S evilka 28.
TRST, v ponedeljek 28. januvarja 1907
Tečaj XXXII.
tuC-i P
Izh.-.ja vsaki dan Hm*
j nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
»lie ie 6i**Ai!ke ce prodajajo po 3 »vfe. (ti Motmk) jogih tohafesrn^h v Trstu in ofcoli<i. Ljubljani. Gorici, nju. Št. Pe ru SeŽniii, N brežini Sr Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. P stojni, D rnbergu, fSolKauu itd. NE OGLASOV se račnnaio po vrstah (Široke 78 mm. visoke icm) ; za trgovtask in obrtne oglase po -li »totiuk ; -mrtn ce. r.ah -ale, poslanice, ogrlane denarnih zavodov :>0 stot. Za oc!a*e v tekstu lista do 5 vrst S K. vsaita na-č iina \rHta K 2. Mali ogl:sfi po 3 stot. bea&d*, u imanj pa /40 stot. —	fpreje n» Inseratni « ddelek uprnve
. iinosti*-. — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti-*.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč
Naročnina znala
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na
naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poši'jajo na ure IniStvo lina Nefrankovau.i
pis.ua se ue sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je p »Siljati na upravo 1 stu
UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Gulattl IS. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni konson ij li<tt-i , Edin st*1. — Nati-nila tiskarna konzorcij lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgi > Oalatti 5t. IS. ^ PoSttio-hmnUnični račun St. 841'6">2. - TELEFON štev. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK-.
Brzojavne vesti.
otae volitve 2a dumo.
PETROGRAD 27. Od 1331 izvoljenih pnih mož delavcev 111 malih posestni-iz 23 gubernij jih pripada 600 desnici, „vi zmerni stranki, 35 kadetom, 238 sc-il istom.
Eksplozija smodnika v stanovanju srbskega prestolonaslednika.
BELIGRAD 27. V stanovanju presto-.naslednika je sinoči vs'ed neprevidnosti • -plodiral smodnik za puške, kar pa ni . _lo nikakih posledic. Smodnik, dole Č n ^ polnenje lovskih patron, ie eksplodiral, je bila peč preveč zakurjena.
Goreč parnik na morja COLOMBO 27. Angležki parnik »Dia-1« je srečal na visokem morju goreč mik Severonemškega IJovda *Seudliu<, je vsprejel ž njega 105 potnikov in tne stvari. Spremljal je do Cejlona nik, čegar sprednji tlel je pogorel.
Saški kralj v Berolins. BERGLI N 27. Saški kralj Friderik .* gust je s princem Ivanom Jurjem in govo soprogo dospel semkaj. Na koloru ga je vsprejel prestolonaslednik ter . emil v kraljevo palačo kjer ga je po-;avil cesar Viljem, črnogorsko ministerstvo odstopilo. CETINJE 27. Ministerstvo Radulovič iz neznanih vzrokov podalo ostavko. ■ \qz je ostavko vsprejel.
Rcjstni dan nemškega cesarja BEROl.IN 27. Povodom rojstnega dne cesar pomiJostil vse zločince obsojene ii razžalenja \-elečanstva. Cesar je poni ravnatelju kolonijalnega urada Dern-;gu zvezdo k redu rudečega orla 2. .1 eda. Rojstni dan cesarjev se je obhajal vesno. Došio je semkaj mnogo nemških -zov. Cesarska obitelj je bila, ko se je javila na ulici, viharno pozdravljena. / ečer je bilo mesto razsvetljeno.
Tovarna cementa v plamenu
HEIDELBERG 27. Tovarna port'and-^ga cementa Heidelberške in Manheim-e delniške družbe Leimen pri Heidel-rgu, ena najvećih cementnih tovarn v mčiji, je, kakor poroča „Heidelberger ^gblatt", v plamenu. Požar je nastal v :i peči. Gasilci iz Heidelberga in oko-1 so cHšH na pogorišče. Požar zavzema 'ike dimenzije.
Z ivovskoga vseučilišča. LVOV 27. Poljski vseučiliščni sluša-' 1 so danes odposlali k rektorju depu-- ijo, !:i je izrazila svoje obžalovanje radi nove jih izgredov v vseučiliščni zgradi naglašala poljski značaj lvovskega vse-
učilišča. Rektor je deputacijo nagovoril ter pozval poljsko dijaštvo, naj se vede mirno. Deputacija je potem dijakom poročala o svojem vsprejemu pri rektorju, nakar so se poljski dijaki razšli ob klicih: Živel senat ! Živelo poljsko vseučilišče !
Rusija.
Stolipin in Poljaki.
Iz Petrograda javljajo, da se Stol i pin pogaja s poljskimi politiki, da bi si pridobil njihovo podporo v dumi. Dal bi jim zato nekak deželni zbor za rusko Poljsko; Poljaki bi se pa morali odpovedati vsaki avtonomiji.
Odnošaji med Srbijo in Bolgarsko.
Beligradski ..Trgovinski Glasnik*', ki je vedno zagovarjal sporazum slovanskih držav na Balkanu, piše: Težnja, ki se opaža pri enem delu bolgarskega novinarstva, da postanejo politični odnošaji med Bolgarsko in Avstro-Ogrsko tem in-timneji radi tega češ, da je treba izkoristiti nesporazum, ki obstoji med Srbijo in Avstro-Ogrsko, in da bi morala Bolgarska v trgovinsko-političnem pogledu zavzeti nasproti avstro-ogrski monarhiji položaj, ki ga je glasom dosedanje trgovinske pogodbe imela Srbija, ne sme postati čin izzivanja nesoglasja med Srbijo in Bolgarsko. Naravno je, da tohko Bolgarska, kolikor Srbija morati biti v trgovinskih od-uošajih z vsemi državami, in tudi z Avstro-Ogrsko. In če tudi pridobi Bolgarska pri sklepanju svojih pogodb še več ugodnosti nego li Srbiia ili narobe, za to ne sme nobena stranka kriviti druge, ampak naj poišče za to odgovornost v čem drugem. To nas ne sme voditi, da bi se s tem ustvarjala nenormalnost v političnih odnošajih.
Ako vidi Bolgarska, da zahtevajo j njeni interesi, da jej postanejo politični o lnošaji z Avstro-Ogrsko tudi povsem prijateljski, hoteč s tem izraziti svojo hvaležnost, da se je Avstro-Ogrska odrekla i svojih pravic na kapitulacije, naj se bo tudi to. Ali pri tem naj se ne pusti iz vida, da v sami stvari ni Bo garska dobila s tem osvobojenjem od kap.tulacij ničesar, kar bi jo moglo zavajati, da po-; zabi na resnico, da preveliko približavanje Avstro-Ogrski, a odtujevanje od Srbije more biti le škodljivo za njo in za Srbijo.
Po našem osvedočenju ostane edini razlog, zakaj da se pri enem delu bolgarskega novinarstva kaže proti nain ne-
zadovoljnost, in vsled tega tudi reagiranje nekih naših listov, da niso odnošaji v M k doniji taki, kakor bi bilo želeti. Medsebojni spopadi čet, ki streme za iztrebljenjem toliko Srbov kolikor Bolgarov v Makedoniji, ne vodijo k dobremu, marveč so za obe stranki na ogromno škodo. Ta borba med tamošnjim srbskim in bolgar-garskim življem nemilo zadeva vseh nas toliko v Srbiji kolikor v Bolgariji. In ta borba je vzrok, da se pojavlja nezadovoljstvo. Temu je treba stati na pot. Srbska vlada je uradno objavila, da obžaluje to pojavo, in da je storila, kar je bilo v njeni moči, da se koiikor toljko prepreči prelivanje krvi v Makedoniji. Zal, njena moč je v tem pregledu zelo neznatna, kajti uradna Srbija se ni nikdar utikala v borbe različnih čet, kajti v Makedoniji se bori srbski živelj, ki noče poslušati nasvetov nikogar. Toda, ako bo tudi bolgarska vlada sledila, kolikor jej bo možno, korake srbske vlade, ni izključena možnost, da se borba v Makedoniji vsaj omeji. A to bi bilo potrebno storiti sedaj, ker je nade, da bo enkrat, in morda čim prej rešeno tudi makedonsko vprašanje na način, ki bo zelo ugajal Srbom in Bolgarom, ker se zadovolji srbskim in njihovim težnjam. Govor Tittonijev, ki je bil nedavno priobčen, ni smeti zgubiti iz vida.
Ako bomo tako postopali nestane tudi tega razloga za odtujevanje Bolgarske od Srbije in naši politični odnošaji bi postali zelo prijateljski in bratski.
Drobne politične vesti.
Sankcija volilne reforme. Z Dunaja poročajo, da podpiše cesar jutri volilno reformo, ki bo potem v sredo dne 30. t. ni. priobčena v uradnem listu »Wie-ner Zeitung«.
