Iuaernti s« sprejemajo in velja IristopnH vrstn: H kr., če hu tinkn I krut, ,, „ ., ,. 3 ,, „ H „ 3 , 1*. i večkratnem tlaknujl hm cenn primerno ttmnnjiu. Rokopisi no nn vračajo, nofratikovnna pisma ho iiu sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo — (Admiulstrnc^n) in oltHpodioijn on Dunajski eeati St. 16 v Mediju-tov i lii&i, II. nadstropji. Političen list za slovenski aarofl. Po poitl prejemin vel|* : celo leto , , 10 gi. — kr. ih poiletn . 6 — ,, «H četrt let* . , S „ M> „ V idmlnlstr*oiil vnllc /,« ceio ieto . , H gl. 40 kr »n iioi lotu « ,, 20 „ sn četrt letA • „ 10 „ v Linbljnui nn aotn nosil nu vidik »10 nr. vho hm leto. Vredništvo jo Flurljftliskfl u\ii',o 5t„ 11. m him po tribrn nn tod on in ■iuer v toruK, četrtek m sonato. Vlada in Slovenci. Vedoo ho govori, dn riuin jo sedajna vladn prijazna, vendar nič no čutimo, du bi so glede ravnopravnoati našega jeziku knj na boljo obračalo. Kje je potem uzrok? Slovence je krotka potrpežljiva duša ter upA, kakor pravimo, tudi zoper upanje. Toraj vin. vladi še zmirom zaupamo ter pričakujemo, da bi se enkrat tudi ua našo potrebe ozrla. Kaj pa vlado zadržuje, du nas pusti toliko času čakati. Oo hočemo biti odkritosrčni, bomo mnogo zadržekov našli, u. pr. vedno odbijanje napadov iu Bpletek na-Bprotno ,,UHtuvoverne" stranke, gospodarske vprašanja, novo davkarske postave, zemljišna vcenitov, sprememba notranje uprave, pomoč kmetom in obrtnikom ter temu primerne zem Ijiške in obrtniško postave, itd. Vho to so jako važno stvari, ki ministrom dosti pregla vico delajo, tako da so ne spomnijo na našo slovenske željo, tor jim za to tudi potrebnega časa poirianjkujc. V kratkem ho zopet snidu državni zbor. Pretr0B0val bo, kakor se čuje, večinoma gospodarsko predloge. Mi to popolno odobravamo, d« Hkušata vlada in državni zbor povzdigniti ljudsko blagostanje, pomagati kmetu in obrtniku, odstraniti državni primanjkljaj. Prnv tako; čem pred, tem boljše. Ker pa človek nima samo telesa, ampak tudi dušo, zato so tudi duševno zadeve od telesnih ue smejo ločiti. Ker je pa voh duševni razvitek in napredek slovenskega naroda odvisen od tega, da so mu da jezikovna ravnopravnost; zato jo še vodno naša prva točka v narodnem programu, du moramo zahtevati slovensko male in srednje šole, in pa slovensko uradovaaj« po pisarnah. I)a pa vis. vlada naših željit ne pozabi, m du ho vedela, da nam je na stvari mnogo ležeče, ker je ves napredek od pravično rešitve odvisen, zato jo treba, pravičnih in ustavnih in postavnih sredstev se poslužitl — mirno sicer in brez rogovilstva vstavoverskegn, kakor se poštenim katolikom in zvestim državljanom spodobi, vendar pa vstrajno in resno, kakor reč suma zahteva. Kuj naj so pa vendar zgodi, du dobimo toliko zaželjerie in toliko potrebno premembe v našem šolstvu in v naših vraduijah? Prav po kcršaiiBkem navodu hočemo ,,iskati, trkati in prositi4!. Prvo besedo imajo gotovo naši državni poslanci. Ker oni no poznajo lo naj boljšo naftih potreb, ampak ved6 tudi za mnrsiktere okoljšine, kterih mi no moremo vedeti, jim naukov no bomo dajali, ampak pač prosili, nuj pri vsaki priliki zahtevajo, da so znane ,,resolucijo" ž« vendar enkrat v protros vzamejo ter spolnijo. Nuj boljo bi pa bilo, da bi nam pridobili celo dopolnilno postu v o k z nun emu § l!)., v kteri naj bi se ua drobno za vsako deželo posebej določilo v kterem jeziku naj s o p o d u č u j e i n vraduje. § 10- sicer jasno pravi, da naj He vraduje v navadnih deželnih jezikih. Knj pa pomaga, čo smejo vradniki ta splošni izraz prusukuti, dokler jo § 10 samo zu njih dan? Tako 11. pr. so izraz „landeBtlblicha Sprncho" nu Kranjskem prekerstili v „landesilbliche Ue-richtsHprucho", nu češkem ho „laude8(lbllch" sprevrgli v „bezirksilblich". Toraj naj se v dopolnilni postavi za vsako deželo posebej in če je tam dvojni jezik „landet-iiblich'', od okraja do okraju določi, v kterem jeziku naj se podučuje in vreduje. N. pr. za Kranjsko naj se reče: ,,Učni in vradni jezik je povsod bIovou-ski, izvzemSi Kočevski okraj". Po Štajarskem in Koroškem naj se z imenom pov<5: V slede- čh okrajih:......jo učni in vradni jezik slovenski: v sledečih:......pa nemški. Tuko bodo vsak vedol, kuj ima storiti iu kaj sme zahtevati. Pred bo prevaro in pritoževanja težko kdaj konec, dokler se taka določna postava no izdit in no okliče. Nu to naj delajo tudi slovenski časniki neumorno dokler dosržemo, kar nam po božjih in svetnih pravicah grč. Sicer marsikdo pravi: Kaj