- 4 - Pred vani je ee.tarta številka "ISKER", zadnja, lei jo izdaja staro uredništvo. Delo Do padlo na ramena tretjega razreda • Izdali smo štiri številke in smo z delom zadovoljni, čeprav tudi brez pripomb ne gre. Predvsem se nam je stalno javljal problem prispevkov- vse premalo ste pisali v " vaš list” in preveč ste kritizirali.Vsem, ki ste pisali, se ob tej pfciložnosti zahvaljujemo in vse ostale pozivamo, da bi sodelovali in omogočili našim naslednikom boljši jutri. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo odgovornemu uredniku profesorju Pavlu Spornu, ki se je žrtvoval tudi? ko mu je b>ilo najtežje, in nudil vse leto veliko pomoč pri urejanju "ISKER?*Našim zanamcem želimo največ uspeha pri dolu in & t nadaljevanju tradieije, da bi večkrat tudi sami kaj ustvarili* in da bi bilo zadovoljstvo ob vsaki novi številki čira— pogostejše. S temi željgmi se poslavljamoS UREDNIŠTVO -5- MREŽA Mreža in skozi mrežo gleda človek z svojo človečnostjo. Koliko kvadratov sestavi ja to mrežo - kako je pestro nase življenje l Dolgo- neprekinjena mreža, je bila - jaz zamotan vanjo. Razni ljudje so me obdajali, se gnetli mimo mene, toda najraje sem bil sam, san v svojem svetu doraščajočega mladostnika, lei ima sebe v središču življenja,. Tudi drugi so bili podobne zamreženi, toda so bili kvadrati večji kot moji. Bolj so bili odprti za druge, bolj razgledani. "Kaj si hočem pomagati," sem večkrat vzdihnil, "tak je pač človek!" Eni smo ustvarjeni tako, drugi drugače. Toliko procentov je no, svetu emotivnih, toliko neemotivnih, toliko sekundarnih«.•. Vedel sen, da tako težko dosežem kaj brez pristopa, do drugih. Veliko sen se trudil, malo dosegel. Tako reven v svoji revni samosvojosti sen se no,šel na Veliki četrtek pod božjim grobom in v enourni tesnobi, tišini; ko so se kresale iskre, se je mreža pretrgala. Izbruh Kristusa skozi mrežo mojega življenja je bil tako močan, da se je mreža pretrgala. Raztrgalo se je vsakodnevno delo, težave. S Kristusom sva bila sama, On med nebom in zemljo, jaz na tleh. Borila, sva se in On je pogledal skozi mene, nosil je s seboj bel transparent z rdečimi, krvavimi črkami : PRIŠEL SEM!-toda poleg je bilo vprašanje: KOMU? Čudovito jo bilo vse sirupa jvelika, luknja je zijala v nojem življenju. Prvič sem bil s Kristusom sam, tako sam, sam na bojišču in poražen sem bil. Tisti transparent me je premagal, položil na hrbet. Videl sem kri, krvave črke. "Njegova kri!" pomislim, ne moren se več upirati. Srečal sem ga, toda prvič sem se ga dotaknil, prvič z njim v kontaktu. Izbruh je bil tako močan, da je prižgal svečo, ki je segrevala niti mojega življenja, svetlobi je živela tudi zame in jaz sem živel od svetlobe... - 6 - Čudovito je bilo, toda o.li niso vse to le sanje. Prebudim se....ne, res je! vzkliknem v dum, okrov mene resni zamišljeni obrazi ljudi v molitvi... Zdravo- Mo.ri ja.... ,ki je za nas križan bil....,slišim kako odmeva po cerkvi.... Do., Toda jaz sem bil že korak dalje. Trenutek prej je Kristus vstal. Vstal je skozi mene in mojo sebičnost, zdaj živi, vem, da živi in daje živeti tudi meni. -ŽICA- VRNITEV ■f' “»Ml Zima bela se je vrnila