Afera P o 1 o n y i. Z Dunaja poročajo, da je glavni vzrok vsled česar odstopi Polon3Ti, njegova zveza z baronico Schon-berger. Minister a latere grof Zichy je izjavil, da ne more nadalje sedeti skupne i z Polonyi-jem v istem kabinetu.
Papežev konzistorij. Iz Rima poročajo, da bo bržkone imel papež o ve-likinoči konzistorij na katerem bo imenoval več kardinalov. Skoraj gotovo je, da bosta izmed drugih imenovana kardinaloma nadškof v Mehlinu in papežev nuncij v Ma dridu Rinaldini.
Domače vesti.
Odbor polit. društva „Edinost1 Ima danes ob 7. uri zvečer sejo v pisarni dra. Gregurina in dra SUvika.
Pozor! Odbor mladine nujno prosi, naj vsi oni, ki se čutijo pozvanimi in ki se zanimajo za veliki narodni ples v korist naših šolskih družb, pridejo nocoj ob 8. uri zvečer na sejo, ki se bo vrš ia, kakor navadno, v zgornji dvorani restavracije Balkan.
Umirovljen je g. Fran Simonćič, kustos vseučiliščne kijižicena Dun»juter ji bi o tej priliki odlikovan vitežkim križčem Fran Josipovega reda.
Odbor za prireditev Ciril-Metodijskega
plesa prosi uljudno vse gospode od oornike, da se čim mnogoštevilneje vdeleže današnje seje, v kateri se določijo zadnje priprave za veliki ples. Istodobno javlja odbor p. n. občinstvu, da se morejo velikega sprevoda vdeležiti vse dostojno oblečene maske, ki se najdalje do sobote dne 2. f • bruvarja prijavijo vratarju „Narodnega doma". Da se omogoči vsem in tudi onim, ki si ne morejo nabaviti kostima za oni večer, obrnil se je odbor do ene poznanih gledališčnih krojačnic, ki se je izjavila pripravljeno posodi i kostim vsakomur za samih 5 kron. Ona gospoda, ki bi hoteli uporabiti to priliko, naj se prijavijo vratarju »Narodnega doma« najdalje do petka dne 1. febr. na večer.
Včerajšnji koncert „Zarja" v Rojanu je bila prireditev, kt dela vso čast temu pevskemu društvu. Prepričala nas je »Zarja« s tem svojim nastopom, da ima vrline, s kateri "ni bo pri vztrajnem delu in stremljenju po napredku dosegala še lepe uspehe, zlasti pa pod takim dobrim pevovodjem. kakor je gospod Lah. Iznenadil nas je ta pevski zbor, ženski kakor moški, jako prijetno in ne moremo drugače nego da ga pohvalimo ! Zlasti so nam ugajali nekateri soprani mladih, srčkanih gospic. Kvartet, ki je izvajal Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko€f je moral ponoviti točko na burno željo občinstva, tako lepo je pel, enako je mešani zbor moral ponoviti nekatere pesmi. Sodelovali so na koncertu tudi člani »Dran atičnega društva« z znano, ljubko igrico -Ženski jok«. In izveli so jo, da je bilo veselje ! Igrala je ta petorica naših igralcev tam v Rojanu res z neko posebno fineso in reprezentirala je naše gledališče na rojanskem odru tako častno, da zasluži za to najboljšo pohvalo ! Bil je to nastop, ki se imenuje : »šik« ! Igrali so gospodje Stoka, Cotič in Pohar, gospa Štularjeva in gdč. Puceljnova. — ivoncert jc bil dobro obiskan, a bi bil gotovo boljše, da nista bila taka burja in mraz.
T&ŽASKA ULALA K*ONi£LA.
Neznani tatovi SO vlomili v sobo Romana de Pot v podstrešju hiše št. 19 v ulici Commcrciale. V sooi so potem na-
V O D L I S T E K.
V PRAGO!
c venske mu sokolstvu ob V. vsesokolskem rletu v Pragi 1. 1907.
Krasna in vel častna, polna bajnolepih .ač. zgodovinskih samostanov in svežih tov, razgrinja se „matička Praha" po h bregih široke Vlfive, ogledava-i se v nje zrcalu, kakor ponosna kra-ica, v svesti si svoje privlačnosti in ne-iljive slave. In visoko nad mestom, za •reglennimi zgradbami malostranskimi, nimi mansard. balkonov in vitkih stol v, igrajočih vsemi toni nepojmljive in edarni neopisne skale barev — v morastih soparah zapadnega obzorja — se iga kakor v čaroben zavoj otkana zar-. silhnetta majestetni II/atlč<:n. najpo iiejša k ro pol a sred o veka, obzarjuna rijolo slavne minulosti in velike histo-. katerim je bila priča ! A pod mogoč-i tem gradom, ki mu po legi ni tekmeca v morju hiš — ki med njimi kakor ■e oaze iz motne sivine in kolosov zi--uih mas mehko in toplo svetijo k nam •zeleni toni razsežnih parkov in vrtov,
vspenjajo se ozki in mični stolpiči neštetih božjih hramov. Stotine stolpov, ozkih in vitkih vzpenja se proti nebu »vakor kopje srednjeveških polkov, gledajoč ošabno doli na stotine stavo, razprostirajočih se okoio in okolo!
Se dalje za samimi periferijami raz-leglega mesta, v rož^sto prozarj»-nem vz-duhu južnega horizonta — se mehko rišejo
i prelcstne kakor 11a pol prosvitne silhuetie majestatnega Vvsehrada, doli k srebru Vita ve klanjdjučeg.i se. Dalje na shodu pa temni vrh — zgodovinski zjiskov. In še oddaijeneje : gore okolice, zatopljene v zaplavo zlatožoltih tonov semkaj uprtega sobica. Od njih modro odseva v daljavi — na levo pepelna^tomudro L&dvi. tia desno pa rumciikastorjave skale branicke, borove šume modranske, visoki vrhovi pri Zbra-slavi m Zavisti in dalje in dalje temni lesi povltavski. In nad vsem popolnoma pri nas v ospredju temnozeleni hrbet Pcfi'ia z ozobljenim Karlovim »gladovim zidom« nagibajočim se dalje k češkemu Siosu m stolpom staroslavnega samostana Strahov-skega, obkoljenega krog in krog temno zelenim okvirjem malostranskih vrtov. Vse to tvori sliko neizrečene krasote, bajnolepe pravljice, ki nam je izpel sam srednjivek — ta prelestni sen češke duše — najkras-nejše izmed slovanskih mest — zlata Praga !
Zato je tudi zatrepetalo srce ficato-pluku L>echu, ko je zapel:
29
»Praha! To jmeno samo zp6v, ten pouhy zvuk uchvatnč do strun češke duše sah4
a srdce razechvivi«.
Ni torej čuda, da že od davnih davnin najslavnejši pisatelji evropski š:e-jejo krasno stostoipno m<»tičko Prago k najgl asnejšim mestom evropskim. Zgodo v na uavno minolih vekov nam je ohranila proroške besede češke knjeginje Li-ouše : »Vidim mesto veliko, katerega slava se nebes dotika«. Po njei tudi slavni Aeneas Silvius po pravici imenuje Prago »kraljico mest*. Istotako navdušeno jo povzoigujejo tudi pesniki in pisatelji novodobni. Na veke nepozabne ostanejo ve likt best-de velikega gt-nija naroda nem-šKega, Goethe-ja, ki je nazval Prago: »Dcr Mduerkrone der Erde k ost ha rs te S tei n-. ludi glasoviti potopisec Humboldt imenuje Prago : veličastno položeno ob brtgovih Vita ve in razprostrto na stdmcro gričih kakor Rim, bogato na historičnih znamenitostih — ter postavlja Prago na četrto mesto najkrašnejših evropskih mest; in znameniti geograf francoski Eli>e~ Reclus 10 imenuje v obče eno nrijkras-nejših mest vsega sveta. Ali Praga je bila še kmsnejša, Praga poprejšnja, kakor jo je videl v letih petdesttin najslavnejši gotik minolega stoletja, slavni arhitekt francoski Vioilet le Duc, ki z navdušenimi besedami ocenuje nje pomen, historiški in arhitetoniški s katerim po njegovem mnenju
nadkriljUje tudi Norimberk, toliko slavljeni po vsem >vetu zaradi svojih starožitnosti, pravi : »Praga je mesto deloma srednjeveško, krasno, vrlo razsežno, posejano ogromnimi stavbami, položeno na obeh bregih mogočne reke in kronano z akropolo, ki si je ohranila vzgled gotične stavbe, opasana pasom grajskih zidov. Vzlic svojemu bogastvu arhite*tonišk mu utruja Norimberk s preveliKO različnostjo svojih detajlov ; stavba, ena na drugi, ne-značna, vodeča na ulice ali trge mala prostrane, ne dovoljuje očesu nikjer počitka. Zdi se celo, kakor da so hoteli v tem mestu na enem kraju zbrati vse, kar je ustvaril srednjivek.