ho svet, uli država zmeni, kaj ,,Slovenec", „Soča", „Edinost" i. dr. pisarijo. Temu pa ui tuko. Dobro vemo, da se rado in lahkotno prezira, kaj ,,slovenski lističi", kakor nas zo-vejo, pravijo; pu brez vsega včina pu ni, tega se prepričati, smo žo večkrat priliko imeli. Enkrat jo že časništvo dandanes moč, ki so končuo ne d ti. prezirati; potem pa tudi ,,gutta čuvat lupidem ..." kaplja i/,votli kameu ne s Hilo, ampak z vednim ponavljanjem. Da, hočemo tudi ponavljati iskaje in trkuje, dokler se nam odpri'', ter zaželjeno najdemo. In zadnjič naj nn to delajo tudi občine same. 1 kaj zumorejo to storiti? Mislimo, da veliko ; tudi one nnj trkujo in prosijo. Časi, kudur se je celo prositi prepovedovalo ter so so podpisi po beričih iz rok trgali, upamo, da so žo vendar ,,bili" ter jih ni več in naj bi jih tudi več no bilo. Zatorej naj ho deželanl sami kaj gibljejo ter pošljejo prošnjo ua visoko FlnvUn. Prizori kevščanakega življenja iz Četrtega stoletja. A. Ifnrol. Pred. Vlllnski. IV. A tungno demisHum nomou Julo. (Dalje.) Tudi Eusebij jo jo hitro razumel. Med vsemi jo jo naj preje zapazil, on ki jo bil videti, da lo za njo dela, misli, govori. Celo nehote so njegovi pogledi iskali njo in počivali na njej. Krotka priprosta in čista, kukor jo bila, mislilu jo mlada plemenitaška malo na to, dn bi bila skrivulu Bvojo občudovanje, kaj jiruvim, svojo nagnjenost do Eusebiju in ta jo zamogol le z največjo silo zadržavatl navdušenost do njo, s katero jo za njo gorel. Sta li mislila knj o svojih čutih, ki stu ju od dno do dne bližoj vodili? Nikakor no; udala sta so utisu, ki stu gu eden od druzega dobila, no marajoča za besedi vos t sveta. Globoki naudvšeuosti in čistim občutljejein serca je lastno, da ne opazi ovir, ki prečijo topljenjo dveh duš, kor take oviro gredo iz tesnoBrčnostl, malkosti, pred- sodkov ali pn iz domačo in družbinske Hpri-denosti. Čo bi so kdo čudil, da ho taki občutki Fusebijevo dušo hipoma polaste, bi zadosti bilo, ako ho zve, da Eusebij jo pri pervem pogledu blago deklico tisto prikazen najti menil, ki ga jo ob enem tolažila in vznemirjala, namreč tisto milo podobo čistobe in Bramlji-voati, ktoro obris so je bil utisnil njegovemu Bpominu in katero glasnost jo menil čuti. Ko ga Jo Flavija pervikrat pozdravila, jo iniHlil, da sliši besedi: bog te mi pošilju, da v tvojem sercu prebivam. Toda nokuj mu jo ostalo šo nejasno. Ali ima biti čistost, katere podobo jo tukaj videl, popolno požertovanje občutnosti ali samo orne-jonjo in uredovanje? Z drugimi bosedami, ali Je pomenilu devištvo ali zakon? Pervo je bilo zanj šo zmerom Htvur bojazni iu Htruhu, a tudi zadnje je polnilo mu dušo z marsika-k i ni i pomiselki in dvoji. Ali jo smel katerikrat misliti nu to, du dobi roko tako plomenitnico, kakoršnu jo bila Flavija, on, za ktoro jo bil tujec, barbar? Ali so jo mogel odločiti k dru-gačkej zvezi, spoznnvši njo ? Po takom ovinku mornl si jo najostreje razlagati prikazen, a no da bi Hpoznal dolžnost, odreči so, ukljub te« žavuni in nevarnostim, očarljivi ljubezni, o kteri so jo zdelo, da jo nobo mimo pospešuje, spominjajo gu na sanje iu je pooseboviljo. Tu komaj nastala in že tako močna zveza, žalibog nI ostala prikrita nekterlm osebam, ki ho iz raznih uzrokov menile, da jo morajo podirati. Da ne govorim o ljubosumni zavisti, ki so je bila vzbudila pri nokojih tovaršicah vsled tisto žensko občutljivosti, ki so v srčnih razmerah malokdaj moti, bila jo Flavija stružena po svoji materi, ki so po pravici ni mogla sprijazniti z nasledki take naklonjenosti, ktoro ni mogla odobravati, pa Hi tudi ni upala jo očitno braniti, Razun tega jo morala nositi breme, sicer no očitno pokažimo pa ravno vsled toga toliko litijo novoljo njenega brata Flavijana in njeno sestro Pnullno, zarad nagnjenosti k kristjanski veri in evangeljskemu življenju; kajti ta nagnjenost jo silovito rasla vsled govorjenju Kusebijevega. Po drugi poti je pu F.usebij tudi razumel, du mu pridobitev blago deklico v ravno tisti moti druščino otuji in odverne; in vender, nli mu je bilo mogoče, da kuj spremeni ono vlado, na c. kr. ministerstvo, na državni zbor, „bodi ai prilično ali neprilično". To naj storijo »kupno ali posameBiio. Skupna prošnja h tiao-čeri podpisi ima svojo moč, če ho tudi sem tor tje v koš vrže. Tudi prošnjo posameznih občin, okrajev, zlauti naj bi dohajalo drugo za drugo, bi nu bile brez vspeha, naj bi tudi VHpeh takoj očividen ne bil. Če tako storimo v a a k a v o j e, vs t