midaiJuje svojo študijo — kratu, ki ga n,,, v .avTle preteklosti — o So-
nost grške kuto, cankarijansko 0lSe(b-besait 'kult'“re v najidealnejšem smitelu
pretetoo^no^^AJe ludi >Kr{*n‘kjH, hi toa pretežno polemičen značaj. Pole« Debevče-
vih člankov in notic je freba omeniti tudi poročilo Bratka Krefta »Recitacijsiti večer jia šentjakobskem odru« to notico V. K.: »Dr. Žerjav in slovenski dijalekt«.
»Mladini« je priložen mrtvaški list Srečku Kosovelu.
Obstoj in zmagoviti napredek »Mladine--dokazuje, da se zbira okoli nje generacija, ki je odločena, da vkljub ignoriranju in bojkotu gotovih krogov, uvede v slovensko Jtul-turno im javno življenje odkritost in resno dei-o. kato si je sveeta svoje bodočnosti i.n svoje zmage. »Mladina« zasluži, da jo podpira, naroča in žita vsa naša jiošteaia jav-1	C.	K.
Soeijalistigni študenti v Amsterdamu. Ta
teden se je vršil v Amsterdamu kongres so-cijalisticmh študentov, na katerem se je sklenilo, da osnujejo socijalistieni študentje po vseh državah lastne zveze, ki naj stopijo » skupno študentovsko socijalistično mednarodno zvezo. Ta skleip velja posebno za Nem-•'(jo, kjer so bili dosedaj socijalisti v enotni dijaški zvezi, ki jm je soci ja listom preveč fašistična.
Bregrupacija klerikalnih akademikov. V
svrho večje cliferem-ijacije ta razdelitve dela no izvršili katoliški akademiki v svojih vrstah obsežnejšo pregrupacijo. Takozvani krščanski- socialisti so preorganizirali »Borbo v ikiščansiko socialističen akademski klub.
Nasprotja med »starima« in »križarji«' so dnevno večja. Številčno močnejši so prijatelji stare smeri, »križarji« jih pa nadkrijjuiejo z delom, elanom in agilnostjo. Če bo iz te medsebojne borbe klerikalnih akademikov »rasno kaj pozitivnega, bomo še videli.
Akademski klub »Treznost«. V petek dne 4. t rn. se je vršil sestanek kluba »Treznosti«, na katerem se je razpravljalo o pravilih, ki naj jih ima novi klub. Pravila bodo ista, kot jih nna akademski abstinenčni klub »Preuo-rod« v Zagrebu.
Pripravljalni odbor tvorijo akademiki vetko Kristan, predsednik; Boris Kermau-uer, tajnik in Ivan Podboj, blagajnik.
^ Jmtovm občni ^bor.kluba se vrši prihodnji
SLOVENCI!
krtof	1dl,egUJe na,jtežfa ekonomska
Kriza, iezke posledice vojne še zdavnaj niso
^risane. _ Tisoči najboljših sinov našega na-la stojijo na cesti in ne morejo najti dela da prehranijo sebe to svojo družino
'Pa drugi brezvestno razmetavajo nar za luksus in zabavo to ga zamenjavajo »a vino, lilcerje in druge alkoholne tekočine.
Pri tem hlinijo ljubezen do domovine, do Boga, do svoje družine, do ljudi. Skozi grla gredo milijarde, a pri tem se ne usmilijo sirote niti s pogledom.
KAM NAS TO VODI?
Alkohol nam uničuje zdravje ta moč' Alkohol razdira temelje družine, slabi moralo in poštenje, pospešuje zločine in korup-
C1JO.
OTRESIMO SE ALKOHOLA!
Proslavimo lepo čednost treznosti to pospešujmo samovzgojo nas- mladih k abstinenci alkohola ta tobaka.
Pridružite se pokreta proti demonu — alkoholu!
Živela popolna in trajna abstinenca!
Slovenska trezna mladina.
Dnevne vesti.
K ON G RES ŽELEZ NICARJ EV.
Danes in jutri zborujejo v Ljubljani železničarski delegati iz vse države.
S ponosom smejo železničarski delegati pokazati na delo, ki so ga v korist države in vsega prebivalstva izvršili naši železničarji.
Z bridkostjo v srcu pa morajo tudi konsta-tirati, kako slabo se je to delo nagradilo. Predpisov — in ne najbolj pametnih — vse polno, plača pa nizka, da je naravnost sramota, A moglo bi biti vse drugače in moralo bi tudi biti. Zakaj vse naše gospodarstvo je odvisno od dobrega prometa, ta pa je dosegljiv le tedaj, kadar je delavec pošteno plačan.
Najtežje pa je to, da bi moglo biti vse drugače, če bi bila naša železniška uprava na svojem mestu in če ne bi delala tako hudih napak. In to spoznanje, da ni železničar za svoje delo samo slabo plačan, temveč da je njegovo delo dostikrat vsled napak v centrali zaman, to spoznanje je pač najhujše, ki more zadeti vestnega delavca. In to spoznanje ni bilo prihranjeno žal nobenemu slovenskemu železničarju.
Zato mislimo, da mora biti glavna naloga železničarskega kongresa, da najde pota ne samo za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev, temveč da najde tudi pota za zboljšanje železniške uprave. In da bodo železničarji dosegli eno ko drugo, je treba, da so čim bolj enotni in čim krepkejše organizirani.
In še nekaj je treba. Med železničarji mora zavladati tudi pravi bratski drug. Eden na drugega so navezani, eden drugemu si morajo pomagati in zato mora kongres z ljudmi, ki so bili eksponenti političnih klik, obračunati. Ljudje, ki so smatrali za svojo glavno nalogo, da pomagajo zaradi svoje politične stranke preganjati svoje stanovske tovariše, takšni ljudje ne spadajo v stanovsko organizacijo. S takšnimi ljudmi je treba obračunati, ker noben tovariš ni tis^ti, ki skuša na škodo tovariša splezati kvišku.