Še z večim navdušenjem piše o Pragi znani e-tetik in kritik francoski, R tter. Spominja se ljubavi Vioilet le Duc-a do Prage in pravi: Ko je Vioilet le Duc spoznal Prago, bilo je to m^sto tako znamenito, da bi bil vsak kamen zaslužil posebnega opisa. Ako bi se ne bil Anglež Ruskin tako zelo zan mal za Florencijo, Bem-tke :n Amiens. bil bi mogel tudi napisati tri zvezke z napisom »Praški kameni«. Na vsem površju zemlje ni bila odprta krasnejša knjiga historije in arhitekture. Druga mesta so krasna, ali krasnejša nikdar«. Istotako je za Prago zavzet kipar Jtodin, ki jo je izborno nazval i.Rim severa«. Iskreni prijatelj češkega naroda, grof dr. Liitzovv, označuje v svojem znamenitem spisu (»Stoory of Prague«)
V Trstu, dne 28. ianuvarija 1907
»EDINOST« štev. 28
Siran ! 1
milnim načinom odprli njegov kovček ter vzeli iz istega srebrnu verižico, irledališčno kukalo, površnik in en jopič, v skupni vrednosti 70 kron, ter 5 kron denarja. Iz "kovčcka njegovega brata Albina so pa vzeli svileno ruto in klobuk, v skupni ^ rednosti 17 kron.
Hadi goljufije je Josip Giller ovadil na policiji nekega Gustava N. Giller trdi, da „■a je Gustav N. oslepari! za 100 kron.
Radi tatvine. Neki Achiile Bon, stanujoči v ulici Alfieri št. 12. j* prijavil včeraj na policiji, da mu je neki Melhior L., ki ftanuje v ulici del Torreute, ukzal 10 kron denarja.
Radi pretepa je bil i>redsinoi::ijim are-lovan v ulici Cavana 50-letni Fran Toss, ki s'amije v ulici dei Capitelli. Toss se je namreč v ulici Cavana prepiral in pretepal z dvema drugima človekoma. Prišel je bil pa redar Pt-ric da jih pomiri. Ona dva, ki sta se s Tossom pretepala, sta ob re-darjevem prihodu pobegnila, a Toss se spravil nad redarja in začel mlatiti po njem. Redar je vsled tega izgubil kapo. Slednjič je redarju prišel na pomoč še drugi redar in oba skupaj sta Tossa nadvladala in ga tirala na policijo kjer so ga vzeli na zapisnik in ga poten djali pod ključ.
Prenočevat je v cerkvi. Cerkovnik cerkve sv. Antona novega je včeraj v jutro od-prvši cerkev, našel spečega v neki klopi nekega Donda. Ker se mu je zdelo jako sumljivo, je cerkovnik pozval redarje. A ko so redarji onega človeka vprašali, kaj da je delal po noči v cerkvi, jih je začel psovati ter je izrekel žaljive beseda na naslov cesarjeve osebe. Seveda je bil are-tovan in djan pod ključ.
Tatinska drznost. .56-letm podajač Marko
Tordi in ki stanuje v ulici sv. Danijela, je bil prijavil v soboto preepoludne na policiji, da so ga istega dne malo pred 4. uro zjutraj v ulici di Riborgo napadli trije njemu nepoznani zlikovci ter mu nasilnim načinom iztrgali in žepa novčarko v kateri je imel 7 kron in 90 stotink denarja in en zastavni listek. Tekom istega dne je policija aretovala 21-Ietnega Viktorja S kt stanuje v ulici dei Cavazzeni, in njegovega 19-letnega brata Henrika, ki stanuje v ulici della Madonnina. Ta dva brata sta jako dobro znana policiji in sta na sumu, da sta ona dva oropala Marka Tordi. Neka ženska pa je v soboto večer našla Tordijevo novčarko, v kateri je bil le še zastavni listek.
Nesreča na železnici? Ćuli smo, da je včeraj predpoludne neki tovorni vlak južne železnice skočil s tira blizu postaje na 0p-rinah. Dosedaj nismo dobili o tem podrob-nejih podatkov.
Loterijske številke izžrebane ene 26 januvarja 1907. : Dunaj 43 66, 41, S2, 42. Gradec 24, 14, 28, 23, 33.
Koledar ln vreme. Danes: JoJijan, škof, bragomil; Draginka. — Jutri: Frančišek Šaleški ikof; Branimir; Gorislava. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popolmlne — 0-5° Celzius. — Vreme : včeraj : jasno, veter.
Panificio. — Nova podružnica. Zve-
smo, da je tržaški „Stabilimento triestino di panificio, societa m h o n i m a", hoteč zadovoljiti mnogoštevil-
nim zahtevam prebivalstva sv. Ivanskega okraja, Vrdele, Bošketa, ulice Giuliu in bližnjih ulic, odprl novo podružnico (filijalko) v Via Giulia št. 14/A, ki je vsak dan bogato previdjena s svežim kruhom po 24 stotink kilogram. Razun tega ima na prodaj raznovrstnih biškotinov in drugih proizvodov, radi katerih je ta tržaški zavod toliko na glasu.
S tem se nuja prebivalcem gori imenovanega okraja prilika, da si nabavljajo vs:tk dan »veži kruh, ki se ne le prodaja po pri-iifcno nizki ceni, ampak ima tudi to svojstvo, da je okusen in prirejen strogo po higijenič-nifa predpisih.
Gori imenovana iilijalka v Via Giulia št. 14/A je bila otvorjena minolo sredo dne -23. t. m.
Da zamore tržaški ..Stabilimcnto di panificio'" bolje poslužiti svoje odjemalce, dostavlja kruh tudi na doni, ne da hi za to povišal cene.
Tvrdka Zennaro & Gentilli Dobro znana tržaška tvrdka Zennaro & Gentilli, ki j je imela svojo veliko in elegantno prodajalno na voglu Piazza Nuova in Via S. Antonio. v hiši Duma, katero so sedaj porušili, je v so- j boto dne 26. t. m. odprla svojo novo proda-jalnico na voglu ulice in trga San Giovanni, to je, sredi mesta v najlepšem in najživahnejem
kraju.
Na povabilo tvrdke smo posetili to novo prodajalno in nismo se mogli načuditi impo-zantnosti, eleganci in bogati izberi vsakovrstnega blaga. Ne pretiravamo, ako rečemo, da služi ta nova prodajalna v diko Trstu.
Ta nova prodajalna ima v zalogi porcelan, glinovino, majolike, steklenino. svetilke za plin, petrolej, in električno razsvetljavo; nočne svetilke, zrcala, brušeno steklo itd. itd. vse v najmodernejem dekorativnem zistemu po najboljih vzorcih pravkar zatvorjene milanske razstave.
Prodajalna je bogato založena z umetnimi izdelki iz terakote, majolikami, fino keramiko v raznih slojih za dvorane.
Ima tudi bogato zalogo potrebščin za svetilke. Tvrdka Zennaro & Gentilli prevzemlje j vse potrebno zalaganje za hotele in restav- ■ rante toliko v mestu kolikor na deželi, ter ulaga šipe vsake vrste in v vsaki množini. j
Vesti iz Kranjske.
Zaupni shod narodno-napredne stranke. V gornji dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani se je vršil včeraj shod ' zaupnikov narodno-napredne stranke, k;i- • teremu je bil namen, postaviti kandidata za državnozborski mandat mesta Ljubljane. Shodu je predsedoval župan Ivan Hribar, ki je v svojem ogovoril naglašal, da bodo j pri predstojećih volitvah v Ljubljani vse j stranke poskusa!e svojo moč in da se je j vsled tega treba za časa pripraviti na volilno borbo. Izvrševalci odbor se jo o t u j zadevi sicer že posvetoval, pa ni prišel do i pozitivnega sklepa, ker sta oba gospoda, do katerih se je bil obrnil, t. j. odvetnik j in obč svet. dr. Triller in pa pristav tr- j govske zbornice dr. TVindischer kandida- ' turo odklonila. Zupan vkljub temu pripo-poča, naj bi se danes soglasno ponudila kandidatura dr. Trillerju. ki bo potem že iz razlogov narodne discipline kandidaturo j gotovo sprejel. (Klici: Hribar naj bo naš kandidat!) Dobili bi v njem vrlo sposobnega in delavnega zastopnika in takega mora narodno napredna stranka poslati na i Dunaj. Podžupan dr vitez Itteiuiciss omenja, da se splošno izraža želja, nnj bi župan Hribar prevzel kandidaturo, ktr vživa j splošno zaupanje. Vendar pa je g. župan
Prago kratkimi ali lapidarnimi besedami : *Kdor je vrgel v Pragi z okna kamen, ta je vrgel tudi kos zgodovine*.