r "V v naše kraje, ko bilo- je že pomlad. Bele cvetke je prekrila, jih morila, ker bilo je mraz. Snežni roj poganja burja, noro buta. v stekla oken ' Zunaj, znotraj vse trepeče, lccr kot blisk se je vrnila -mrzla starko, zima. i Slovenija, talco majhna dežela na zemlja vi dni karti je prava zakladnica naravnih in umetnih umetnin. Če ima Slovele vsa,j malo humanoga, estetskega čuta, ne nu oh pogledu n?, ta čudoviti svet odpre srce in zapoje hvalnico tej slovenski zoniji, ki nas nosi od začetka bivanja in, če Bog da, bo tudi za nase umrljivo telo po smrti prijetna zibe' ; Vem, da so drugod tudi lepe dežele, toda Slovenija je pravi biser, ki je najlepši. Neka legenda pr«ivi, da je Bog stresel na to pokrajino polno vrečo lepot. Pa naj kdo ugovarja, da ni ros tako! Toda,, če ima narod lepote, je dolžan le-te čuvati, jih negovati, ohranjati. Nasi uredniki, ki so ustvarili čudovite zgradbe - največ sakralnega, tip.;, - so te gr idili Bogu in narodu v čast in ponos. Koliko žuljev, znoja, krvi in trpljenja vsebujejo ti mogočni zidovi! To jo narodna last, in prav narod je dolžan to čuvati kot zenico svojega očesa. Obiskal cen že« precej starih umetniških zgradb in lahko rečem, da sen bil le malo kje v resnici zadovoljen. Povđod je uri šotna kak.mia hiba. Naj omenim, cerkve, ki -s o' f>c stokrat \ *V - " velike umetni ke stvaritve, pa ni človeka, ki bi vedel, da nora spomenik ostati t lesen, kakršen je bil v ‘času nast anka,. > X, •' Edino zelo strokovni restavratorski posegi lahko niso zanj škodljivi. Na tem področju bi mor. .le biti strožje 'omejitve, da, bi spomeniki ostali vsaj deloma talci, leot so bili v času * nastanita. Nikoli ne bi smel biti problem denar. Tujcem ne moremo pokazati denarja. Nihče ne sodi naroda po denarju, temveč po tem, kaj lahko pokaže - prav to pa so umetnostni spomeniki tako cerkvenega kot tudi svetnega, tipa. Prav ti spomeniki na so tudi narodna zavest, saj iz njih odseva . v slovenski človek, ki je imel vedno čut za. lepoto. o — u Vedno moramo biti ponosni na to, kar imamo. Čeprav jet aledano na velike narode, ' . m ia stvaritev le kanček tistega., ima e toliko večji pomen. Kajti vse to je nastalo na. tleli, na, katerih ni bil domačin - Slovenec - svoj gospodar, temveč so mu vedno vladali tujci. Nu-ia umetnost se 'je razvila iz pristne narodne religioznosti in pa iz bolečine zatiranega., zaničevanega, zapostavljenega ljudstva.. Slovenski človek je bil vedno globoko veren in kot odret te duhovnosti, so tudi do danes ohranjene umetnine. Na Slovensko umetnost moramo torej gledati predvsem v tem duhu, če hočemo dojeti njeno vsebino. Gotovo nikjer ne pokaže človek svoje velike sposobnosti kakor prav umetnik v ustvarjanju. Sprejeti in razumeti umetnost je pa človekova vrlina, odra» njegove duševne izobrazbe, njegove duhovne plemenitosti. ¥ ass Neskončnost - Nebo? zvezde. ^ -M jy Zemlja? luna. ^^ggž^rp:^ Vse se vrti... ~u— Beži. »«cr»,^ '"f~?*P~i > Hiti. - —c: rjrYc^r y / ^ ^>^ !