Velike zasluge so si pridobili železničarji za državo in vse njeno prebivalstvo in naša želja je samo to, da bi tudi vlada storila svojo dolžnost do železničarjev.
In v tem znaku vsem železničarjem naše iskrene pozdrave.
— Kralj za šolsko mladino v južni Srbiji. Ko se je mudil .kralj te dni v južni Srbiji, se je posebno zanimal za šolstvo. Doslej šola kralj že 20 dijakov iz južne Srbije na svoje stroške v Beogradu. Sedaj se je odločil, da
o šolal še megla giiininaaijca.
— Spomenik knjeginji Zorki. Predvčerajšnjim je bil v Beogradu odkrit spomenik kneginji Zorki, materi kralja Aleksandra. Svečanosti so prisostvovali princ Pavle s soprogo, zastopniki vlade in narodne skupščine, diplomatskega zbora, generalitete itd.
— Sava se mora regulirati, (la bo plovna od Zagreba do Beograda. Poljedelski minister Pucelj je podvzel korake, da se prične v svr-ho preprečenja poplav čimprej z reguliranjem rek. Predložil bo tozadevno vladi izčrpen na-načrt. Med drugim zahteva, da se regulira Sava taka, da bo plovna že od Zagreba do Beograda. Kot se je Pucelj izrazil, so izjavili člani vlade, s katerimi je o tem govoril, da so pripravljeni njegovim željam ustreči.
—Strokovni svet pri ministrstvu prosvete ima danes plenarno sejo, na kateri se bodo reševale prošnje uradnikov za razvrstitev in preuredbo v višje skupine, odnosno kategorije po uradniškem zakonu.
— Državni strokovni izpiti v ministrstvu prosvete. V prosvetnem ministrstvu je iade-lan pravilnik o polaganju državnih strokovnih izpitov za uradnike resora. Imenovana je posebna izpitna komisija. _
— Novi zakon o odvetnikih pride v krait-kem pred skupščino. S tem zakonom se uvede za vso državo enotna petletna koncipijemt-slka praksa. Odvetnik ho preložil svoj sedež svobodno iz enega kraja v drugega. Sodnik bo smel pod gotovimi pogoji prestopiti k advokaturi. Dandanes veljajo v poedinih delali države različni predpisi. Dočim traja n. pr. konoipijentska praksa v Sloveniji in Dalmaciji še vedno 7 let, traja v Srbiji, Vojvodini, na Hrvatskem in v Bosni samo 3 leta. Preložitev sedeža v pokrajino, kjer je v veljavi drugo pravo, je mogoča samo v izjemnih slučajih ter zavisi od posebnega dovoljenja od strani prosvetnega ministra.
— Število odvetnikov v naši državi. Koncem leta 1925 je bilo v naši državi vsega skupaj ravno 2000 advokatov. Po rezultatih zadnjega ljudskega štetja je prišel torej na 0000 prebivalcev po 1 advokat. Razdelitev je pa zelo neenakomerna. Največ advokatov je na Hrvaškem in v Slavoniji, namreč 685, tako da pride 1 advokat na 4000 prebivalcev'. Črni gori je 26 odvetnikov, torej eden na 7500 prebivalcev, kar je za malo in siromašno deželo ravno dosti. V Srbiji in Macedoniji jih je 463, torej odpade eden na 9000 prebivalcev d oči m jih je v Vojvodini 362, torej po eden -na 4600 prebivalcev. Bosna in Hercegovina imata 141 odvetnikov, torej enega na 14 000 prebivalcev. Dalmacija živi 142 odvetnikov, torej enega na 4400 prebivalcev. Slovenija jih ima 181, torej odpade eden na 6500 prebivalcev. Mesto Zagreb ste,e 243 odvetnikov, d očim jih je imelo pred vojno samo 80. Potrojitev je zakrivila zlasti priselitev odvetnikov iz Trsta. Dalmacije m R ek e^ 40 se jih je priselilo v Zagreb iz dežele. Beognad ima 229 odvetnikov, torej manj kot /.agneb, dasi je prestoli ca mnogo večja m je sedež vseh centralnih oblasti. Sarajevo šteje 47 odvetnikov, Split 34, Dubrovnik 22, Ljubljana 66, Maribor 32, Skoplje 26, Novi Sad 46, Subotica 56, Sombor 51. K tanim številu je prišteti v Dalmaciji še 28 javnih notarjev, v Sloveniji 46 notarjev. Naša država je torej z advokati prav bogato .blagoslovljena. Pa se najdejo še ljudje, ki pravijo da pri nas ni mogoče priti do svoje pravice! ...
— Nova železniška postaja. Kot znamo, je razdalja med postajama Poljčane In Ponikva
zelo velika. Od te nepriliike prizadete občine so sedaj izposlovale, da se ©tvori še pred koncem t. 1. vmesna postaja Lipoglava.
— Mednarodni kongres pravnikov, 'ki ga prireja vsako leto Mednarodno udiruženje pravnikov s stalnim sedežem v Londonu, se vrši letos na Dnnaju od 5. do 11. avgusta. Do sadaij se je baije prijavilo nad 150 znamenitih pravnikov, med drugimi iudi predsednik Vrhovnega sodišča Zed. -držav Sev. Amerike. To je prvi slučaj po tridesetih letih, da se vrši mednarodni kongres pravnikov v nemškem mestu.
— Velika proslava ognjegascev v Zagrebu. Hr.vatsko-slavonska ognjegasna Zveza priredi ob priliki petdesetletnice svojega obstoja v dineh od 27. do 29. junija v Zagrebu svečano jubilejno proslavo, združeno z razstavo oginje-gasnih priprav. Glavni pripravljalni odbor je razposlal vabila za udeležbo vsem ognjegas-niin društvom v državi, kakor tudi raznim inozemskim. Ta veličastna prireditev se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra im ikraljdee Marije.