Ne samo po svoji krasoti, ampak po .«• voji kulturni minulosti je slavna Praga znana, svoje dobe najslavnejše in največje mesto srednje Evrope, za Karla IV. sedež prve sredjeevropejske univerze in prvega botaničnega vrta, in za Rudolfa II. mesto Tiajizbranejših umetniških 'birk; slavna po lesku svojt-ga dvora in užitkih, ki jih je nudila Praga sredini in severu Evrope. Tu je bil na češkem jeziku izdan prvi t'asopis.
In vendar je v mnogem oziru Prago zadela usoda istih mest, ki živ£ od slave lepših svojih, davno zašlih dob. Praga je nehala b ti sedežem kraljev svojih in predmetom skrbi avstrijskih vlad. I z njenih zi-din je že davno izginilo vse oživljajoče gibanje in življenje prestolnega mesta in s tem tudi pritok tujih gostov. Unićevana močvirjem obrekovanja, ubijana gospodarsko in finančno, se nam je Pra ga prika zjvala kakor bi participov ala na usodi slavnih sicer, ali že davno o puščenih. odu-rr.irajočih mest Evrope: Ravene, Ogleja, ^rugge, Genta, Avignona in Benetek.
Ali vzlic temu nista notranja sila in moč cvetočega naroda, ponosnega na slavno svojo minulost, častiželjnega in samozavestnega dala Pragi pasti na to stopinjo 1 Previdnost sama je pripravila drugo, lepšo asodo! Se na začetku šestdesetih let ni jiikdo, ni v kraljevini Češki, tim manje pa
v avstrijski državi, pričakoval današnjega razcvita Prage, da. niti nc slutil! Kar pa se je najognjevitejšim navdušencem češkim zdelo le kakor sanje, ni ušlo bistrogle- i dem« opazovatelju tujine ! Je to zopet slavni Viollet de Duc. ki je v letih petdesetih — i torej v dobi največje persekucije češkega naroda, v absolutistični eri Bachovi — že slutil bodočo usodo Prage in vidii v njej mesto velikega, razcvetajočega naroda : „Ali Pra^a je vendar le prestolnica, ki se v njej občuti sila in moč velikega naroda !"
In naravnost proroške te besede so se v resnici izpolnile. Praga je vstala in znova vzcveta. Lastno silo, brez tuje pomoči, takorekoč kljubojoča vsem ob delu najboljših svojih sinov razvila se je kakor roža iz Jeriha, razvila se je v čarobni cvet v vsej nekdanji krasoti in veličajno sti svoji!
Postala ni samo glavno mesto vseh dežela krone sv. Vaklavske, marveč tuai prosvetno središče vseh vej cvetočega in po najviših stopinjah prosvete in kulture hrepe• i nečega naroda češkega in ognišče lepih umetnosti. Doba ni daleC ko s povojeno delavnostjo, disciplino in trudoljubivostjo, razvojem umetnosti, brez nasilja in brez prevratov, z orožjem duha — narod češki pridobi kraljevi Pragi zopet isti pomen in sijaj, ki so o njen sanjale cele generacije minolih dveh stoletij !
Fr. K—vec.
„JLvtorizovaiia vinska agencija
trst — Erg Cavana 6, 1. nadslr. — 7rs».
se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vini olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krc sariem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladisča, prodajalmce, stan« mnja, v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-====== dati vino, naj pošljejo vzorce in cene.	Ia-=
Prvo primorsko podjetje za
prmmfe pohištva in spešicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefone St. 84-7. - Via dčlla St^zione »tV. 7. - Tolefona 5t. 347
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse krtiie tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= iPožiijaije predmete?, ti se Mejo aa uoteiauie ia prevažanje Maga sa tžs proge.)
Sprejemale tudi pohištvo in drufl2 predmete v shrambo v lastna za to prpravljena suha skladišča.
SEST Edini tržaški zavod za == „\fACUM-OLEANER \
(1SM N.JE in SHRANJEVANJE PKEPEOli =——
gftf Tovna, postrežba in niz.kc cene.
|	— Dunajska prodajalnica slanine ^^^^
OIOROIO HI TTEK
aaaa^^-^ TRST — ulica della Caserma št. 19 ✓^✓v^^^N^v^
Palača Vianello poleg Kinematografa EDiSON, Prodaja prekajenega in svežega mesa, vsake vrste salamov iz Motlene, Bolonje, Veronc lil Ogrskih. — Klobase Neustadter in Kranjsko. — Velika zaloga svežih konserv in -----konserv v skatljah, omake in sir vsake vrste.
Zastopnik in zalagate tj odlikovane tovarne konzerv „MONDO" Prodajalnica Je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna.
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sf®i)
v zalogi
BARI. BI00LI - TRST
ulica SS. Martiri štsv. 19
Razpošilja se tudi na dežel*.
0603603090000090j
o® Sredstvo za barvanje las Sc i A JLšJl^i A
od E. LIN K. zakonito zavarovano
(brez strupa) odlikovana z ziato kolajno, ^C^SpBP
častnim križcem in častno diplomo DUNAJ,
PARIZ, LONDO*, jeza zdravje zajamčeno
neškodijivo, barva trajno osivele in rn-
dečkaste lase in brado, obrvi — ne da i ^^■F
bi izgubile barvo pri umivanju oziroma
v topli kopeli— črno, teinno-kostanje-
vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka-
sto. Veliki karton 2 gl.. za poskušn o I gL,	^^
£f{M{- frizer, kosmetik in spe-• JbiRft cijalist za uarvanje las.
DUNAJ, I., Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteum)
liarvanje Jas v posebnem kabineta za grospu-'le lit gospe, t.lek trier.l aparat oajnov. z is tema
službo aH kakor5no-k.»tS z:i:> si*nji-: kder	nradn!k«> ali shižh -a<» osu »Je
tder inja za oddati sobe, stanovanja« dvorce*, teć-or ijia »a proilalt	polja, 4voroj ; klor
itii posojila, rknjiifce st<J„ prodati oii kupili ;»i-eiuičnine ali sploh rabljene predmete itu. ir.d , .►»j te posluži SALIH OGLASOV \ „h d i u '» * t i*', ki b« uajeeiieji, u^jveč čštaui iti najbolj pripravni v doseg« namena. "^Bn
Karo! Kobi
avtorizovani inštalator
za vodo in plin TRST
ulica Giuseppe Parini 15
TELEFON št. 1596.
ATtunzovaiia medKareilna apiicija za liaineščaiui
TRST — ulica. Barriera. 25, i. p.
=====
Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala
in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje in prodaji izvrševanje raznih ot<rtov
namešča izbrano osobje za vsako stroko.
_ _ i
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUE
TRST — ulica tlel V Istituto št. 5
zvišuje vsakovrstno delo po nizkih t:en
Kuhinjska oprema
z Mri, ciaUa, in litega ielega; vrči za mleko Stavbena dela. kakor žlebi in cevi.
Oi^las.
i
Podpisano društvo išče
I izurjenega trgovca
z mešanim blagom
!
i kiiieri bi prevzel Tiifli vodstvo
I stillH* v novo sezidanem -> N";irodnc:« I domu« v Buzetu (Istra)
Ponudbe naj se pošiljajo nu „IU -
JzETSK DSiUŽTVO ZA ŠTEDNJI I ZAJMOVE" do konca februvsrj*
t zastopnike!
i x
X za Trst in Pulo i * 1
' v	sprejme	I
i i
\l Vaclav Hovorka \
v	r
£ Eksportna prodaja slanine :
CHRUD1N (Češka) i
X Dopisovanje v češkem
X i in nemškem jeziku. k __ ___ * j
Fratelli Rauber L£°l„,caa8"
gkladišČe ustrojenih kož kože za čevljarje 111 sedlar r. La.-tna tovarna ustrojenih gornj h kož (tomajev. — 53- IzvrSuje naročbe za v?e kraje v pokrajini. -+31
\
fDr. Ferdo te1
otvori svojo
odvetniško pisarno
■
v Kopru (hiša V. Pizzarello)
dne 1. februvarija N07.
I
Stran III
»EDINOST« štev. 28.