rajno iu mirno, uam nepostavuoBti nikdo no bo mogel očitati, brez aadu iu vspeha pa delovanje poulednjič vendar nu bo. Gibanje dnhov v Nemčiji. V Nemčiji opazujemo zdaj neko nenavadno vrenje in uibauje duhov. Glavni namen tega gibanja jo, otroati so jarma judovakega mišljenja, in denarnega gospodstva, nploh židovakegn popačenega javnega muenja iu ravnanja. Judje, brezverci in lahkoživci, ljudje koamate veHti, vai združeni pod imenom „liboralci" ali „na-prednjaki" imajo ua Nemškem javno muenje v najemu ter nadvladujejo po avojih judovsko-liberalnih časnikih, vho kupčijo in ves denar po svojih liberalnih postavah, ki so lu njim ugodne, slednjič pa gospodujejo tudi čez nemško literaturo, ter v njej preslavljajo vae, kar je brezverskega, poganskega ali materjalistič-nega, pa zamehujejo vue, kar je krščanskega. Nemcem so hc zdaj začele oči odpirati, da ho nemški narod pogrezuje pri teh razmerah v čedalje večo revščino in sužnjost, iu od todi izvira sedanje gibanje in vrenje v Nemčiji, obrnjeuo proti judom in „uaprednjakom". Mi vidimo v tom gibanju zdravo jedro, in se ne moremo dosti nučuditi, da pražka ,,Politika'1 podpira bolj ,,naprednjaško", nego konservativno Htranko. Že v zadnjem listu huio na prvem mestu o tem govorili, in zopet vidimo v „Politiki" od zadnjega jiondeljka, da hu ona poteguje za nemško naprcdnjaško stranko. Pa naj piše ,,Politik" kakor hoče, mi hočemo na-voHti glaa enega nemškega protijudovHkega čaa-nika, iz njega bodo naši bralci kmalo spoznali, na kteri strani jc pravica. „Ueichsbote" namreč pifiej: „Boij ko so se pokazovali razjedajoči in uničujoči učiul liberalne dobe; bolj ko je nemško delo praznovati začelo, ter stotisoče nemških delavcev ob delo iu zaslužek prišlo, med mišljenje, čutenje in zaupanje, od katerega je odviHiio njegovo sedanje veselje in prihodnja sreča V Zatorej je vrnik dan dalje korakul po poti s prljetnostimi potreseni, a ravno zato vnak dan bolj z nevarnost,imi pOHcjani. Pšenici, ktero je turno sejni, primešala se, je polagoma ljulika in le prelomili je imel videti, kako hc tu ljulika nad nazori, ktere ju oplodil h svojim potom iu svojimi sragami, kakor britkoHti polna žetev vzdiguje, ki v enem tremljeju v»e njegove nuj bolj opravičene upe ukončati preti. V. Quo ubi vontura «st, forvubant omnin Immtinisiimls vulu-plutibu«. Jele ho se razširjati zvite hudobnosti, ki so bilo tuko naperjene, du so primerno morale priti Flaviji na znanje. Govorilo so je o njeni nagnjenosti do Kusebiju in o časlilakommh namerah njegovih. Dokazavulo se ji jc, da bi verjela one govorice. Kuj ni pripadal kristjaiiutvu, ali se ni držal h Hcrccm in duhom tiste ločine, ktera si je nalogo dala, tako so pravili, du prezira in oHkrunju žlahnoHt stanu in rodu? Kaj hu ni oklepal tistega cvangelja naravne in druž-binske enakosti, ki odpravlja in zatira vsako tem ko jo svobodna kupčija dovažala tuje izdelke, s kterimi so se preskrbovali judovnki trgovci; bolj ko je ljudstvo obožavalo, med tem ko so judovski trgovci hitro bogateli, toliko bolj jo tudi nemški narod spoznavati začel, da tako no sme naprej iti, ako hočejo še močen, omikan in vulik narod ostati. Nemški pinatelji in umotniki so morali pri judih v službo utopiti in njihovo pesein peti, ču ho hoteli živeti; nemški čaHuikarji so morali službovati judom , ker ti ho delali javno mnenje. Nemški duh hu jo pa prebudil iz dolge dremote, iuse hoče oavoboditi iz te duševne in tudi telesne odvisnosti, to ju jedro današnjega gibauja v Nemčiji. Mi zahtevamo Nemčijo za Ncmco, nemški trg za nemške izdelku, pri Hoduijah hočemo nemške Hodnike, v šolah nemške učitelje (judje ho su bili na Nemškem urinili žu v vse sodnije in v šole kot učitelji in profesorji. Op. vredu ); mi hočemo, da nemški čiiHuiki pišejo v nemškem, krščaiiHkem (ue pa v judovskem) duhu, nemško zemljo zahtevamo za nemškega kmeta. V vseh krogih družinskega življenja se zbuja nezadovoljnost iu svetu jeza nad judovski čaHiiiki, ki so norčujejo iz vure, nravnosti iu oblaHtnij, iu povsod su sprevidi , da je treba več vero in več nravnosti med ljudstvom, ako hoče ozdraveti in He znebiti leh neprenesljivih razmer. Nemci nočejo, da bi hc nemški srednji vek šu dalju zaničeval, kukor to judovski časniki iz sovražtvu do krščaunko vere delajo, kur tačaa ju vera še kaj veljala; h pouosom gledajo na ono dobo, ko je bil nemški meščan in kmet še premožen in krepak, nemška umetnost pa hd je lepo razcvitala. Sodajno judovstvo prestavlja starodavne, pogunske