— Glavna skupščina Saveza denarnih in zavarovalnih zavoidov kraljevine SHS. V prostorih zagrebške borze se vrši dne 17. t. m. sedma redna letna glavna 'Skupščina Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov. Iiazven običajnega dnevnega reda bodo razpravljali tudi o spremembi pravil.
— IV. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, se vrši v nedeljo 4. julija 1926 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v sejni dvorani mestn. magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za leto 1925. 3. Sklepanje o letnem poročilu načelstva, o njegovi odvezi in o uporabi prebitka. 4. Poročilo komisije za izdelavo novega zakona. 5. Dopolnilna volitev članov načelstva in njih namestnikov. 6. Sklepanje
0 pridobitvi in prodaji nepremičnin. 7. Dovoljenje letnih izdatkov iz podpornega sklada za siromašne, nezaposlene člane. 8. Slučajnosti. — Če bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov.
— Hermanu Wendel v Albaniji. Veliki prijatelj našega naroda., publicist Hermann Wendel je potoval s svojo soprogo skozi našo državo v Albanijo, odkoder se vrne v par dnevih preko južne Srbije v Beograd.
— Razpisana mesta. Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je razpisano učno mesto za zgodovino in zemljepis. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. junija na ljubljansko veliko županstvo. — Na osnovni šoli v Trbovljah sta razpisani dve katehetski unesti. Prošnje J e vložiti do 15. julija na ljubljansko veliko županstvo.
— Za šefa kabineta v prometnem ministrstvu je imenovan inspeiktor ministrstva ga
šume in rude inž. Djordje Jankovič. Njegov prednik M, Lanlkijevic je postavljen za šefa oddelka 'za preiskave pri generalni direkciji državnih železnic.
— \l državne službe. Šef odseka tobačne tovarne v Ljubljani Karlo Hladki je imenovan za ravnatelja tobačne tovarne v Senju.
— 130 aeroplanov nad Prago. Povodom velikih propagandnih letalskih tekem, ki se vrše danes pod pokroviteljstvom češkoslovaškega kluba v Pragi, se vrši istotam velika letalska vojaška vaja, ki se je udeleži 130 aeroplanov.
— Židovska univerza v Jeruzalemu je dograjena. Še tekom letošnjega leta se zgradi poslopje za nacionalno knjižnico, dalje poslopje za Einsteinov institut za katero je daroval Wattenberg v Ameriki 100.(XX) dolarjev ter poslopje za Judaistični institut. Z za-poslenjem ljudi pri teh zgradbah se deloma odpomore občutni brezposelnosti.
— Nemoralne knjige ua grmadi. V Florenci je imel te dni pater Leonardo Daprato serijo propovedi zoper nemoralnost. Ko je končal zadnjo pridigo, se je zbrala pred cerkvijo St. Annunziata množica ljudstva, ki je zložila veliko grmado iz nemoralnih knjig, kot za ča-*a Savonarole. Med prepevanjem pobožnih pesmi na čast Matere Božje je bila grmada zažgana, nakar je poslal duhovnih Mussoliniju brzojavko, v kateri se sklicuje na od Mussolinija zadnjič izdane policijske odredbe zoper preklinjanje ter ga prosi, da >z<ia cim-preje tudi odredbe zoper nemoralno
tU- Križ v italijanskih sodnih dvoranah.
Italijanski justični minister je poslal vsem predsednikom sodnih dvorov okrožnico s katero odrejuje da ima viseti v vsaki sodni dvorani nad glavami sodnikov poleg kraljeve slike tudi križ.
— Milijonske škode je povzročilo neurje poslednjih dni v raznih krajih države. Vsled tega1 prihajajo dnevno na ministrstvo poljedelstva prošnje za nujno pomoč. Ministrstvo je določilo posebno komisijo, ki ima nalogo, pregledati in preceniti to Škodo. Po dosedanjih cenitvah iznaša škoda samo v Kamenici, nad 80 milijonov dinarjev. Silno je trpel tudi olaraj Jadroški. V Valjevu so povzročili strahoviti viharji in deževje čez pol milijona dinarjev škode, v Vršcu pa okrog 3 milijone.
— Zopet eksekucija. Svoječ'asno smo poročali o umoru upravitelja Pongratzevega posestva v Maruševeu, Lampla, ki sta ga pri a kala v zasedi 18-letni Mijo škarika ;.n 20-letn. Ant. G radi ček ter ga pobila s sekirami. Morilca je izsledil policijski pas Gradiček je bil obsojen na smrt na vešal.h, mladoletni Škarika pa na 15 let ječe. Oba sta vložila vzklic. Obsodba Gradička jev bila potrjena, škariki pa je bila kazen znizana na 10 let. Dne 1. t. m. je bila prečitana Gradičku potrditev sodbe. Morilec ki je v zadnjem času močno shujšal, tako, da izgleda, kakor da bi imel težko tuberkulozo je ostal popolnoma miren. Samo pri besedah:»Zato se obsodi na smrt na vešalih...« ga je nekoliko izprele-telo. Naslednjega dne ob 7. uri zjutraj je bil
1 obešen. Prebivalstvo je kazalo za eksekucijo
prav malo zanimanja. Stvar je postala ljudem že dolgočasna, saj je bilo to v kratkem času že četrto usinrčenje v Varaždinu. Gradiček je prikorakal pod vešala paopolnoma hladnokrven in miren, kot da bi ga stvar prav nič ne brigala ... 14 minut pozneje je bil mrtev.