V Trst«, dne 28. januvarija 1907
odločno odklonil. Res je tudi. da bi Hribar kot državni poslanec težko opravljal žu-.. inske in privatne svoje posle, vsled česar bi pač najbolj kazalo, da se zaupniki iz-reko za kandidaturo dr. TriUerja. Župan Hribar izjavi, da kandidature nikakor ne inore sprejeti, češ da je prestar in da ima rudi mnogo privatnih skrbi, ki mu ne dopuščajo. da bi posvetil poslanstvu tisto skrb in vnemo, kakor bi sam najbolj želel.
se torej nanj ne reflektuje. Veletržec Knez in odvetnik dr. Novak nasvetujeta, •iaj se vsakakor župan Hribar proglasi kandidatom. Shod je temu nasvetu burno ritrjeval in splošno se je izražalo pričakovanje, da se bo župan Hribar uklonil soglasni želji. Ker pa je župan vstrajal pri svoji izjavi, ostal je shod brezuspešen. Izvrševalnemu odboru se je leonečno na-; •-očilo, naj skuša pridobiti primernega kan-lidata in naj potem vnovič skliče shod zaupnikov.
Podaljšanje Vrhniške železnice.
1'retečeni petek se je vršilo v mestni dvorani idrijski zborovanje interesentov v za-icvi podaljšanja Vrhniške železnice do Idrije in nadalje do Sv. Lucije na Goriškem,; kjer bi se zvezala z novo alpsko železnico.j Načelnik konzorcija župan Hribar iz Ljubljane je podal obširno poročilo o dose- : danjem delovanju za vresničenje tega pro-kta. Zaznamovati je že lepe uspehe na . »ločilnih mestih, tako da je pač opravičeno i pa nje, da se v bližnji prihodnjosti zgradi ; ta proga, ki bo prinesla novo življenje v te doslej pozabljene kraje. Pri dopolnilni , v.»litvi v konzorcij je bil izvoljen notar Pegan. /irovski župan je izrekel željo, naj •»i se projektovana železnica zgradila preko i /irovske doline.
Občisrs^e volitve v Postojni. Pre-t čeni teden so se v Postojni vršile volitve , ;m občinski odbor, ter so bile v soboto z volit vijo v prvem razredu končane. Izvo-1 .-ni so bili v vseh treh razredih pristaši »arodno-napredne stranke.
Socijalni demokrati sklicujejo za dan io. februvarja javen shod v Ljubljano, j Na shodu se bo razpravljalo o volitvah za državni zbor in zlasti tud; o volit vi v i .jubijani.
pri vagonu, železo pa za 2 K. pri 100 kg.	j
r^rlične pločevine od 5 do 4 K 100 kg. V	j ,f
tekstilni industriji so se izdelki podražili do	• 10 odst., izlasti pri juti do 45c/o* Isto tako
seje zvišal davčni diskont; angleška banka	^
ima 6 odstotkov (v zadnjih dneh ga je	j
zopet znižala na 5°/j) in nemška državna	j
banka 7°/„- V Avstriji se je industrija zelo	»
povzdignila. Ustanovilo se je 27 industri-	) jalnih delniških družb z glavnico 45 9 milij
kron, pri že obstoječih družbah se je zvi-	f šala glavnica za 32 l/s mil. kron. Tudi v
prometnem oziru je zaznamovati razvoj;	*
železnice so imele veliko več dohodkov,	'
izlasti državne železnice. Sploh je bila	j
konjunktura jako ugodna, čeprav so po-	\
sledice temu, tla je nastopilo splosn") po-	't draženje surovin, izdelkov ter živil.
Po „Slov. trg. Vestniku. *	i
Krompir bo letošnjo pomlad drag,	i
ker je bil lani pridelek istega v Avstriji	-
slab Krompirju je mnogo škodovalo vlažno	i
vreme. Veliko deževje je zabranjevalo v	;
Galiciji kopanje in pobiranje krompirja.
---------
RAZNE VESTI.
Prvi zrakoplov Splošno se misli, da so Francozi prvi izumili zrakoplov. V resnici je že davno prej neki italijanski jezuit Lava-Terzi iz Brescie (1631—1700) napravil celi stroj za letanje. On je stroj opisal v posebni knjigi, in sam nemški učenjak Leibnitz je izum pohvalil. Toda jezuit Lana-Terzi ni s svojim strojem napravil nikdar poskusa, akoravno se je v tedanjem času mnogo o tem razpravljalo, j N kdo ni hotel namreč dati denarja za poskuse.
I
Samomor častnika. V Budimpešti se je z morfijem zastrupil poročnik nekega topniškega polka Rudolf Vaz&r. Izgubil je na igri okolu i 1.000 kron in to ga je gnalo v smrt.
Za raspokane roke Raztopi >/* kgr belega voska, primešaj 31/» dkg mandelj-novega olja. S tem mazilom namaži vsak dan roke predno greš spat ter natakni rokavice nanje. Prav dobro sredstvo za razpokane roke je glicerin, ki se dobi v drogerijah, lekarnah in na deželi v većih prodajalnah.
Sekta Marjavitov. Že večkrat smo poročali 0 novi verski sekti, ki se je pojavila v ruski Poljski, o takozvanih Mar-javitih. Ta sekta prizadeva tamošnjem katoliškem svećenstvu mnogo neprilik. Ta nova sekta obožava neko nuno FCozlovsko, ki je skupno z nekim duhovnikom ustanovila to sekto. Marjaviti jo obožavajo kakor Mater božjo ter jo častijo, češ, da : se jej prikazuje Bog. V poljskih listih je čitati različnih vesti o obožavanju te de-vicc, o njej prinašajo listi tudi različne karikature. Nekateri listi so objavili, da je Matjvćka (tako nazivljajo Kozlovsko) ro- i dila satančka, drugi zopet, da se je Ma-tječka zaror ila z grofom Wittejem i t. d. „Novoje Vremja" piše: „Katoliško prebi-i valstvo in katoliški duhovniki preganjajo Marjavite, a potom javnih glasil poživljajo, naj se bojkotuje trgovce in obrtnike, ki pripadajo sekti Marjavitov. A najglavneje je da proglašujejo Marjavite za agente ruske vlade, ki imajo nalog, da privedejo katoliško poljsko prebivalstvo na pravoslavno vero. Ta trditev je bila v narodu tem verojetneja, ker pišejo Marjaviti imena svetnikov na svetih podobah z grškimi črkami. Vrhu tega jih dolžijo, da so v zvezi s socijalisti in anarhisti. Medtem se, kakor zatrjuje „Novoje Vremja" nenavadno hitro razširja sekta Marjavitov. V samem početku je bilo okolu 80 pristašev, a v kratkem času jih je naraslo na 100.000. Danes jih je, kakor se more približno kon-statovati nad 130.000. Središče Marjavitov je v Petrokovski guberniji v mestu Lodzu, kjer jih je 74.000. Od tod se je ta sekta razširila do drugega trgovskega središča Varšave. V varšavski gubern.ji jih je okolu 27.000. Tedaj se je pričela ta nova vera vse tem močneje širiti proti severu v Sjed-lecko gubernijo, kjer jih je 9000 in v Plocku 6000. Kar se tiče drugih gubernij, je njihovo Število še precej neznatno; ali med tri do Štiri tisoče jih je v gubernijah kališki, suvalski, ljubljinski in kelecki.
Operni pevec Prohaska, ljubimec znane morilke Friderike Zeller, ki je zaprta v Begujah na Gorenjskem, je bil pred dunajskim sodiščem obsojen zaradi goljufije ; na dve leti ječe.
K IT P I T S
ie AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z vidno pisavo, MODEL 1907
„S T E # R rt S" =
Pisalni stroji za poskušnjo brez zaveze nakupa. Decimalna tabela je všteta v ceni.
Rabljeni stroji vseh zistemov se kupijo po visokih cenah.
ia
ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema. nastopne popolno:ti fj
in vrednosti.
1.	Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami številk;
2.	Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ;
3.	Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdignit) ; 4 Možnost ra se ^omikaČ lahko giblje na desno ali na levo;
5.	Trak, se povsem !ahk > odstrani;
6.	Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato te će gladko ;
7.	Možno*t da se lahko pomnožuje, ne da bi bito treba od?trania!i trak ;
8.	Mnogo bolj vidljivo pisavo ;
9.	Priprava, da se lahko napiše dopisniee t d kraja do konca
10.	Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolesc in ne potom trakov, za to je mnogo tr.lne in Iaglji.	... .	,
Izključno zastopstvo za Trsf. \so provincijo, ter Roko
Trst, Via delle Peste štir. 6. Telefon 1682.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC K.RON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
ANTON SKERL
mehanik, a&priatžani zvedenco. Trst - C ar h) Goldonijev trg u. - Trsi
Mopii tovarne koles in lotoioles „Podi"
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuč; n prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov ialoga priprav za točiti pivo. Lastna melianičn' lelavnica za popravljanje Šivalnih strojev. notokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnah. TELEFOH Stev. 1734.