iu pa tudi sedujne čaHe, pu noče videti, da devet deaetink človeštvu v revščini zdihujo; nasprotno pa ti časniki pBU-jejo nemški srednji vek, ter ga imenujejo čuh mračnjaštva in surovosti, in vendar je bil srednji vek velikanska vojska krščanske omike proti staropogaiiHki surovosti". Tako piše uemšk p ro t oh t a n tov h k list. Toraj žu protestantom je začelo presedati no-voSegno, judovsko brezveratvo I Mi Nemcem želimo naj boljši pospeh, lu naj bi ue pozabili postavnih mej in keršanskega duha, ki mora vae dejanju iu nehanje kristijuua vladati iu prešiniti. Politični pregled. V Ljubljani 7. avgust*. Avstrijske ileiele. Mnogo se toži, kako slabo je za kmete raakoMnvtiiiJo zemljišč. Posebno hudo je to bojda v Galiciji. Odkar je prišla poHtava, da se Hmejo zemljišča deliti, bile so vae kmetije zdrobljene, nektere na dva, štiri ccl6 na pet kimov, kolikor je bilo dedičev ali otrok. Ker je potem vsakemu posameznemu teh kočarjev manjkalo zemlje in živine, naBtula jo velika revščina po deželi. Istih misli ho tudi lonetje na Češkem, da namreč jo razkosavanje zemljišč jako škodljivo, prava nesreča za kmetije. To dui je sklical nemški poslanec Miiller volilen Bhod v češki lilpl. ter ho so pri tej priložnosti kmetje pritožili, da se dovoli razkosavanje zemljišč, tudi ho rekli, naj bi se naredila postava, da bi Hincl župan namesto uotarja pisma legalizirati. Sicer se pa tudi vIimIu tcbuo peča z gospodarskimi vprašanji, in čujo bo , da bo prihodnjemu državnemu zboru predložila več postav, ki so tičejo to zadevo. Gotovo je, da bomo vhiik predlog z veseljem pozdravili, od kterega si bomo obetali kak poboljšok za naš narod in sploh za delujoče stanove v Avstriji. Med Htvarini, ki pridejo v državnem zboru v razgovor, bo tudi |»oMvečcvttnJc nedelj in |irtiKiilkov« 173 delavcev v AusHigu na Češkem hu je podpisalo na prošujo, nuj vendar državni zbor naredi postavo, da no bodo bogati podvzetniki ljudi delati Bilili, da bo delavec vsuj ob nedeljah človeku podoben in da se bo mogel v praznični obleki udeleževati službe Božje. Tudi ta postava jo res žo potrebnu I ,,Nurodni liHti" v Pragi ho malo zadovoljni z vladnim predlogom o pretiš J roji notranje upnite. Vlada namreč namerava ustanoviti okrajne zustope namesto občin, in na čelo vaacega zastopa misli postaviti okrajnega glavarja. Federalisti bi bili b tem že zadovoljni, k£ hi se okrajni glavar od ljudstva izvolil, kukor jo bilo žo enkrat predloženo. Dokler Jo pa glavar od vlade imenovan, tako dolgo je tudi uradnik, in celo samoupravo izročiti uradnikom v roke, to ho res plemstvo iu njega VHtiko pravico? Kaj pu je v njegovih očeh globoko ukoreninjena dičnoHt plemenitnštva, h ktero ho hc ponašalo rimljan-Hke družine, kakor predsodek, lahkovernost? Zato hc mu zdi taka zveza čisto naravna, namreč z nujimouitnejimi hišami, ne misli, da presega njegovo zasluge, ampuk du je njegovim zahtevam primerna. Kaj ni treba, da hči Puulov Kmilijev in Scipiouov take upe uniči in razdeva vodno pruderznejo namero? Ali bode čukula, da se zvedo in ji Hramoto prinese? Ali srn u dopustiti, da bode predmet zasrambo iu easmeha pri nasprotujočih družinah? Kaj se bo odpovedala pravicam, h katerimi je bila rojena, ktero ho čiiHt, njenih rodovineov in poroštvo lastno prihodnosti? Takim prigovarjanjem in prosunjem je odgovarjulii vselej nepremakljivo, du bode ravnala, ako bi bila prisiljena, kakor se spodobi njenemu stunu; /.a Budaj se pa le trudi, da hu poduči, da Hpozua resnico, za ktero je pripravljena veliko žertovati, da je spodobno, celo potrebno, da tintim, ki so ji jo odkrivali, nekaj udanoati da, ktero jo dolžna spoznani rosnici darovati. liiiliko Bi ju misliti, da taki odgovori ni- kakor hibo bili pripravni pomiriti strastno seb.čnoHt rodovincev. K sreči je imela Flavija na svoji materi varno podporo. To pa no pomeni, da jo bila polupogunska Emilija voljna udati su brez protivja okolnoatim, katero ho Eusebijovi hdv-ražniki tuko Hlraat.no odbijali; munila pa je, da je njih Htrah neopravičen, vsukako so ji ju zdela novnrnoBt predoddaljena, da bi so mogla hipoma in koristno odverniti. Zatorej je pustila in sicer no brez zanimanja iu brez skrivnega vesolja, da je zgovorni branitolj kristjaaskih misli in navad Hvojo podučiiviinje nadaljeval, kajti spoznul je blag sad pri druščini, pri Flaviji in pri več njenih tovarifiicah. Tudi to niso bile manj pretroBavane po njegovem predavanju, omajano po čarobi, ki je prosevala vho njegovo osebnost, ako