— Strašen samomor. Te dni je bil aretiran v Zagreibu administrativni poročnik Pera Kneževič, ker je poneveril kot blagajnik 35 p. p. večjo svoto erarionega denarja. Kneževič je bil znan po vsem Zagrebu kot veseljak, razsipnež in krokar. Ko sta ga prišla dva oficirja v 'njegovo Stanovanje aretirat, je potegnil samokres ter skušal izvršiti samomor. Oddal je proti sebi tri strele, vendar se pa ni pogodil z nobenim od njih, ker sta ga zgrabila oficirja za roko. Po njegovi aretaciji njegove soproge ni bilo ves dan na spregled. Naslednji dan jo je videl neki vojak iti v klet. Kmalu nato se je jel valiti iz kleti po vojašnici gost dim ter širiti duh po prismojenem mesu. Ko je udrl radi tega »dežurni« oficir s par vojaki v klet, se mu je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala poročnikova soproga zogljenela. Gospa Kneževič e va je vzela seboj v klet slamo, jo zažgala, izpila stekleni-čioo strupa ter se vrgla v gorečo slamo, da je pospešila na ta način smrt, ki bi bila sicer nastopila po daljšem trpljenju vsled zastrup-ljenja.
Orožnik obstrelil pri zasledovanju zločincev svojega tovariša. Poti poveljstvom
orožnika Milana Petroviča je raziskavala te dni žandarmerijska potrulja hleve in skednje v neki vasi v bližini Skoplja. Orožniki so bili namreč zvedeli ,da prenočuje v selu par nevarnih tičkov. Medtem ko so preiskavali ostali orožniki enega od skednjev, je stal Milan Petrovič pri vhodu na straži. Na svojo nesrečo je prižigal pri tem cigareto. Ko je zagledal orožnik Husein Musufovič v temi gorečo cigareto, je zaklical: »Kdo tam?!« Ker se mu Petrovič ni odzval, je oddal v smeri proti'cigareti strel iz službene puške. Krogla je zadela Petroviča v grlo, tako da so ga morali prepeljati smrtno ranjenega v bolnico.
— Samomor 70-letne starke. V Beogradu, je skočila te dni v DonaVo, ker se je naveličala življenja 70-letna starka Marija Jung. Pri obdukciji so našli v njenem želodcu veliko količino alkohola, iz česar sledi, da se je za slovo močno napila.
— Samomor budimpeštanskega novinarja. Te dmi je sikočil v Budaipešti v Donavo ter izgtinii v valovih urednik ipoturadne policijske korespondence Evgen Balla. Zapustil je več pisem, iz katerih sledi, da so ga gnale v smrt ponesrečene špekulacije, vsled katerih je izgubil vse svoje prihranke.
— Mrtvec in njegova uinobolna vdova. Prebivalci neke hiše v Berlinu so opažali že več dni, da prihaja iz zaklenjenega stanovanja umirovljenega strojevodje Gustava Branda peuetranten vonj. Ko jim je postala stvar že preveč nadležna, so poklicali policijo, ki je vlomila v stanovanje. Na svoje veliko presenečenje so zagledali prisotni v eni od postelj truplo strojevodje, ki je bilo že tako razkosano, <la ga ni bilo več spoznati. V sosednji postelji je čepela strojevodjeva umobolna vdova, ki je božala svojega umrlega moža po glavi ter ga tolažila, češ, da kmalu zopet ozdravi. Zdravniki so ugotovili, da je umrl Brand že pred 14 dnevi. Ves ta čas se njegova umobolna žena ni oddaljila iz stanovanja. Hranila se je z živili, ki jih je prinesel mož domov tik pred svojo smrtjo.
Saj ne hodite brez perila,
morate ga imeti, zato si nabavite lepe vzorce ter krasno in trpežno izdelano, ki ga ‘nudi le tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani.
— Mesto svatbenega darila — bomba. V
Muskegonu (Amerika) v hotelu > Tri jezera« so 'prejeli pred nekoliko dnevi tragičnoženi-tovanjsko darilo. Avgust Rrebach, lastnik hotela je imel omožiti svojo hčer z nekim \ i-ljemom Frančkom. Franck je sprejel paket iter ga nesel v prisotnosti svojega tasta svoji nevesti. Vsi trije so stali ob inizi, na kateri je Franc*t. odpiral paket. Ko je odstranil zadnji papir, so zaouli neko sumljivo šumenje, nakar je sledila strahovita eksplozija. Franck je bil raztrgan na kose, njegov tast pa težko poškodovan.
— Osveta bivšega kaznjenca. V o**®*®5 Montalibano d’ Elicona pri Meesini je kh njenec Vineenzo Salzi, ki je Ibil pr P1 dnevi izpuščen iz ječe, zaklal ftvAojej’ M_Jn telja 751etnega starca Antona Amato Nato se je kaznjenec prijav.il .«>> oblatim c" nično pripomnil, da je cebli 58 let mislil samo na to os veto.
— Draga nabava. Mlad gospod v Zagrebu je srečal na ulici mlado dekle. Kar hitro sta postala talka prijatelja, da ji je ponudil prenočišče v svojem stanovanju. Ko se je zjutraj ob 4. zbudil, ni bilo o lepi mladenki ne duha ne‘sluga. Na še večje svoje iznenadenije pa ie ugotovil, da je izginila z dekletom tudi njegova listnica z 2180 dinarji in precejšnjim številom italijanskih lir.	,,	.
- Tovarniški ravnatelj-požigaler. v urad-cu je bil te dni aretiran kot dozdevni požigalec ravnatelj v pondeljek pogorele opekarne v Unter-PremstiUtenu Gimther Pirkenau. Aretacija je bila odrejena na podlagi ovadbe
neke uslužbenke. „ T.	.
— Smolo sta imela- V Ljuibošicii na letnem sejmu je zgrabil orožnik dobra znanega žeparja Jurija Jovanoviča baš v trenutku, ko je bil vlekel nekemu kmetu denarnico iz žepa. Prav tako smolo je imel njegov tovariš An-djelko Šprem-Voljovaflki.