> ' , ! <-?r ■ Tla.. prstena, kamnita, ilovnata,, asfaltna... trda,, ' t •trnjeva,, krvava tla smrti...... LQCOPOLIS > ■■ • .. , > N.. >• ŠPORTNI D ATT Zgodilo se je na ženski dan 8. marca, letos, ko je v semenišču odjeknil veliki "boom- športnega, dne. To* jo poseben dan, ko zapusti vsak svoje šolske probleme, ko se misli na rekreacijo. Zgoda,j je bilo, nepopisna, gneča na. hodniku, celo semenišče v nepopišljivem nemiru. Ta s kapo, s klobukom, pravi planinci, izkušeni in neizkušeni, navdušeni in ravnodušni-za vsakega malo- lačni in siti, smo se vključili v veletok ‘športnega dne- smer Podkraj. Ta športni cim sem sprejel ravnodušno, kot toliko stvari in.nisem mogel mimo te^a, da bi mi misel ne ušla na jutri. Vedno noje neugnane misli, ki me silijo , da mislim in mislim. Nekoliko poškodovan sem odracal za. drugimi, kot včlanjen v društvo desetih bratov s svojim neločljivim razpoznavnim znamenjem. Vreme je bilo izredno in se meniška skupnost se je razpotegnila v gosjem redu po ozici stezi. Gledal sen na desno in na levo... noge so delovale dokaj avtomatično, z nogo zadel v Brarjien,požrl bolečino, in premišljeval, kje bo vsemu temu konec. Na repu kolone z dvema sotrpinoma sen odhajal na svoj šoortni rekreacijski dan« Tam drevo, malo naprej drevo... uh, je bilo včasih lepo. Pa spet mislim«.., zakaj pa ravno no, osmi marec. Smejem.se« Tako lcot bi šlo sto žensk na, Triglav. Neprestano nekaj govorim in sam ne vem/ kaj godrnjam, si izmišljam neke rezultate, citiram, onadva živčna, jaz seb V' bolj. Čudovit športni dan* Kolone ni več. pred nami. Sami smo, pa smo sami/ si mislim. Sonce je komaj rahlo osvetlilo zemljo, ko smo se že krepko dvignili, spet smo se spuščali, spet klanec, brcnem v kamen, iščem bližnjico in si mislim* kako bo to izpadlo. Nekje je že bilo predvideno, da smo se ustavili v neki .hiši, tam kjer kuhajo izreden.čaj, kjer imajo hčerko mini-slikarko in so dobri lijudje. Tu srno se najedli in napili čaja, oplemenitenega s soncem in ljudsko domačnostjo, Okrepčani fantje so zapeli, se pa nisem čutil dovolj močnega pri glasilkah, da bi poskušal kaj spraviti iz sebe. Gremo naprej, vse je vključeno v nek tok« "Ah, nič zato, saj smo na svetu zato, da hodimo, nekam bomo prišli", mi rojijo fatalistične misli v skuštrani buči. Ogledali smo si nek slq.p, najbrž je bil to izvir Bele in v čudovitem hladu, ob groznem ropotanju fotoaparatov in dodatkov, smo se vzpenjali čez Podkrajške polje. Sonce je bilo neusmiljeno, mi smo pa vračali soncu milo za dra.go. Srečali smo vbjake in spet sera z mislimi daleč nekje v •Južnih krajih na straži..". "Ah , pusti to, ; se zmotim v razmišljanju in ustrežem vojaku s Sportskimi novostmi.Šli smo naprej, desno trava, levo trava-, vsepovsod trava. Talca je pač naša narava.Končno smo bili tam, kjer je bil cilj-Podkraj. Čudovito kosilo in poten pot nazaj. Kajti naš glavni cilj- HODITI , še ni bil v celoti izpc’i j'c»n. Hodili smo in hodili, in mislili na take šaše jutri, kaj homo jutri študirali - sera si mislil. Spotoma sno se imeli priliko okrepčati in zapeti kakšno pesen. Končno sera se opogumil in nehal sanjariti o Makedoniji. Sklenil sem ra,je živeti v tem lepem alpskem svetu, v naravi in uživati v ritmu korakov. Užitek, d p, je kaj* Videlo se nam je, da- že ves da-n hodimo. Potem, ko smo se vzpenjali, sno