tudi ho hotelu spodtikavati se nad sočutjem mlade plemenitaško do plebejskegu učitelja. Pri Flaviji je trebalo drugačih sredstev, ali veliko več drugih nimtiiv. Več let jo bil Flavijau v gimnaziji shajal ho s potomcem iz eno nujiuionitnejlh rimskih družin Skuvrov. Imenoval ae je Pretekstut. Ta pravi, vho občinsko svobodo in samoupravo uničiti. Toda, prozgodaj je še, jeziti ae nad tem, uaj Se nič ni sklenjenega, iu tako važun sprememba zamore iti le »kozi državni zbor, ta pa v Hvoji sedajni večini gotovo ne bo do-Htil, da bi ho moč birokracije še razširila, samouprava ali avtonomija pa uuičevala. Bomo videli, kaj porečejo deželni zbori, kterim je ta zudovu v pretres izročena. Kor jo neka sodnija na češkem prošnjiku češko pisano vloga dvakrat nerešeno nazaj poslala, rekši da mora biti nemški pisana, jo ftlu pritožba ua višo soduijo; ta pa jo odločila, da sodniju ne dola postavno, ampak (la je vlogo rušiti dolžna. Vendar enkrat golob z oljkino vejcol Bog zna, kdaj do nas priirčil Na Ilrvnftkeili si vladna (banova) Htranka dobrika, da jej jo večina pri bodočih volitvah zagotovljena. To pn lo vsled tega, kor je toliko virilistov, to jo novoljenih poslancev , ki stopijo v zbor lo kot grajšnki. V Zagrebu kuudidira ban Pojačevič sam. Pravijo, da Mrazovič ne bo kundiral; to bi bila zguba za neodvisno narodno stranko. Za volitev v gorenji Avstriji priporoča konservativna stranka župana Plassa, kmečko društvo (liberalci) pa župana Dau-huberjn. MeHtni odbor v llriiu, njemu na čelu župan Winterholler, se šo vedno brani, ustanoviti češko ljudsko šolo; iu ker druzega izgovora nima, pruvi, da ne moro dobiti zu šolo pripravnih prostorov. Čehi v Brnu so vsled tega jako nevoljnl, ter h« hočejo pritožiti pri numestniku Korbu, če bo kuj pomagalo. Vnanje drinv«. Derviš paša, turški general v Alkimiji jo v veliki stiski. Turška vludu mu namreč grozi in ukazuje, du mora uporno Albance na vsak način ukrotiti. On bi to rad storil, pu ima premalo moči in si ž njo nikamor ne upa. Albanci ho mu posmehujejo. Nu liiiHkcill su še vedno sklicujejo tabori, na kterih laški brezverci protestirajo zoper tisto postavo, ki sv. očetu zagotavlja svobodno bivanje v mestu Rimu. Ti shodi so toliko sramotni za laški narod, ki kaj tacegu trpi, kakor za lažko vlado, ki tuko shode dovoljuje. Nedavno jo nek časnik prinesel vest, da se mislijo sv. Oče Leon proseliti ua otok Malto, ki je pod uugležko oblastjo. Čuditi bi so temu res ne bilo, če pomislimo, kuko Lahi sv. očota neprenehoma žalijo. SakNuiiNko kraljestvo praznuje zdaj petdesetletnico, odkur je dobilo ustavo. Po francoski prekuciji I. 1830 se je numreč ta duh zanesel na Nemško, in na Saksonskem jo kralj I. lHitl proglusil ustavo , ki je šo dandanes voljavnn. Za Irsko bo osnovala angložka vlada posebno sodnijo, ki bo določevala visokost ua-jemščine od zemljišč. Ta sodnija se bo Ime-novuln deželna komisija. Iz ItiiNiJ«'! dohajajo različne vesti gledč vlade vellcega carstvu. Pravijo, da bo I g n a-tijev popustil krmilo notranjega ministerstva, tor da je odmeujen za ministra zunanjih zadev. Ta novica je razburila celo Evropo, ker povsodi vedo, da je Ignatijev izboren diplomat, kar je zlasti pokazal kot poročnik v Carigradu. Ker je razupit kot velik panslavist, mislijo, da bo kot minister zunanjih zadev takoj pričel voj-Hko za izvrševanje Hlovansko ideje, čeravno tega ne bo storil, vendar bodo vsi prijatelji Rusije caru lu čestituli, ako postavi tuko veščega moža nu mesto zuuajnega ministra, ker ho smo upati, da bo Ignatijov pri vsaki priliki krepko branil slovanske koristi, pu tudi Hkrbel zu moč in slavo Rusije. — Sploh se jo Rusiji pod novim cnrom toliko nu boljo obrnilo, da nimajo več Nemci in njih prijatelji, kakor Su-valov in Adlerberg, ampak sluvjanoljubni Rusi, prvo besedo ; ruska vlada postaja bolj in bolj narodna, zapadni življi so morajo umikati. Iz severno Amerike so poroča, da so Indijanci napudli nmerikuiiHkcga generala Karu (Carru), ter mu pobili 64 mož. No vč se še, jo li to splošna ustaju Indijancev, nli lo na-pud poaameznga roda. I^ruiieljst. čo daljo slabojšem časom nasproti grt'i. V Afriki rod za rodom vstaja ter se pridruži vojski zoper Francoza; med vojaki razsaja huda bolezen. V Bollovillo jo bil Revillon z veliko večino zoper Gambettovega priporočenca izvoljen. K temu izidu jo Oumbetta sam naj bolj, če tudi nehottf pomagal. Po svojih privržencih je ohrekovnnje trosil, kukor bi se bil R. zoper nravnost} hudo po nesramnosti