— Nravnostni zločini barona Lutzova. v ze 3 mesece in pol trajajočem procesu zoper pedagoga barona Liitzova, ki je, kot smo poročali, obtožen nravnostnih zločinov in sadi-
stičnega mučenja učencev, je predlagalo berlinsko državno pravdnišivo dveletno ječo in triletno izgubo državljanske časti. Liitzovu je dokazanih 13 slučajev nravnostnih zločinov in 8 slučajev telesnih poškodb.
— Vjet morski pes. V zalivu Hercegnovem je nastavil ribič V ujčič mrežo za ribe. Ko je naslednji dan mrežo izvlekel, je bila 'tako težka, da mu je bilo takoj jasno, da je "vjed nekaj posebnega. Izvlekli so morskega psa, 1 ki je bil 2.75 m dolg in 130 kg težak. Vujčič
je razkazoval tega morskega psa v Kotoru, Hercegnovem ter ga prenesel na Cetinje. Zanimivo je, da morskega psa v Hercegno-vem niso opazili že več let.
— Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Tzven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
— Desctorica Slovencev - rekrutov 2. čete šol. bataljona glavne auto komande v Beogradu se najiskreneje zahvaljuje za prav do- i bro došli zlatnik, ki smo ga našli te dni v kosu Vašega izbornega Zlatorog mila, katerega smo kupili pred odhodom k vojakom. Obrnili smo ga v najboljši namen. Rabili, kupovali in priporočali bomo vedno Vaše Zlatorog terpenlinovo milo. S pozdravom! Vinko Kržišnik z 9 tovariši!
Ljubljana.
1— Dan Rdečega križa. — Podmladek Rdečega Križa ua drž. realki v Ljubljani priredi v nedeljo G. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v *
realčni telovadnici akademijo, na "katero se tem potoni vabijo prijatelji šolske mladine.
1— Za Jugoslovensko Matico. Samo Hubad, učenec 111. razreda deške vadnice je darova za J. M. 10 Din ker se ni mogel udeleziu sprevoda »mladinskega dne«. — Dijaki v *11-razreda II. drž. real. gimnazije so zbrali za J. M. Din tio. Hvalil! Posnemajte!
1— 4. izlet umetuostno-zgodovinskega (“.u"
štva se vrši ob lepem vremenu v nedeljo, dne 0. t. m. pod vodstvom dr. F. Steleta na Vrhniko in Koren. Sestanek ob 7.30 na glavnem kolodvoru.
1— Mestna zastavljalnica ljubljanska na-	.
znanja, da se vrši trimesečna dražba v mesecu oktobru 1925 zastavljenih predmetov v • čeriek 10. junija ob 15. uri popoldne.
1— Rudio-kiub v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih na velesejmu svoj 3. debatni večer. Nadaljevala se bo razprava o postavitvi visokih anten in o odpravi tramvajskih motenj. Vljudno vabimo člane, radio-amaterje in ostalo občinstvo, ki se zanima za razvoj radio-tehnike. — Radio-klub Ljubljana.
I— Ljubljanska Trezna mladina priredi danes v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica) čajanko s plesom. Začetek ob 17. uri. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. — Mestno središče * Ljubljani.
1 — Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi m1 prosta vo dneva treznosti, ki ee vrši v nedeljo ti. junija 1926 ot> 10. uri dopoldne v Kino A
Matica. Priredi se akademija. — Spored: 1. ' Otvoritev: br. dr. I. Pirc, šef hig. zavoda in pročelnik sekcije zdravnikov-abstinentov. 2.
O. Žuipančič-Duma: recitira g. Škerl, član mariborskega gledališča. 3. »Stanje, principi in smernice antialkoholmega pokreta«: br. dr. Mikic, pred s. društva. 4. a) WientjalwSky - Legenda; b) Schubert - Čebela, igra violino s spremljevanjem klavirja: g. Rnupolj, kionser-vatorist. 5. Brezalkoholno gospodarstvo«: g.
J. Lindič, urednik »Preroda«, (j. a) Brahms -Rapsodija H-mol; b) Chopin - Schenzo, igra klavir solo: g. dr. Švara, dirigent ljubljanske opere. 7. a) Musorgskij - V kotu; -b) Pavčič - Ciciban cicifuj; c) Dev - Mak, poje ga.
P. Lovšetova, članica ijublj. opere, spremlja na klavirju g. dr, Švara. 8. Zaključni govor: bi-, dr. Pirc. — Vstopnina 4 Din. — Vstopn,c v predprodaji pri blagajni Kino Matica.
1— Nesreča. Včeraj zjutraj se je vnel Ivanu Zajcu, šoferju pri tvrdki Jugo-avto pri avtomobilu bencin. Zajec je dobil pri tem na rokah tako težke opekline da so ga morali prepeljati v bolnico.
Maribor.
m — Mariborska oblast dobi svojo faS*n°( lujsko-pronietno zvezo. To se je skleinil° 11 ‘ zadnji anketi, ki se je vršila v prostorih vel-županstva in ki -so se je udeležili del ega treh avtonomnih mest ter odposlanci Sl t > Zveze gostiln, zadrug in Olepševalnega društva. Pisarna za povzdigo tujskega prometa bo v Mariboru.
m — Trgovski gremij razglaša ponovno delovni čas v trgovinah: Delovni čas je: za špecerijsko stroko od 7.—12. in od 14,—.19. ure; za delikatesne stroke: od 8,—13. in od 14. do 20. ure; za mlekarne in branjarije: v pol«1' nem času, t. j. od 1. aprila do 31. okt^bja, od 0. do 13. in od 15. do 19. ure; v	0<j
času, t. j. od 1. novembra, do 31. maref-7. do 13. lin od 15. do 19. ure; za vse * stroke kot imami! akt urno, konfekcijsko, zel ninarsfco, galanterijsko; dali« eni, čevlji, klobuki itd., od .pol 8. do 12. lil ^1 pil 14. do pol 19. ure. Tega delovnega časa se imajo držati tudi otne tobaka me, ki imajo ob rt 1^0 liste za kako trgovinsko stroko.