se zdaj ve s čas spuščali. Silno dobro za- kondicijo, spet pomislim. Noge nas nc ubogajo več, boli me Ahilova tetiva, meniskus se stiska, kosti so mlahave, mišice polne mlečne kisline. Spet sera brcnil in se spomnil, da je tudi lepo, če te boli. Spet dva tanka v gozdu, pa odmor pod borovci in v podzavestnem stanju študij v semenišču, to je vse, kar sen si uspel zapomniti. Videl sem rdeče kolobarje, razne matematične formule in od vseh strani so me obdajala čudna bitja, šli smo spat- zaspal sem in se v hipu spet zbudil. Bilo je jutro. Tako kratek je bil prehod iz popolne utrujenosti v popolno delovno vzdušje naslednjega dne. 0 tej delavnosti pa ne bi razpravljal. Športni dan je res avantura in aventura je avantura sama po sebi. VELIKI SPREHAJALEC vstajenje Tišina. Sano žarek sonca in gibanje listov Temina toneča svetla krogla . In... snop bleščeče luči, upanje na VSTAJENJ na nebu. Samo ton za gričem LOCOPOLIS - i3 - BITI V SEMENIŠČU - AVANTURA' Živimo v času, ko je standard naše glavno orožje in, !co je edino, vlečna sila , ki pusti človeku naprej, samo naprej. Veliko mladih je na svetu, vsi imajo svoje namene, želje, ki se ločijo tu in tam. Semenišče Vipava je samo ena od tolikih skupin mladih, ki nameravajo postati dobri ljudje ali duhovniki. So mladi in v tem svetu imajo svoje mesto, svoje želje, vsak jo imel vojo odločitev, se po svoje čuti mladega v semenišču, si po svoje predstavlja duhovniški poklic in išče stika, s svetom, z mladimi, s prijatelji, ina svoje pripombe na življenje in nekaj tudi od življenja pričakuje.... Naj o vsem tem spregovorijo dejstva sama.... Da jo lahko sploh tukaj,jo bila potrebna odločitev, ki ni kar tako. hladim fantom se je želja, da bi postali duhovniki, prebudila že zelo zgodaj v četrtem, peiem in šestem razredu, in ta prvi zametek so gojili, razmišljali. Mnogi so bili ministranti in nekateri so 'li skozi duhovne vaje, da so so v glavnem vsi lahko končno odkičili po končani osemletki za ta korak. Odločitve so navadno vezane s težavami, človek je še mlad in se čuti premalo odgovornega, nekatere je morda oviralp skromno znanje in pojavil sc je strah- ali bon zmogel naporno’ šolanje?-Mat r-t-'alne težavo niso bile težav v večini primerov. In mladi fantje so se znašli v semenišču in zavzeli nek svoj odnos do semenišča. Večina jih smatra semenišče za svoj drugi dom. Fante' je tu čakal natančno določen hišni red, odpovedati so se morali «mogočem;:.Vendar so večinoma zadovoljni, nekateri sc res čutijo vklenjene in čutijo potrebo po samostojne j sih potezah, hočejo več zaupanja in se morda čutijo preveč vezane. Ko sedaj semeniščniki gledajo na svoj«, eno, dve ali tri lo ta, ki so jih preživeli, so v večini pri ìerov ponosni na to, do, so semeni ščniki, tega jih ni sram priznati, z leti pa ta ponos seveda raste. - 14 Nekateri se počutijo ignorirane, talco eia, jih je pred drugimi sram priznati, ker se bojijo zbadljivk.Splošno so pa fuitje ponosni kot vsi mladi. h. Vsak človek si nekake predstavlja duhovniški poklic. F unije so si tudi ustvarili podobo duhovnika, nekakšen svoj ideal, : h kateremu težijo. Z leti večina spoznava, da ni vse tako