pregrešil. Re- villon bo je pa opravičil ter vradno dokaza lužujivo obrekovanje Oambettovo. Se v<5, vsa nevolja so je zdaj obrnila v Gambetto in njegovo goljufno postopanje je ravno nasprotni včin imelo. Ouljo hoče Gambetta starašinBtvo čedalje bolj v kot potisniti , če ga že ne bo mogel popolno odstraniti. Ravno tako ga v oči bOde in hočo odpraviti samostojno sodnike, kolikor jih je še. Saj pa tudi zaslužijo, ker bo toliki predrzni, da cel6 njegovo pajdaše sem ter tje obsodijo. Pravico za združevanja ima dobiti vsaka, šo toliko nespametna in škodljiva dru-hal, le katoličanom bo mora vzeti. Popolno vničouje pogodbo h papežem (konkordata) iu oropnujo cerkve tudi nnuieruva. Gambetta «e še do zdaj ni očistil hudega očitanja, kam jo dejal 30 miljonov frankov državnega denarja, wi pa toliko murljivejšo prizadeva pozvedbovati, koliko oralov zemljišč imajo šo samostani in koliko miljonov cerkve premoženja. Izvohal je 712 miljonov vreduoBti. Očitno jo, du Gambetta, kakor hitro pride do krmila, bodo začel in vladal s preganjanjem katol. Cerkve ter sploh s ..kulturno borbo", ktero se je Prusija ravno naveličala. To jo tisti Gambetta, kterega jo „Narod" žo večkrut hvalisal. Prosit. Domače novice. V Ljubljani, 8. aoptombru. (Narodni dom.) V ,,Narodu" govori pisatelj L—3 pruv dobro zn ,,narodni dom", o kterem jo bilo žo večkrat govorjenju, da so bo zidal, pa jo zopet zaspalo. Naša misel jo taka, da bodo ljudje ravno tako mulo v ,,ua-rodni dom" hodili1, kakor zdaj v čitalnico hodijo, ako se bo kar sedajna čitalnica z vsem svojim strankarstvom tjo presolila. Pisatelj ima čisto prnv, ako reče , dn n n p u h in n e-sloga razdiruta slovensko družbo v Ljubljani čo grem v drugo, ktero si bodi krčmo, našel bom povsodi narodnjake, pa sem toliko na boljem, dn me nihče no zavida, dn Hcm enakopraven, naj som revež nli bogatin. V Čitalnici pa so gleda un stan, na premoženje, na obleko in bolj reven človek tam v kotu sedi kakor ua šivttuktth, ker vidi, da ga od vseli strani zavidajo. Vrhu tega hočejo nekteri mladi go-spodiči šo nekak mladoslovonsk Htranknrsk jnludeneč je bil videti eden izmed najdarovi-tejih. S Flavijanom jo stul v modroslovju, umetnostih in znanstvih nn čelu tiste holjurske grupo študentov, ki ho je rila okol ntolic ICvng-uija, Fraseja, Ortdmeua. Taka ediuost, okusa, učenja in vspeha je vzročila med obema od-rusolkomn sloveči!) hiš naravno približanje, du celo skrivno naklonjenost do eden druzega. Mod njunima družinama pa je obstajalo skoro stoletno Bpodlezovanje, pravo Bovraštvo in čr-tenjo dolulo jo toliko ruzgledovanja , du ho je med rodovinatnn Flavijev in Skavrov vzdiga-valo kakor uopreBtopljira Bteuu. Vsaka prijateljska /.vozil Flavjana h Protokstntom bilu bi rodilu pri njunih sorodnikih progovnrjunjo in bi bila v celem mestu Htrmonjo in pohujšanje napravila ; tako velika jo ,bila neobčutljivost uli boljo zaulmanje vsega inostjanstva nad tem ruzporom. I/, nasprotovanjn dveh bogatih rodovin prihajalo so stvari, ki so imele zn ljudi mnogo mikavnosti in kur jo bilo Še bolje, donašalo jim jo to mnogo dobičku. Modroslovna omikavu pu jo počasi tako uplivala nn njunega duha, da sta spoznala ničevost, nepravičnost onega globoko ukore-njenogu razdoru, ki Jo prehajal knkor dedovlua od rodu do roda. St.oisko modroslovjo, kterega nnčol in ukov stu ho držala, imelo ju jo spni-viti, Stoistvo se je povsod kazalo tekmeca evungelja. Ako se tudi ni moglo vspeti, da bi bilo učilo pravo, odkritosrčno odpuščanje, je vendar tirjalo, dn s« imajo razžaljen]a pre/.i-znti; kajti menilo jo, du poseda moč, ki dušo jekleni in dola i/, njih jasna, vsukega strastnega vskipa nezmožna bitja. Kristusovemu nravo-uku postavilo je krepko nasproti Epiktetov; ponosno] jo bilo nn Catona starjegu, kukor kristjani ua hv. Pavlu. Tako stoistvo jima je bilo neprenehoma /. veliko izurjenostjo od nju ■lih učiteljev zntrjevano, po kterem jiinu jo Bovraštvo počasi oslabelo, da jo nastalo neko primirje, kteremu jo slednjič Blodila Bprava. Vili trgu je Htnril Pretekstat prvo korake. Toliko bolj ho gnnili Flavijnua, ki ho je zn tako ravnanje manj pripravnega čutil. Ako tudi ho jo vedel včhhiIi nekoliko luhkoživno, ne marajo vselej za čednost, jo vendar spoznal in cenil njeno velikost m ko je prišel njegov zo-pornik k njemu prosto, blagega srca, poštenegu oku, jnHnega čela, smehljajoč.h usten, pripravi Ijen mu dati odkritosrčen poljubljej miru, so jo precej podrla zumrza in oholost. Pričo so iznenadnno