Umetnost.
Balkanska carica. V gledališčni dvo-rtni „Narodnega doma" je sinoči dramatično društvo g. Stojkoviča predstavljalo glasovito pesniško delo črnogorskega kneza .\ikola I.: „Balkanska caricak\
„Balkanska carica** je našemu občinstvu že znana, ktr ni to prvikrat, da se jo predstavljala v Trstu. Nočemo za to i/.Efubiti mnogo besed, da ocenimo delo, marveč se hočemo radi p ^manjkanja prostora omejiti le ua vspeh predstave. Dvorana je bila dobro napolnjena, a vspeh ni mogel biti bolji. Odlikoval se je posebno g. ' iavrilović (Stanko), a poleg njega g.a <Tavrilovič (Danica). Posebno pohvalo za-- uži g. Stojkovič (knez Dean), Dobro so igrali tudi g. Ni^olić (Ivan Beg), Stefa-n<>vič (Ibrahim beg) in drugi igralci. Občinstvo je večkrat igralce pozvalo na oder. V obče je predstava napravila na občin-vvo dober utis. V torek bo družba predstavljala: »Radosti svoga doma«, komedija v 3 činih, napisal Ileneynae.
Gospodarstvo.
L*eto 1906 v gospodarskem ozira.
Leto 1906 ima na gospodarskem po-u zaznamovat: velikanski razvoj, čeprav ni bilo na političnem obzorju vse jasno. Izlasti so bile razmete v naši monarhiji vse leto zamotane : omeniti je konflikt, glede ustave na Ogrskem, potem volilno reformo v Avstriji, ki je vrgla dve ministrstvi, carinsko vojno s Srbijo it t. d. Gia*ni vzrok gospodarskemu razvoju je bila dobra žetev na kontinentu kakor tudi v Ameriki. Iz poljedelstva je prav za prav ušel razvoj, v drugi vrsti pa tudi iz industrije, ki je imela dovolj opravila v mino-lctn letu. Zvišala se je kupna sila, izlasti pri poljedelskem prebivalstvu in posledica je bila zvišanje cen. Cena živilom se je povišala, izlasti meso je postalo dražje, čemer je vzrok visoka carina, da ne do-Livamo od drugod živine (iz Srbije) in pa pomankanje krme leta 1904 Veliko zvišanje zaznamuje tudi železo in premog. 1'remog se je podražil leta 1906 za 12 K
JL. Beccari Eose
autorizovana mehanika in instalaterja vode in plina TKST, ulica Lucija štev 4
Telefon štev. 1448.
Sprejemajo ?e v popravo
svetlljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd.
osKrfiaieta it spravljata vodne uatioiatorjs ter imata Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svsiilj'/e
Proračune na zjilitevo brezplačno.
£
== ALBERT BROSCH
rs t tli. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Tr*tu !et» 1682.
Velika zalaga Ho in iu 1m k ^
Izvršuje poprave hitro iu za nizke cene; sprejema v »hrambo zimske kožuhovine ter jamči za fikodn provzročeno ^o uioljiu iu po požaru.
Kdor si hoče nabaviti manifaktur-nega blaga po niaki cen!, naj
se obrne do dobrozniuie prodajalni
Barriera ^ecchia št. 2!.
Velika izdelovalnica
nogovic na stroj
naročila in poprave se takoj vsprejemajo
Jamči se za najveće
ijggr hitroBt in točnost -^sg
Za naročbe seje oglasiti izdeloval niči nogovic gospo
Fanny Jakob — Ivessich
ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr.
unn^u^ nuMK&u&umn
Na nrr\Aa\ Je v Piranu hotel 2 10 I ld pruuaj sobami, salonom, 2 sobicami, kletjo ; krasno teraso na streh hiše: razgled na morje; plinova razsve. tljava, voda, vrt, stranišča closet, kopelj ob morju za 20 kabin — vse novo. Cenjeno 40000 kron.
Na nfA/lai v Piranu zemljišča za lla piUUdJ gradnjo dvorcev, okolu
12.000 štirj-metrov.; krasen položaj, blizo morja, skupno s že dogotovljeno kopeJjo. Cenjeno 5 kron po štirj
Na nrnslai sta v 'zo'* ^rasna
lla piUUđJ dvorca s parkom, skupno 2700 štirj. metrov za 30.000.
Na nrn/|3s nova hiša prosta davka lld piUUdJ 2 balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano s krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kopeli ob obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mnogo trt. Hiša je blizo pomola in železniške postaje. Cenjena na 30.000 kron.
Na rirnslaa dvorec ob glavni cesti lld y\ UUdJ s krasnim razgledom na
morje za 30.000 kron.
Za informacija in pojasnila ohrniii se ja na
Rafaela Biziai, Trst, Corso št. 22. II. nads
Tovarna pohištva
AMsaiMlIii
ulica della £esa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št- I
Katalogi načrti in proračuni
fg&r NA ZAHTEVO.
Liuiment Capstcl C°.
n;idoTaf»U k za
Anker-Pain- Expel!er
Pri nakupovanju te** pri/nano najizrrtstuejega, l>olul.laiujoiega oiazila, ki se dobi » rseb lekarnah ii naj ae vedno ra*i na f znamko „SIDUO".
% ^	T 1
Lekarna
\ \> dr. UIOHTERJA
v PRAGI.
MpajniB
Dijaško podporno društvo
v TRSTU
SALON
CAHLA FOHN
Trst ulica Geppa št. 18, t. nad.
Izdeluje kar najhitreje
toalete za ples in gledišče
ter angležke obleke
ki jih izdeluje poseben krojač. Najveća točnost, hitro izvrševanje po najnižih cenah
F.	urar
Tlc&T - al. Poeta tin.^re 31, g
^ priporoča volili'' izbor u.r: OmejB.
S^haflhftuac, Lonnines, Tavane« itd. iiikor tudi zlaie. »rebrne in kovinske ere jn jjoap«. Isbor nr Sirrao.
Srrejfeira r:opr8vl}aaj« po nizkih ca.iah.
<fi>
V Trstu dne 28. januvarja 1907.
>EI>n\OST« št.sr28
Btran IV
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državne železnice
Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—Pula (Dcnfcj)
:-30	0	Herpelje—Rovinj—Pula.
7-ZO	0	Hcrpeljc Divača—Dunaj.
3-50	0	Herpelje—Rovinj—Pula.
t.—	o	Hcpelje— Rov:nj—"ula (Dvača—Dunaj).
7	g	H«.rj elje—Divača—Dunaj.
(Ki-nfanar— Rovinj : C'50, Q-2Q, 3. S-15;_
O!) nedeljah in praznikih: 2 26 Boršt —Pnv-a -Herpelje —Divača. _—
Trst— Buje— Poreč.
6-IO 0 Koper—Buje—Pereč in raedpOFtajc. 3*10 C Ktper—Buje—Poreč in medpostaje. 6*~ 0 Koper »n tr.edpo taje (le do Buj) Trst—Gorica— JesfRlcc— Ce ovec— Seljak— Kosovo.
<5-— 0 do Gorice in medpo^aje (Prvač na—Ajdovščina : 9-57)
7 25 B Gorica (Pnačina—Ajdovščina 9*57) Jesenice—
Beljak—Celovcc—Praga. '»*— C Opčine—Gorica (in medposl.'je» Jesenice— Beljak— Monakovo. 12-50 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prvačina— ~~ Ajdovščina: 3**2) Jesenice—Celovec.
B Općine (vlak se v-<avi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Je^cnicc-Beljak-Cclovec-Pr-iga 4*36 C do Gorice in medpostaje. 7?r 0 Opčine Gorica (Pivačina—Ajdovščina:
Jesenice — Beljak- Monalc^-o._____
Ob nedeljah in praznikih: 1 ■«> 0 do Gorice (Prva-
či na— A j d-vščina: 4'^'_
ODHOD iz Gorice v AjdovSčino: 9-»5.
Prihod v Trst.
Pula— Rovinj— (Dunaj >
7-43 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. »•46 P iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. ; 1-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpo-taj. 3'jjjf 0 is Pale— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj iD tc dpostaj.
J 0-35 B iz Pult-, Koviaja (Divače-Ducaja) Herpelj.
—^——————^^i—
Ot> nedeljah in praznikih : 9'jg iz Herpelj in Divače.
Por* č— Buje—Trst.
r20 0 iz Buj. Kopra in medpostaj. 12'^' 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 35 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Morakovo—Prage—Celovec—Jeserlce—Gcrica—Trat
5'—	0 iz Monakora, Celovca, Jcscnic, Goricc, Opčin itd.
7'IJ	0 iz Goncc in medpostaj,
12.—	R iz Pr^ge, Dunaja. Celovca Gorice.