idealno, da je biti duhovnik napor, odgovornost... Vsi vidijo v duhovniku nekega dobrega pastirja,, ki se daje drugim. Ker smo vsi ustvarjeni za trpljenje, so nekateri ustvarjeni za posebne vrste- trpljenje lajšati drugim. V duhovniku vidijo upodobljenega Kristusa z njegovo dobroto, ko dviga iz blata padle. Vsak ima svojo predstavo, ki jo z leti oblikuje in prehaja k razumevanju duhovni ■tva. Semeni'seniki živijo v semenišču, vendar niso izolirani, povezani so z družinami in župnijskimi občestvi, srečujejo se z mladimi, ki mislijo podobno ali pa jopolnorna drugače. Mladi od njih nekaj pričakujejo, starši tudi. Vsi se zavedajo, da domači in mladi od njih veliko hočejo, predvsem verne in poštene ljudi, pristno domače- povezane z družino. Nekateri menijo, da jo nemogoče biti doma in ne pomi s li ti, da. si semeni ščnilc, kajti vso okolje kliče tebe kot semeniššnika.Zavzemajo v večini enak odnos v družini, kot predno so bili v semenišču, hočejo pokazati , da so pošteni, verni in da ni treba nanje metati očitkov Semeniščnik je, pa taka baraba!” V redkih primerih se semeniščnik prevzame, ko pomisli, da je bolj cenjen, da se ves svet vrti okoli njega. Seveda se domači zelo zanimajo za svoje fante in ni nevernosti, da bi bil kdo brez vsake podpore domačih. > Ko pridejo domov , morajo obiskati župnika in kaplana-dušo župnijskega občestva, kamor spadajo. ~ 15 Z župniki in k..plani se semeniščniki razumejo dobro in v pogovoru z njimi najdejo skupne točke. Vendar je pristop do kaplana pristnejši v večini primerov. Nekatere moti župnikova zaprtost,?ne najdejo skupnega jezika, ni sodelovanja, ker manjka pozornost z obeh strani. Kot semeniščniki bi že morali imeti več stikov z žup iki kot drugi. V večini primerov pa mislijo , da, župnikovo prizadevanje in pozornost le delno vračajo in da ne znajo imeti odnosa oče-sin, da so si preveč odtujeni in si ne zaupajo. Morali bi najti neko vez semeniščniki—župniki, ko bi si lahko zaupali v težava]^ da bi se lahko z nekom pogovorili, da jih težave ne bi strle, da bi bili svobodni.Kajti so problemi, ki ti jih lahko le župnik dobro osvetli. - ' i Poleg župnika se semeniščniki srečujejo z mladimi, s svojimi prijatelji in sošolci, ki niso kar tako ravnodušni in se zanimajo za življenje v semenišču. Mladina danes živi in dela za neke ideale in želi podpore v svojih težnjah. Velik pomen- ima tu zbližanje. Znati se približati mladini, ki je sposobna se pogovarjati o važnih vprašanjih in problemih.Nekateri fantje sploh no čutijo težav, vendar najlažje aride jo v stik z bivšimi so -olci in z mladimi veroučne skupine. Drugi pa čutijo velike težave v tem zbliževanju, ker se čutijo drugačne, ker imajo pečat semeni'-onika v sobi. Ne morejo se sprostiti v družbi , ker se bojijo. Težavo imajo tudi v odnosu z dokleti, in često no vedo, kam bi se dali. Bojijo so predsodkov: '''Kaj bodo ljudje rekli, če jih bodo videli v družbi z dekleti?” Sicer fantje mladino delijo na dobro in slabo in vidijo ovire - predsodke, češ da mladina živi zunaj v svetu, da drugače misli, da ima drugačen pristop. Prav tako tudi mladina vidi predsodek v tem, lco gloda v semeniščnikih