vskliknile pri tej veličastni zmagi Btoiskega modroslovju, kjtera se je prevzetno ponižnosti kristjnuov očitala. Odkritosrčno jo bil ginjon Flavijan, pn vendar ni mogel toga očitanja pozabiti. Po-ziinmo žo njegovo sovraštvo do toga, kar jo zasramovaje in znničevnje imenoval judovstvo. Menil je, da junaško požrtovanjo, ktero stu v njunih ponudbah pokazale dve rodovini, kterih imeni nimnta drugih mej kot državnih, bo dobilo občuten udarec, kor ho je zgodilo pod edino sumim upllvom tistega verstva, ktero ho je mislilo, dn žo pojenui. Zatorej je bil posebno tu vzrok, ki gn jo svoji rodovini navajal kot nagib svojega delovanju. Ostrmljena Emilija se ni mogla obotavljati, dn no bi pri-poznnln od Fluvijnna dane besedo in storjenega koraka. Pridružila se jo šo drogu okolnost. Flavijan ho jo nosil najruje h to mislijo in h tem upanjem, dn z enim mnhljojem uniči kristjanski) mišljenje Plavijo in podere resnične nli zmiftljeuo namere F.vsebijove. (Daljo prih.) ostracizem upeljati; kdor ni »liberalen", jim ni povšeči, kar ho pokazali h Božiganjem „Slo-venca." Take „grižnje" bo bolj zmerni možaki nečejo vdeležiti, zato jo zavijejo raje v kako drugo gostilno, kjer s« celo judu z veseljem postreže, če plača. Pisatelj L—-s dobro uči, ko pravi, da je treba odBtraniti ves napuh in vHako Btrankarstvo, prej ko bc misli na zidanje ,.narodnega doma" in mi to popolnem potrjujemo, ter smo prepričani, da se bodo ljudje tudi „uarodnega doma" izogibali, če bodo razmere tako ostale, kakorfine so v čitulnici. Dostaviti moramo pa precej, da teh razmer ni zakrivilo bo daj no vredništvo ,, Naroda", mrž-nja datira od prejšnjih časov, sedaj pa „Narod" tako lepo vzajemno in občenarodno piše, da zaBluži vho priznanje, to pokaže žo s tem, da je priobčil omenjeni L—sov članek, ki ravno ta napuh in to Btrankarstvo graja. Kako lepo bi pač bilo, ko bi bili Slovenci še kedaj tako Bložui in edini, kakor o pričetku našega gibanja I Brez take sloge tudi nič dosegli ne bomo. (V zadnjem škofijskem listu) priporočajo mil. knezoškof znani milOBrčnOBti prebivalcev nesrečne farnne Boh. Bistrice. Nesreča je res neizrekljiva in nujna pomoč potrebna. Če kdo blagovoli kak dar jioslati, ga bode ,.Slovenec" rad sprejel, ter ondašujemu gosp. župn. poBlal (V ženski kaznilnici v Begunjah) jo za' domačega duhovnika postavljen g. Jan. Bizjan, do zdaj duh. pomočnik v Loki. (V bogoslovsko semenišče) jo 8 goHpodov sprejetih; v Alojznico pa v tretji razred 9, v četrti, peti Bedmi pa po enem dijakov sprejetih. (Umrl) je 10. avgusta v Idriji vpokojeni župn. Tržaško škofije g. Leop. čuk. (Vojaške vaje) Be vrš<5 na Gorenjskem. Najprej ho ho vrteli okoli lladolicc, zdaj ho se pomaknili bolj proti Kranju, kumor se je preselilo tudi poveljništvo. Končane bodo vaje dne 13. t. m. Po vajah ho bo premestil sedaj v Ljubljani bivajoči bataljon od polka št. 20 v Maribor, mariborski bataljon pride v Kamnik, kamniški pa v Ljubljano. (Občinska volitev.) V občini Srednjivasi kočevskega okraja je bil izvoljen za župana Jožef Perz iz slovenske vasi, za svetovalca pa Matija Perz in Jur Hankelj. (O močvirji.) Pravijo, da bo inženir Pod-hagnki h Hvojim merjenjem močvirjn do jeseni gotov iu da bo končni načrt izdelal po zimi. Ljudje pa nečejo nič verjeti, da bi ho resno mislilo na izsušenje, ker bo jezovi v Udmatu še zmirom no odpravijo, ampak jih nekteri gospodje še zagovarjajo, in celo taki, ki ao udje močvirskega odbora 1 Razne reči. Češka požrtovalnost. Cehi bo nabrali za novo gledišče žo 870.000 gl. Take požrtovalnosti do zdaj še ni bilo kmalo kje, in še Nemce občudujejo narod češki, ter spodbujajo Nemce, naj enake nvote zbirajo za tiBti ,,sehulvereiu". Pa ne gre! — Goda r d v zraku. Znani Godard se je že v petič spustil v zrak. Zadnjič na Dunaji v gostilni „neue Welt". Z njim vred ata stopila na barčico pod halonom tudi državni poslanec knez Alojzij Liecbtenstoln in uradnik Lidder. Iz Moravnkena nekod He zdaj poroča, da je balon srečno na zemljo nazaj priplaval, in da se nobenemu teh treh udeležencev ni nič žalega pripetilo. — Star bori le c. Na otoku Kreti je umrl Konstantin Artos, 118 let star. Ta mo- žak je živel pod desetimi sultani in se je boril za svobodo zoper Turke neprestano pod šestimi »ultani. Večkrat je bil v prognanstvo odpeljan, pa jo vselej srečno ušel. Bil je premožen, pa vojHka je bilo njegovo življenje. — V Moskvi je neka pemska bar leni stovka sama sebe usmrtila, ker je preslabo živela, nje gospodar ali podvzetnik