12-21;	0 iz Ce'ovca, Trbiža (Ajdovščine} Gorice, Opčin.
6 «	0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, OpČin.
S'**	B iz Prat-e, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice.
1»	0 iz Celovca, Trbiža, Gorice. Opčin.	j
Ob ued. Ijah in pravnikih : 9'*° 0 iz Gorice (zveza z; AjdovSčino) in mejpostajami.
Južne železnice.
Odhod iz Trsta (Piazza delta Stazione)
V -ciijo prt k c Ćervipjara in Benetk
?-;o B preko Čcrvinjaua v Benetke, Rim. Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons! preko Nabrežin«.. t; 5<. 0 preko Ćcivinjana v Po ne tke—Milan (se zvezo nj V;dem iu Čedad). B preko Červirjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo r.a Vlrem). V Hali c preko Kcrminu in Vidma i'25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 3*55 0 v Kot :in (se zvezo na Čer^-injan in Ajdovščine) Videm, Btn ke. 4'95 0 v Kcnsia (se zvezo v Ajdovščino) Vi^iem-Milan itd.
Do Gor ce—Pormtna—Červinjsna. t, 75 0 do G orice, preko Ncbrižine (se zvezo v Ajdovščino) j-00 0 do Kormina preko Bivia.
B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst— Ljubljana— Dun»j (Reka-Zagreb-Budimpešta) 0«tende.
7'55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb. Budimpešte -T55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 5 JI 0 v Ljobljano, Dunaj, Reko.
B v Ljubljano, Dunaj, Ostende. Reko. 3-sy 3 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, J 1-SU 0 v Ljubljano. Dunai. Zaereb. Budimpešto.
Prihod v Trst.
Iz Italije preko Čer*mjana in Kerm^-a.
'. 40 0 iz Kormina jn Ćcrvinjana preko Bivia. •i"— B Iz Kormina preko >.abr. £ine. TO-JJJ B iz Kormina (zveza z A j ^ovščino) in i; Čer-vinjana.
11*28 0 iz Kormina preko N.tbrežine.
0 iz Kormina (zveza z Ajdo\žčino) in iz Čer viojana. 7'lj 0 iz Červinjana.
B iz K'rmina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 3B iz Kormina (zveza z Ajdc-všč.i preko Nabrežine. Ifc'^-j 0 iz Korm-.na in B iz Červiniana.
Z (iunaja tOatenCe in Lonuor.<<) Ljuoljan*, Zagreba Bu impeš e in R ke
C30 B z Dunaja, Ljubljane, Osiende in Londoua.
7-20	0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte i"— B z Dunaia, Ljubljane, Zagreba. Budimpešto in
Reke.
1 j'25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. O-j^ 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
8-;j;	B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, bdpst in Reke.
Opazke: Debele in podčrtane številke zuačijo I polttdne. 0 «= Osebni vlak in B — Brzovlak.
Električna železnica.
t'l>HOl> IzTKblA : 0.02", 7..O",s, 8.42,9.07*% 9.56 10.44, n-3°. »2.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.12* 2.28". 2.44. 3.08*. 3.32-, 3.5b', 432'* 5.07 5.56, 6.28*. 6.,4, 7.3:, £.20, 9.07. 9 5°**» 11-2° «'DI10I> Iz 01ĆIK : 5.30, 6.26, 6.51", 6.56, 7.36 8.19, 9 07, 9.5c*, 9,56, 10.44, U-42*\ 11.47 12-20, 12.44", »-OS, 1.32*, I.44**, I.49, 2.O4* 2.20-, 2.44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5.O7,5.31' 5-59*\ 6.04, 6.44, 7.32. 8.07**, 8.12. 9.07, I0.39**, 10-44-
* fiuiu ol» Uf«j«-<jah io pra*uilcib ler ob lercm vremenu. *• lH> kolodvor« UrravLie it-iezuic« orir. odbtKl z ine pmtaje
Vozni red parnikov.
ODHOD in PRIHOD. Istrska proga.
(Parnihi odpotujejo vsaki dan)
TRST-MILJE: (par. „F.t.ulo" in . Gianpaolo") 8—, 12-'S 2*:;0. 4*'". 6"30
e. MAR(T) MTlijE Piob Tiedeljah m prazaikiht S —, 2«. 6
M1LJE-TRST:"7'»5,"H-30, I*30. 3"30, 5"30.
M1I-TE8. MARCO: (r.b nedeljah~in pTaznikih) 705, 8-30.
TRST-KOPE iT: (par. _?ar.torio'\ BS. Oiu«tou in „Ca-po«r-tria") 7 20. 1Ž-—,	4*2£. (on ne-
ned^Iiah in praznikih); 7-5oT 11*—. 12^. 2'1S. 5.
KOPER-TRST: ti 4 \ 7-45, 0-—, |-30, 3-10. (0b i^de-'jub rn prazn.): G-15, 7'4.'i, "9*—,T—, 4"—.
TRST-I-OLA PIRAN • 10 30, 4 —.
PIRAN TRS r : 6 30, 12
TRST-UMAG: (^amo ob"delavnikih) 3 ^.
UMAG TRST: 6—.
TRS .-ROVINJ : 1 Vstavi se: v Izoli. Piranu. Urnagu, Citikn"vi Poreču ia Versaru) torek, četrtek in soboto: 6'—.
ROVINJ TRST : v ponedeljek. «redo in petek 7-30.
TRST-PULJ : PoStni nnra k. (Vstaji ^e : v Piranti, Saivore, Uma^u, Cittanovi, Poreču in Versaru. v* ki dan : 7*3(\
PULJ-TRST: {Postni par ) vsaki daa : G 30.
TRST-PULJ: Trgov, partiii (Vstavi se v Poreča, Ver-aru in Rjviuju) v ponedeljek sredo in petek : J>*—.
rULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, sobot i 5'— * Event- e!no.
Furlanska proga.
TRST-MIRAMAR GRINJAN : vsaki d.-in 9.30 in 3'-.
0.RIN.IAN-MIRAMAR TRST : I —, G —.
TRST-SFSLJAN-1RŽIĆ (Monfalcone): 3 —.
TRŽIČ-( Monf.)-TRST : 7 —.
TRST-GiiADEŽ : (parr.ik „Magdala") v torek, četrtek
GRADEŽ-1RST: ponedeljek, a.edo, petek: 7—,
Dalmatinska proga
Avstrijski Lloyd.
TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf WurmbratKlfc) v četrtrk: 8-—, vstavi se: v Pulju, M. LoSinju, Za'inru. Svijetu. Gružu. V Koioru v petek 11* 5. Nazaj iz Kot«>ra v petek 1*— v Tr*t » so'K)to 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom. ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s črto v Bari.
I TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8 —, vHtsvi se: v Rovinju, Pulju, M. LoSinju, Silbu. Zadru, Šibeniku, Špljetu. Milnu, Hvaru. Korčulu, Gružu, Ercegn vi. Teodu, Itismu, Kot<»ru Dalcinju Medui. Purazzu, Se. Qunran a. V Korfii drugo 5redo 9*30. Nazaj iz Kurili v četrtak 8-— in pride v Trat v aredo 6"—.
TRST- M ETK O VIČI (A): v erodo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 430. Nazaj it Met k« »viča v nedeljo 8:J0; v Trat v torek 130. V Metko vi čib pripravna zveza po železnici z Montarjern «!dhod z Metkovičev ob 5 04.
TltST- METK«»VIČI (Bi: v Soboto 8 30. v Metković v ponedeljek 4*30. N»zaj iz M. v sredo 8 30; v Tn«t petek 6*—. Z*e~o z Most. k. g.
Dubrovačko nareb. društvo.
TR-sT-KOTOR: (p. .Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pultu Zndaru, Spljetu, ''.orčulii, Dubrovniku, Ereegnovi (rnolo Giuseppina) 4-30.
TRST-KOTOK: (jj. „Dubrovnik ) v petek 4 30 vstavi s-e: Zndru, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku, Kamenari in Ili^an. Zvezo v Dubrovniku (par. .Bo
jjij'a") z Obotti (Skud«r). i TRST-KOTOR: (Ug.-hrr. par. društvo p. -Salona ) v t-oboto 6*—; vHtavi se: Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Naz^j v Trat v siedo 4*50.
TRST fcEKA .ETKOVIĆI-KOTOR: Četrtek 12 — (opoldne (p. d run. To^ič), vstavi se: Ižolu, Pirunu. Rovinju, Reku, Z»dru i od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene »uke in otoka Vi.«n. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — ! TRST-METK O VIC I: (Kism nd-) (poStni) v četrtek 4-—. Naziij v Trst v četrtek 8 »5 Beneška proga, j TRST-BE> EI KE: (Lloy h.) iz Trata ponedeljek in če«riek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12.
