-    ¦¦< 43 >¦•—
Tobija Vitek.
(češki spisal Thad. Satteleinin;  poslovenil *.)
(fvY$L~ X-szrv   "0SP°d Tobija Vitek se je porodil v malem mesteci in mimo
( ¦ jfe^sSC^'"\ sosednje vasi ni prišel dalje v svet. Vender je videl in poznal
^-     Hwinhli%$w\    sve*' ^°'JG ne&° '' marsikateri, ki je svojo dedščino zapravil
S  u^fZSjiST     v Parizi ali Napolji. In rad je pravil kratke povestice, ki si
^ IfwlimtiK^?    '^1 Je Pr'dobil 'z skušnje.   Pesniške  vrednosti  seveda  niso
W^«fJ   iinele, a imele so tem veejo praktično vrednost; lastno jim je
-*^v*''^wsiJP& ^ilo *°- ^a s^e bili vedno dve in dve vkupe. Nekoč ga je hvalil
<s8pSj||f^/'' gospod Buček,  lnlad znanec,  zavoljo njegove previdnosti. —
Tiffi|kr /          Aj, pravi stari Vitek. smijoč se: kaj bi imel res tako raoder
J*.k}\°*^J*r         — ^s svet pravi tako. gospod Vitek;  in ker bi bil tudi A ^(t^C       jaz rad moder —
| ^T"~^          — I nii,  če hočete.  to je lehka stvar. — Treba je le,
"^ gospod Buček, da pazite na to. kar delajo blazni.
—   Kako? kar delajo blazni?
—  Da, gospod Buček! in da delate in ravnate drugače. kakor oni.
—   Na primer?
—  Na primer, gospod Bueek: za moje mladosti je tukaj živel nek star ra-čunar, suk in grd možiček po imenu Vorel.   Hodil je le sem in tja in mrmral in            , govoril vedno sam se seboj;   v vsem svojem življenji  ni izpregovoril nikoli z no-            I benim človekom.  Tem menj je pogledal komu v oči,  vedno potuhneno v se gle-            . dajoč. Kako pač mislite, gospod Buček. da so ga ljudje inienovali?
—  Kako? — globokomiselno glavo.
—  Da, — blaznega. Hii, raislim si (ker naslov blazni mi ni bil všeč), tako, kakor gospod Vorel se ue sraeč vesti;  to ti ni dobro.   V se gledati  nikakor ne pristoji. Gledaj ljudem brez strahu v oči! Ali sam se seboj govoriti — kako pak! Govori raje z drugimi! No, kaj rnislite, gospod Bii(v-ek. ali sem imel prav.
—  Aj, seveda, seveda!
—  Ali ne vem, morda veuder-le ue tako popoluem prav. Kajti tu je zopet dmgi letal ko vrtalka in  to jo bil  plesni učitelj  gospod Speh;  ta je pač  gledal Ijudom v oči, govoril z vsakim, kdor je imel ušesa.   In tega, gospod Buček, kaj mislite, kako so zopet iraenovali ljudje?
—  Nedvonmo veselega tovariša.
—  Kaj še;  tudi tega so iraenovali blaznega. — Ha,  mislim si zopet, to ti je čudno; kako tedaj ravnati, da bi bil moder? Niti popolnera tako, kakor gospod Vorel, niti popolnem tako, kakor gospod Speli. V prvo gledaj vsakemu lepo v oči, kakor ta,  pa gledaj tudi  lepo pozorno v se, kakor oni.   Govori poprej z vsakim razumljivo.  kakor gospod Speli.  potem pa skrivaj sara  se seboj.  kakor gospod Vorel. — Vidite, gospod Buček, tako sem se jaz nosil in v tem tiči vsa skrivnost. —
Drugoč obišče Vitka ralad kupee, gospod Soukup, zelo tožeč o svojej ne-sreči. — I, kaj. pravi stari Vitek, potresajoč mu roko; iskati morate, mili Soukup, sreče.
—<-¦< 44 >¦•—
—  To sem storil;  ali kaj poinaga?  saj pride zopet nesreča za nesročo.   V prihodnje raje potisnem roki v žepe in ostanem doma.
—  Ne tako, ne tako! gospod Soukup! Iti morate za srečo, ali ob enem paziti, kako se nosite.
—  Kako to! Kako se nosim?
—  Da, gospod Soukup, kako se nosite. Eazložim vam to.   Ko je tii-le moj sosed na levej zidal svojo hišo, bile so enkrat uliee polne traraov, kamenja in krcljev. In gre tod naš župau,  gospod Dvorski — takrat je bil prav mlad svetovalec — in hiti z rokama vihteč, skoro v euo mer z nosom obrnen  proti oblakom.   Bac! pade, zlomi si nogo in šepa še danes.   Kaj čem s tem reei, gospod Soukup?
—  Star nauk, da ne smemo nikdar nosa preveč visoko nositi.