Ob sobotah smejo biti trgovine odprte brez opoldanskega odmora, vendar se niora dat pomožnemu osobju najmanj ell0U1'nV^ za obed in odpočit ek; ako je v	C«
nik, velja ta določba za peteik, mkakor i>a^ smejo biti trgovine na dan pied kakim gim praznikom čez opoldne odprte. g m L Občni zbor hišnih posestu.kov za Maribor in okolico se vrši v -nedeljo 6. t. m. o 9 uri predpoldne v mali Gotaovii divorMii-m — Ruska gimnazija v Hrastovcu pri M«' ribonu priredi v petek 11 junija v Narodne!" domu igrokaz »Car Saltam«.
m — Ljudska univerza v Mariboru je končala s predavanji v tej sezoni. Zadnje je biW-»Planinski večer«. Predsednik univerze g-inž. Kukovec se je v izbranih *klepnuh seda h zahvalil vsem poaetnikom za podpo v minuli seziji.
SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA.
V nedeljo dne 6. jumija se vrši v Trbovljah župni zlet Celjske sokolske župe, ob kateri priliki se pa tudi otvori sokolski dom društva v Trbovljah, v tem našem največjem industrijskem kraju. Dolžnost naša je, da počastimo to izredno požrtvovalnost članstva sokolskega društva v Trbovljah z činu večjo udeležbo.
. ‘Nadalje pa slavi tudi 6. junija nujsiarejše m niajagilnejše društvo v Kranju 30.1etJiifO uimtvesnega obstoja. Izkažimo čast našim \mm Gorenjcem predvsem Kranjčanom, ki rnr|SI' ?r€d 'tetoon zgradili s»voj ponosni Na-da se (udeležimo te izredne jT 8 V mvečjem številu. vabL^ sklepa župnega starešinstva ta '8?.<%Stvo onih društev, ki niima/o Ureditev, ali ki se ne udeleže ene ali (h- S0IS6(lnih društev, da se. udeleži liikpjm *,'"?« slavnosti, a'ko 'ni mogoče v ve-spomnitr Ip **• z depufacijo, kajti Sokolstvu tLm-OT'amo izrednih dogodkov v iikm izven imeja naše žuipe!
Zdravo!
Župno starešinstvo.
. Sofcol Ljubljana II. priredi v nedeljo 13. jurnja ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišču na Pralah javno telovadbo, pri fca-^^'^pijo vsi odelki. Sodeluje sodba lic^^e divizije. Po telovadbi ljudska vese-štva K'udeležbi vabimo vsa bratska dru-Odbor ^kols,vu naklonjeno občinstvo. —
Šport.
Pri n^^i^oatletski uspehi v Budimpešti.
ženi sledom- “TE so bili med dragimi dose-m Ha,id„ rezultati: Tek na 100 ni: Flue.k 35.4, (Jer« o-10-7 na 300 m : Kurumczjr <ny.i 13.3y. Barsi 35.9;«met krogte: Dara
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, v petek, dne 4. junija 1926.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195. »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 103, bi. 105, zaklj. 105. — Blago: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) od 8 do 12 m, popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, fco vag. meja, 20 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300. Trami od 3-3 do 5-6, od 4 do 7 m, fco vag. meja, 15 vag., den. 340, bi. 340, zaklj. 340. Koruza sremska, fco vag. n a ki, post., 1 vag., den. 143, bi. 143, zaklj. 143.
borzi;.
Zagreb, 4. junija. Devize: Ne\vyork izplačilo _56.47—5077, London izplačilo 275.35— 276.55, ček 275.34—276.54, Pariz izplačilo 183 —185, Praga izplačilo 167.75-168.75, Curih izplačilo 109o—1099.95, Milan izplačilo 215.31 —216.51, Dunaj izplačilo 800.5—804.5, Berlin izplačilo 1350—1354.
Curih, 4. junija. Beograd 9.115, Ne\vyork ’ London 25.125, Pariz 16.20, Milan 19.(55, Praga 15.295, Bukarešta 2.20, Dunaj <2.95, Berlin 122.90, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007230.
kelt v tei «,v rt : 3U.V. liamsi |e pr.
m y.48-9 sek'!-
■bokserja Jack Demšar« Kari'>.era slavnega
toni,-.,;:u iiieocvih h f/-? "v 10li «' v
tudl ^opnfae k boksersk inf' m a -?. 111 ti.U0 visoke, da priredite«ji lahfko planjo baikssTjem take honorarje. Pni boksnua-*ou Dampsey—Carpentier je bilo na vstop-''Pečanih 1,626.000 dolarjev, pri zadnjem 1 A Denipseva proli Argentincu Firpo pa dolarjev.
'v krSltrea,ut0- Znane Suiibeaaii4ovnrne bo:do fo,	viile	velikanski dirkalni au-
ma djSnf “hrost na uiro bo znašala 200 milj 00 ene milje in 210 milj na distanco predsS® novi dirkalni avlo, ki <|iva motorja p,o 5onuLr£CIV*.tip' bodefil gomila P« dirkalnih poSkS,^
^stovalo da bi se dosegt
Ao hp VTT,11 z dTOma iin!Awi«
fra»“' 1 •vK°P:t™kfel’ tega voza je znani fasn t " inZR'l,ei' ?':vtalen- ki Je že dolgo v zvezi s Nunbeam-lova.ruanni
Modno pismo.
Iz stališča mode je poletje čas, iznenadenj in zapeljivih oblek. S prvimi vrtnicami vz-' ovete tudi v delavnicah bujna množina novih modelov, pravtako pestrih in mičnih kot cvetje na vrtu.