je namreč vea denar, kar ga jo prislužila, za ao obdržal. „\V. Allg. Zeitg." ho zavolj tega nad čeht jezi, češ, da ho tako brezsrčni ljudje. iBti li nt pa menda šo ne vil, da ho hurfenistovko večidel nemške Pemke, ravno iz okraja, kjer je mladi Plener, lastnik ,,W. Allg. Zeitg.", za poslanca izvoljen, potem pa še iz okrajev, ki jih zastopata dr. Kuh in pa Ueachuuer, vrednik „l)eutschu Zeitg." Prav dobro pravi „Tri-bilne": ,,čo ti gospodje nečejo, da bi nemške harfenistovke iz njih volilnih okrajev v daljno Rusijo hodile kruha služit, naj jih pa toliko podpirajo, da jim tega treba ne bo, ali pa naj jih podpirajo h tistim denarjem, ki se čiHto (»o nepotrebnem nabira za nemški „Schulve-rein". Bravol Listnica vrediilnlva. Dopisniku v, L. v Šolstvu. 1'rosimo za imo, ker brezimnih dopisov nikakor no moremo objavljati. (1. li"- II. v li. Homo porabili' kolikor bodo no dalo in mnelo. KakorSnje jo, nI nikakor mogočo. Vam jo li pruv tako ? C. g. J. K. v H. Res jo, kar piioto o N., a kaj hočemo ? Čo besedo spregovorimo, je ogenj V strehi, kriv pa jo vsega lo S. Nekteri človek ima nu vHih udih kurja ooona I Trl^arnlli-nr d«»ii«r(ir c.t-inr 7. Heptoinbra. PnpiriiM runu 70.05 Brebariia r>-ut» 77. — Zlata rmit.a 08 SO — 18«0|ntno driaTno nnnojilo lllll — ituiiuin« »imij« H8S— Krmilni« ntcnipi ,1(12.— Lonnnr. 117.--— On«, kr. onkini fi.tlfi. — 20-lranknv 9.86, K začetku šol priporočamo našo zalogo šolskih knjig iz c. k. zaloge. Nadalje, za VHako sobano pripravno, podobo našega jireHv. cesarja Tranc Josipa ter naše proavitle ceBarico Elizabeto. Velikost: G8 X 66 cm. brez okvirja. Cena po 2 gl. 26 kr. IKIIiler ltilM'1 Vierzig Darstellungen der vvichtigsten Begebenheiten des alten und neuen Testamente«. Štirdeset barvanih podobi v kamnotisu, v poprečni obliki z naslovom, kazalom in prilogo. — Kurze bibliseho Ge* schichte von Dr. J. Schuster, velja vbo skup » gl. 88 kr. Into na trdem papirju za obesiti z mapo v pol uauji 17 gld. 28 kr. Tli priporočena „Bildor-Bibel", je povsod kot najboljši pripomoček k veronnuku priznana. Več školij in nadškolij jo živo priporočuje, oziroma kur ho tiče izpeljavo in nizke cene, ima veliko prednost pred drugimi oiiakinu izdelki. Kvo priporočilo dunajskega ordinarijata: „Die Bilder-Bibel enthaltend vierzig Darstol-luugen der w ehtigsten Begebenheiten des ul-ten und neuen Testamentes (Ilerder'scho Ver-lagsbuchliandlung zu Freiburg im BreiBgau) \v.rd als ein sehr z\veckentBprechendes und billiges Lelir- und AuschuungHmittel Iii r deu katechetischen Unterricht an den Volk«- und Hllrgerschuleu fdr den Bereich der VViener Erzdiiizose hiemit aprobirt. (Z. 1734.) Sedo vacante. E d. A n g c r e r, m. p. Cap.-Vicar. Prečutit. duhovščino opozorujemo na našo veliko /.ulojt;o raznovrstnih podobic z a b i r o , š o 1 o iu druge prilike po razni cen i. 1000 podobic od 2 gl. 50 kr. naproj. KatoIlHliU ImiKviiriiu. Dober kup ure. Jim poSiljam uro proti poStneuiu povzetju, in čo komu ura ni vBeč, <1,1III lllll (leillir llll/.nj, t.oraj kupnvalee ni v nohuni novarnosti. 1 cillndor-ura ii Hrobruogu nikla r. vorižieo, proj 12 gl., k daj 5 gl 26 kr. I ankor-Ura h srobornogu nikla v. verižico, proj 10 «1., zdaj 7 k'- 26 kr. i srebrna patent, anker ura poprej 26 gl. zdaj 11 gl. 25 kr. l srobrna romontoir Wasliington-ura « vorižloo, proj :!0 gl., zdaj t.r) gl. Zlate urico za gospo, prej 40 gi., zdaj 20 gld. (7) Zlato romontoir uro, proj loo gl., zdaj 40 gl. !Mn pel let dnini stojimo, A. l^riiiMN, liothenthurmstrnsse Nr l). Gogeniibcr dem orzbisohiifllehen 1'alais, Wien. V n ž u o za v s a k o hišo! o rd pl i>ljšrgji britanskega srohra. I'»liri stojimo, da ustnim uprava vodno bola. (i nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 11 vlilo iz britanskega srohra, lina in težka robu, (i },li« iz britanskega srelira, 12 žlifilo za kavo, iz britanskega srohra, I nileinii zajomnlk Iz britanskega srelira, 1 znjoiiiftlnjk za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago, 2 lena svoSnlka, <) jajfino posodloo, (i tao, lepo izdelane, i posoda za poper aH sladkor, (111 1 proiojalnlk za inj, (> tiiSlo zu. nože in vllloo M kosov. NaroSI so jiroti poStnoinu povzoljl, uli pa da so denar naprej posije. Zaloga britanskega srohra C . B.aiiner, Wien, II. oboro Donuuatrusso 77. Opomba. Komur Id oprava no ngnjaln, pošlje naj jo v 10 ilueli na/.nj iu ho dobil svoj denar nazaj razun jioštnlli stroškov. TJ o » (Z> 3 13 P-O m-d ►s O V ii / ii o za v h a k o Ii i š o!