—  Ees je!  pa tudi ne prevee nizko.   Iver ne dolgo potem  gre mimo tudi mestni pesnik.  gospod Zpival;  ta (bodi si vže da je verze ali nenavadne misli v glavi imel) koraka  tiho in zamišljen  in gleda v zemljo,  kakor da bi htel va-njo pasti. Pr&sk! utrga se vrv, klada leti dolu in kakor bi blisnil je pred njegovo nogo. S strahom se zgrudi ubogi pesnik, omedli in zboli tako, da za nekoliko nedelj ne ustane iz postelje. Ali veste. kaj čem s tem reči, gospod Soukup. kako se imamo nositi ?
¦— Vi mislite, tako-le lepo po srednjej njeri.
—  Tako je! ne gledaj niti preveč drzno gori k nebu, uiti preveč bojazljivo dolu v zernljo. A kadar tako-le tiho oei gori ia dolu, naprej in nazaj, na levo in na desno, skratka na vse strani obračamo:  tu ti je mogoče  sreeno v svetu priti dalje in nesreča se tako Iahko ne pripeti.
Se drugič obišče gospoda Vitka mlad začetnik, gospod Novak, hoteč od njega na posodo vzeti denarja za neko podjetje. Mnogo dobička, pravi, pri tera ne bode, to naprej vem: a ponudila se mi je ravno tako prilika in ne pustiin je.
Te besede gospodu Vitku niso do cela všeč. Pa koliko mislite, moj mili gospod Novak, da k teinu potrebujete ?
—  Ah, ne mnogo! malenkost! kakih sto tolarčkov.
—  Oe ne več, te vam posodim. Ead, rad! Pa da vidite, da vam privoščira, dam vam  še nad vse to nameček,  ki mej dobrirai  prijatelji velja  tisoč tolarjev. Obogatite lahko ž njim.
—  Kako to, gospod Vitek, še nad to nameček?
—  Nič več — to je le povest. Za svoje mladosti sem imel nekega gornika tii za soseda, veselega možička,  z iraenorn gospod Hvoj.   Ta se je navadil jedne sarae besede, ki ga je spremila iz mesta.
—  Aj. to bi bilo! Kako pa se je glasila?
—  Ce ga je kdo časih vprašal: N6, kako je gospod Hvoj ? Kaj ste pri tej kupčiji pridobili? Malenkost,  pravi,  kakih petdeset tolarčkov.   Kaj je to? Ali ee mu je kdo rekel:  No; gospod Hvoj,  vi ste pri  tem tudi par grošev zgubili? Ah kaj, pravi zopet,  ui besede vredno. Malenkost, kakih pet sto. Dobro je stal ta mož,  ali kakor pravim,  ta prokleta beseda ga je privedla do propada. — iUi je bilo mnogo, gospod Novak. kav ste hoteli?
—  Jaz? praril sem o sto tolarčkili. raili moj gospod Vitek!                           JM
—++< 45 >—                                      \
Da. da. dobro! spomin me po malem zapušča. Pa imel sem še jednega so-seda in ta je bil gospod Vimel, trgovec z žitora: ta je zopet sezidal z drugo be-sedo celo to veliko hišo.
Kaj pravite k temu?
—  Aj, za Boga! to bi rad vedel; kako se je ta glasila?
—  Kadar je kdo časih vprašal: No, kako je kaj, gospod Vimel? Kaj ste pri tej kupčiji pridobili? Ah, mnogo denarja! odgovoril je, mnogo denarja! In bilo je videti, kako se mu srce v telesu smeje. Ali kadar mu je kdo rekel: Kaj vam je, zakaj ste tako emrni. gospod Vimel? Ah, pravil je zopet. mnogo denarja sem zgubil,  celih petdeset tolarjev!  ¦— Z malira je začel ta mož,  ali,  kakor pravim, sezidal je celo to veliko hišo. No tedaj, gospod Novak. katera izmej teh povestic vam je bolje všeč?
—  Aj, to se razume, da poslednja!
—  Toda tako do cela mi vender ni bil všeč gospod VimeJ. Kajti govoril je tudi: Mnogo denarja! kadar je imel ubožcem dati ali gosposki plačati, kjer bi pa raje irael govoriti kakor gospod Hvoj, moj drugi sosed. Jaz, gospod Novak, ki sem se držal sredi raej obema povestieama, zapomnil sem si ob4 in pravim, primerno času in potrebi, zdaj kakor gospod Hvoj, zdaj kakor gospod Vimel.
—  Ne,  pri mojej veri, jaz se držim  gospoda Vimla;  hiša in shramba sta mi všeč.
—  Vi hočete tedaj?
—  Mnogo denarja! mnogo denarja, gospod Vitek! celih sto tolarjev.
— Prav. gospod Novak. No, jaz imam dobro nadejo o vas. To je bilo dobro. Kadar od prijatelja na posodo jeraljemn, rekati imamo, kakor gospod Virael, a kadar prijateljn v sili pomagamo. rekati iiiiamo, kakor gospod Hvoj.