Carigradska prrga.
I TRST-SMIRNA-CARIGRAD: Vsa^o druco nedeljo (p« čemSi 1 okt ) »z Trsta ob 4—, čez Reko; v K« rfu pride sredo 3*—. Pireus v soboti 5*— (zveza z nagličem Trnt-Carigrad) v Carigra I v Četrtek o!» 6"—. I t. Carigrada (po 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8 «iU in prida v Trst v nedeijo i I —.
Alf k&andr jska proga.
TR. ' -ALEKS NDRUA: fbrzoparni«) vaak t^-d^n iz 1 rsta v Četrt* k H-30, v Br ' di»i pride petek I —, v Aleknandriio ponedeljek 6'—. Iz Alek-eandriic Hoboto 3"—, Brin<lisi torek 5*— v v Trat sredo II*—. Ta parmk ima zvezo z cksp;e^uiin rzovJ>iknm Ostenda Trst.
(L oydovi partnkt vožjo tudi med Carigradom ia Oder-o vsak sof»oto ob 6 okt.: nied Carigradom in KoS anco vsak teden. Trat-heka Cariiriid
vsako drugo soboto od 14 14 okt. med C.trigradom in Braiio vsak drugi
petefc, med Alekaandrijo in Carigrad va;tk drb).i pouedeljek od 1 okt.
PAZKA : Del»eie in podčitane številke zuačijo po-poludns.
C

Amerikanska proga:
Trst-New-York
Austro-Anierieana Delniško p.iruiSko društvo
Parni k	L>an odhoda:
FRANi ESCA".......21».
„GIUL.1A-*....................6. Februvarija ..
„CsOFlA HOHENBERO" ...	16.
Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad
nad 23 milijonov K	nad 800.000 K
M
'm
m
J/lestna hranilnica ljubljanska
1
v lastni hiši
v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na testnem tr^u zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
____Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna
občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancevT
Denarno vlege se sprejemajo tudi po pošti in potom ces kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po l!/s°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 02 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na ieto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Zastoj:
Albert o Tedeschi
Tt&i
CGRSO štev. 4
s
ITI. nadstropje j

/v	\
vV" * v/
Mesni* ČbfHlo (ulica Kaffineria 5t. 3) Tovar nc?;i. ORr Uld slR.lčič, konfetur in tsndito-Zmerne tene. Po'iliatve na deželo.	3t»l
M&U OGLAS!
Mali oglati računajo Me s.n» 3 -tot. besedi; ujastnoti^kAne Nesejo s? računs»;o enkrat Najmanjša priMoj'jina 4-'' *tnt-nk
_.: ---~ T "i it-n ae	------—
klinim zemU'^e prikladno za gradnjo male ■\U|l!*Si ijj^e v u; cj Roma^na. Fabio Se.ero aii ('omraerciale Ponudbe na ^Inseratni oddelek Edinosti* pod rZemljiSče .	175S
Ue-ravitelj
r<-fereneije
(Administrator) UiŠe ponuja Lah o poleži kavcijo. Najbolj' Več pove „Edino^c* pod st. I 0». (17:/.*
Prva slovanska safoga ;nohinrv°a
\NDRET JUG — Trat, ulica sv Lucije 3t. 18 (za teželnim ^odiSče;c). Cen« brez konkurence, ■^veji k pvoiim !
Ur^jtJir 8i Žel' Pretneniti	za kukega to-
« | atfll varniSkegu vratarja. Nialov pove , ln-.^eratni t.<idetek E<l'no«fi".	4»j
rir|hf*<>, i/UĆe:ia ži\ilja iztleluje plt-ar e obl- .e za LJUUI « gojpe in gt.npo. !čne pr poroča ae dobrim gosi e m. N»-lov j ove ..Jnser. odd. Edinosti . 15
JUlo	fle	v najem. Vt-lika izbt-ra kns'ii-
ifla^Av mov ^ pust. Paži. albanski ko-»tuiL ciganke, pierotn in do ■ iuo iz »tlasa. Ulica S. ('aterin« St. 1, 11. nad t., nad kavarno Metropol*.
Gdspouična
lepe zunanjosti, veJča slovenskega, i*-alijj«n*ke^a innemSkeg.i jezika išče »lužbo v kak-ni prodajaluitn za blagajn Čarfeo ah prodajalko. Pi-;<.ti je rn , Inseram; oddelek Edinosti'* po l ..M a r i a B. 23 '.	175«
K črna „Al TrifogSio"
istrak.., vipavsko iu dalmatinsko vino. Dober kraifci tpruu. Izvrstna kuhinja P iporoča se al občn stv t Katarina V»t<»vei*.
Mlekarna Trijfav
ima vedno mleko po no č. dobro maslo i u jajca.
prej -Se. Peter" vi* S. Lazzaro št-v. L liter. t'roJaiu tudi
Proda se
E Najboljša reklama za trgovce, tilnike, rokctitice in zasebnike sploh «0 „MALI 0BLAS1U v „Edinosti"
pjouie»)e uiao i^iljučene.
Koncem uu-^rca februvarija in apriia 1907. bosta stavljeua v i-lužl-'o dva :iajmodernejša transa-tlanta z dvojno vueuiiM, katera ae »edaj gradita v naj prvih bro og a njih. Razpored odhodov irueno-vauih najmodernejših j.arnikt.v b.de tem preje naznanjen.
Oglase, poslali*, osmrtnice, zahvale, m le oglase in v obče kakoršno koh vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti žt. 18 (Narodni dona) polunadstropje, l=vo. Urad je odprt cd 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noci se sprejema v ,, Tiskarni tdinost"
iiiAa a peii i sobsm io 6« 0 me rov zen ljišč* za 850«t kron. Na prodaj je tuiii z« mlji če brez • iše. Obrnili »-e je na Autoua Fabeič. >keden St. (btiz'> j^ttirkn _ 44
Ivan Nasutti p^^L1 sa^mji" T^ot^un l
kuhinjsso opremo z emauiranega in litega" železa klinastih posod in -tea.enine.
Harmonij ameriške vrsie p^t°n!a
nov. ee proda. N a ov pri „Inseratnem oddelku E ii-nortti*'._
L ronp Ojip (ulca Karrie:a vtechia štev. J 1 I <11 lis OUU Razprodaja lončeviue in fcuhiaj ske opreme. Zmerne cene.
firaa v Senožečah se proda.
Zia\eu ^pi-da,o vriovi pred in ia gra it m ; obrasčfi.i hrib nad gradom, ter 4 irale \elik travnik, Itžeč vodoravno ob glavni cesti; potem velikanki hlev z remi-o in zi aui golobujak. — - Pojasuila za ceno itd. ! daje trgovec Ivan Zelen v Senožečah.	luO
Up i i U a turdija zuni» TraU- s ^ •
V c ihd IVI Uicl lično ..j; ml d) udl. brez otrok. ve5 ;o »loven kega in hrvatakega jezi! -a d pts »vanje, a poznnn em nemAkt^g-i jezitci. Pre -no-it imajo o e, katere s » vi ž^e češkega jezika. — Pismen-4 ponudbe pod V e I i k r tvrdka — Pragu na „Ins-ratni otldeiek rldinosti'4.	1757
Pnh!Qt*n svetl° al1 teumo, t»e prodaja; p
1 UiliOl"U polne sobe in oos^tnezn- k-»-n td. I^fiera stolić. Cene, da ae ni bati teku ivauja. Ulica Farneto 12 1"» spr 'ti Okr. b <!n bla/.] A ti u l I i c h.
fin^t^iia na I,ro'aJ z d-kretum, jako dobra liMld pozicija. Naslov pove ,,Inseratni o !-delek Edinosti *.	t>»
Lepo
na
mobl:rauo nob ? in hrano i5če:n ne daleč od juž ega kolodvora. Pi-unene ponu 1 -Inseratni oddet;k Edino iti" po J ,.Uradnik
17U
Na proda
jo v Rožicah pri Materiji p » nivo : 4 8 -he, kler., i hleva vodujak. vrt pri hi5i, v-č senožet. obilo drv. X^sl> pove „Inueratni eddelek Eiinosti"'	:
Male in veiiKe parcele
s hišami ob cesti v bližini mesta, so na prodaj po ugodnih cenah. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti".	14
Dvfc ririmni (^-l|Pno ^ oseb) iščejo za i • . , Ufcllll bruvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve ku inji), vodo, ako možno pli i in to v kakem d\orcu (villa) ne pieveč oddaljeno od glavne p«»Ste. Ponudbe pod „D. D. 8- na Inseratr i oddelek Edinosti-.	17m
Kislo zelje ^
Kranjske, je v vseh it-_	dobah v zalogi Josipi.
D o i č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (sJ7