Moda se je v zadnijh mesecih popolnoma iapremenila. Vrnila se je k rafiniranimi: pristno ženskim oblekam. Moderna širokost dobiva od dne do dne več pristašinj ter daje oibleki noto seaije. Novi modeli so zgoraj ozki, premočrtni, ali pa nalahko zaokroženi. Ti modeli akcentuirajo na diskreten način forme telesa, spodaj pa se ma ljubek način razširijo.
Toalete so mnogolične ter imajo vsakovrstne gube, p lisi rane- dele in vstavke zaokrožene kot zvon.
Nismo se naveličali tunik. Nastopajo pa v novih variantah ter so izredno prikladne za trenutno tako priljubljene kombinacije iz dvoje vrstnega materiala.
In najnovejše kreacije, ki so postale širše in bolj komplicirane, niso vitkosti datm niti najmanj v kvar. To je dokaz za veliko zmožnost im tehniko naših krojaških umetnikov.
Kako lepo učinkujejo najmovepe princes-oblike, ki se lahno oprijemljejo telesa, spodaj pa^ razširijo v obliko keliha, tako da se doseže vitka, graciozna figura.
Za športno obleko se vporablja še vedno jumper-oblika s plisiranim krilom in fcritkim jumprom. Tu je vse še vedno strogo premočrtno. rudi učinek ruske tunike je zelo priljubljen.
Ovratniku in rokavom se posveča največ(ja paznja. Modemi so plisirani ovratniki, kakor tudi stoječi volant-ovratniki.
Plastronski vstavek je favorit današnje mode. Izdelan je iz najfinejše linžerije ter okrašen z robovi, pliseji, gumbi itd. Vidijo se tudi nežni telovniki iz vezanega limona.’ Vse te saežuobele ali pa nežnobarvaste malenkosti dajejo tudi najpreprostejšemu modelu mladostno, svežo noto.
Čarobno je poletno blago, bolj nežno in mično kot je bilo sploh kedaj. Moderne so mehke pastelne barve: roza, modra, zelena, rmena, nsauve napravi v cvetoči naravi krasen vtis.
Oblika, modernega cape-plašža. Ta lazona je zelo efektna, bodisi da je izdelana iz finega volnenega blaga, bodisi iz crepc de (.'lune ali marooaiiia.
/
mm?'
n)Vffl v'-
" i 4
hi'
■ \ l	„	,	\	,	-
\’ ' ' '	/’	j
VNl ^ ‘ m - /J n ;
A	h-	.r-
'J 'Z ,
i	.MS''“sAiSK - ' I
92
^ack London:
Gorski vrag.
čutil sen. se ponosnega, ko smo sedeli za mi/o £je besede so bile odlične. Naredile so vsa j konec t**«9yofu. *
govorjeni,^£}1'5eu l)a Je i)il videti zgcvpren, nagnjen k kakor da i ‘ Se lliseni bil llikoM videL Bil J'e’ najtj 'i/h --H U^e	s,^lle	energije, ki je morala
IjUbrvni v’ Skoi;ai la,koj nato je sprožil razgovor o
Plat Mn',,,1^"'?11! je’ kot po nava<li, materialistično f j£‘t, Maud pa idealno. Kar sp
nisem udeležil, samo lupatarn ?	^	^OVOm
kako besedo, namigom ali popravkei/086 Va"J’ S Kapitan je bil duhovit, enako Maud-sem nit razgovora, ko sem jiremotrival ’ nietl ;!,f ^edtem, ko je govorila. Bil je obraz, na katerem se vli rf^^° Prikazala barva, toda nocoj je bil zardel in en' Nieua duhovitost je bila silna in uživala je
Takn'u, kQt Wot Lai-sen; in oti ga je na moč užival.
,	0 zelo sem se zamaknil i.„	i	j i •	■
k(*ier Maudinih las, k{*™li:	r,en'	■tjledal v ru'|avi
J1>orem povedati, iz kakega na , od ostallh’ da lie navijal več vrstic iz neke Svvhih* aU vzroka !e P°‘
'	,	Kakor je bil \7, Omarja razbral
.f1 1Z, tel1 Swinburaovih stikov razbral^ni to'i0 je , > P^krc- zniagcvestnost in vzhičenje, in
molil* Ji! Ia/J)lal- Krniai Pa ie linčal, je Louis p!," I _ lu g^vo noter in šepnil:	P |
Violetna ertpe-georgette - obleka.	Rjava	.repe	-	obleka
Rdeča crepe plisse - obleka.
j >Ne ustrašite se! Megla se je vzdignila in vidi j se desna luc nekega parnika, ki bo zdajzdaj vozil j spredaj mimo.«
Wolf Larsen je planil na krov s tako naglico, da I ,|t ze bil potegnil medkrcvni zaslon čez’ medladje, ko sva dospela za njim, in je hitel na sprednji del, da zapre še lino v predladiju. Megla se je bila dvignila visoko v zrak, dasi ni izginila, in je zatemnila zvezde, da je bila noč popolnoma temna Naravnost pred nami sem pa videl eno svitlo rdečo in eno belo luč in slišal udarjanje parnih strojev. Ni dvoma da je bila Macedonia.
Wolf Larsen se je vrnil; molče smo stali skupaj in gledali, kako so se luči hitro pomikale mimo našega rilca.
»Sreča zame, da nimam žarometov,« je rekel Wolf Larsen.
>Kaj pa, ako bi jaz na glas zavpil?« sem šepetaje vprašal.
Izgubljeni bi bili,« je odgovoril. >Ali si pa pomislil, kaj bi se potem nemudoma zgodilo?«
Predno sem utegnil izraziti željo, da bi rad to vedel, me je zgrabil za grlo in mi je z rahlim utripom mišic pokazal moč, ki bi mi gotovo ‘zlomila vrat. V naslednjem hipu pa me je zopet izpustil in znova smo zrli za lučmi Macedonie.
Kaj pa, če bi jaz na glas zavpila? ja vprašala
Maud.
•Preveč vas imam rad>, da M vam kaj žalega !
storil,? je dejal mehko;’ ne, v njegovem glasu je bila neka nežnost, neka toplota, da sem se zdrznil. »Ven-udi ne storite tega, kajti jaz bi bil pri tej priči zlomil gospodu Van Weydenu vrat.«
J edaj ima moje dovoljenje, da zavpije,« sem rekel kljubovalno.
Mislim, da pač ne bo hotela pogubiti prvaka, ameriške književnosti šiv. 2,« se je rogat.
Umolknila sva; vendar sva se preveč privadila drug drugega, da bi bit molk neroden. Ko pa sta bela in rdeča' luč izginili, smo se vrnili v kabino, da bi dokončali prekinjeno večerjo.
Izncva sta začela navajati pesmi in Maud je podala Dorosonovo pesem Impenitentia Ultima. Krasno jo je pi ednašala, toda jaz nisem opazoval nje, nego VVolfa Larsena. Bil sem ves zavzet, kako je zamaknjeno gledal \ Maud. Bil je povsem drug človek in opazil sem, kako so se mu ustnice nehote premikale, ko je ponavljal besedo za besedo, čim jo je izgovorila. Prekinil jo je, ko je govorila vrstice:
In njene oči naj svetijo meni, ko zaide solnce za menoj,
in vijcla v njenem glasu bodi poslednji zvok, ki pride na meja ušesa.«
oči	^lašU	ni	UObeile Yijole’<; ie teknil in
oci so se mu zazarele.
(Dalje prih.)
SND. ». D
Tlalka tejlpe, pravil«, cenike, raCune B(r>. .	_
P**e, tepene, brolure, pc^einlce jn
Is vr Suj e vsakovritae trgov*ke ke.Scop
«»»-vlne.	  ,(XoTez™ceae
«HBI,U1VX - SIMON oKEaoRCiCavA nt. 13.: mBfOM
CHELIN
ADVOKAT
D2 j OSIP LAVRIČ
vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v
RIBNICI (PRI „PRAJERJ U “.)
LJUBLJANA
CLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
Pomivanje js za vsako gospodinjo in služkinjo najbolj zamudno in sitno delo. To se olajša, če se doda ^
vodi za pomivanje	|T Fj I
Pranje in pomivanje	H H[
krožnikov je igrača s
TVORNICE
ZLATOROG
MARIBOR
[Lidimiiai
IVaJ cenej še avlogume
MATTOHI-JEUO
giesshObelsko
SLATINO
J. GOREČ
v palatl Ljubljanske kredlfne banke
Najbolj'ša, najcenejša kolesainšivaini stroj
so edino
imcevi
znamke	Od dobrega
Gntzner, Adler, Phonix švicarski'
U11/.U i-reselnovega za ^om’ c^rt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj
spomenika za vodo. Plačen> u9°dni Plačilni P0*!0)1 ' Tudi ,DUBiEP< na obroke. - Večletna garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
Blizu Prešernovega
Naznanilo.
Uljudno naznanjava, da se nehaja
zobni atelje
Franjo Radovan v Ljubljani VII.
Celovška cesta 14.
zobni aielje
Ivan Radovan
v Ljubljani
Seienburgova ulica 4 I.
Srajce,
promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst In fason, pentlje, umoveinlc«, lepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne
- - potrebščine, svilene trakove, čipke In vezenino. - -Nizke cene. — Velika Izbira samo pri
JOSIP PETELIHC-U LJUBLJANA
blizu Prelemovegn »p mnirnlka ob vodi
Koncert se vrši danes v soboto In nedeljo od 20—24. ure v restavraciji „POD S K A L C O** Mestni trg štev. 11.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—.
čevljarji pozori
»Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani” otvori pri-krojevalni teoretični in praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. — Sprejemajo se tudi udeleženci iz dežele. Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja
K. MAJ C E, Celovška cesta štev. 57, Ljubljana 7.
B. S. A. MOTOCIKLI
in prikolice najnovejši modeli 1926. po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z, Ljubljano, Dunajska c. 30. Telefon 236. - Ceniki na zahtevo brezplačno.
Otomane
najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever. Gosposvetska cesta 6. ^
Celulozni les
Mehka drva, plaCa najbolje Fruetus, Ljubljana. Krekov trg 10.
-£l
ŠTAJERSKA KLET
OSET, Maribor
2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina.
Poletna
stanovanja
z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mirno., in prijazno sprehajali^-Vpraša se pri oskrbriistv^
Kupimo
star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana.
Tri lope poslovne s obe
v I. nadstropju od<la-i“® vemtrrom Pokojnin*! v otl m nameščence ' Ljubljani, Gledališka ibl-
Naročajte , Narod. Dnevnik*-
Barvne irakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, T 1 II A t> \ A A Seienburgova ulica št. 6/1. hektografični zavitki in druge potrebščine pri	 Telefon	st. 980. .
! kmetski hranilni in posojilni dom
VLOGE NA KN1IŽICE IN TEKOČI RAČUN po naj-
registrovana zadruga z neomejeno zavezo PoSO)h,a NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi ugodnejiem obrestovanju. ČEKOVNI PROMET, V LJUBLJANI P tekočem računu. — ESKONT MENIC.
NAKAZILA.	kuctckidom1*	T X • /r J \	■	t	«i;Ka	-- BLflGfllHIšKE URE: od 8.-12 >/, dopoldne in od 3.-4'/, popoldne. - -
poštna hranilnica It. 14.257. - Brzojavke ..KMETSKIDOH -	-	TgvČarjeVa (Sodila) lil. 1, PrtllCje ----------------------------------------------------------------------------------
RaHun
Izdajatelj la odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tikamo >Merkur v Ljubljani Andrej Sever