neke ” super" ljudi, ki so že nr.urej določeni za nekaj velikega, dobro vzgojeni se ne bi mogli meriti. % njimi. In vendar imajo podobne probleme, Resnično je mnenje, da v semenišču ni dovolj le studirati, ampak morajo graditi pravo mrežo, preko katere se vsakdo poveže z svetom mladih in se veliko n;..uči, Polog te zunanje mrože, ki bi morala povezovati semenišče s svetom , je zelo važna seme-niska mreža, vsakdanjih dogodkov,- ki gradijo podobo skupnosti, Fantje imajo seveda, pripombe na življenje v semenišču, nekateri so si ga drugače predstavljali, pa so razočarani. Splošno želijo boljšo medsebojne odnose, nekakšne družinske odnose, če so v semeni ki družini. Menijo, da se preveč le govori ... to kar jim manjka, ne pove pa se tega, kar bi resničnp mor li storiti. Izboljšati bi bilo treba tudi odnose di.$alci-profesorji. Vendar semenišče sestavljajo ljudje, ki imajo svoje napake in ne sme soditi nihče. Zavedajo se, ds. oni s svojim dolom, Študijem, razvedrilom gradijo skupnost in da je vzdušje odvisno tudi od njih, vendar včasih, ko bi bilo najbolj potrebno^ na to kdo pozabi. Vsakdo s- svojimi željami živi za bodočnost. Talco.delajo fantje načr te, da bi postali duhovniki, aktivni in ne pasivni, da bi s svojimi izkušnjami pomagali mladim.Fantje opazijo, da se nekateri duhovniki premalo posvečajo mladini.Zato. težnja biti duhovnik- človek in ne šema, dober človek in kristjan, ki bo veliko nudil in vsaj nekaj tudi pričakoval in vz$strajal no. poti h Kristusu. Nekdo pravi/ da hoče uresničevati v življenju samega sebe, svojrBivo.j! - pr raščanje samega sebe in sc sproti odločati, in vzeti sebe nase, imeti po,gum v smislu krščanskega eksistencializma. Kladi šo povsod svetu svobodni v svoji mladosti. Da bodo lahko uresničili svoje cilje, morajo biti ponosni in zahtevni. Zavedati se morajo svoje naloge. - 17 - Ne smejo se mladi zgubiti v živem pesku želja: !! želel bi" ko pa ni mogoče". Treba se je boriti in to iz oči v oči. Kajti edini uril j življe, n ja ie služiti, obrniti se k Bogu, proč od strojev in razumskega pojmovanja v večno ljubezen . "Kajti največja nesreče,, ki mlade lahko doleti, je, da ne bi bili koristni nikomur in da bi bilo nase življenje brez koristi!" pravi poslanica mladini leta 1962, Ali vleče res standard mlade naprej, k idealom ? Po anketi pripravile ISKRE ZAKAJ? Tedaj zazibal se je stolp, ■a temelja, so zdržali. Divjanje strašno se je enkrat umirilo -ječanje ranjencev . in preklinjanje zdravih. Videl sem in doživel vse to. Samo spomin po tem dogodku ostal je v mojem bistvu. Imel bom samo občutek nesreče in trpljenja. m -185- o - 10 -A N A L 'E Semeni,šlci dah se začne, ko oseba z ostrim pogledom in strogo začrtanimi potezami na obrazu pritisne s svojim častitljivim prstom na tako zasovražen objekt v semenišču-zvonec- ubogi revež, ki so ga v semenišče prinesli s tako častitljivim namenom* Oglasi se s svojim rezkim, skozi ušesa prodirajočim glasom,, da vrže s moste 1 je še. tako revolucionarnega zaspanca, ki hoče spati, 8.1i si dopoveduje/ da spi.Dogodki si sledijo natančno tako kot v filmu :Upornik / obsojen na neuspeh. Počijo ena vra.ta, prikaže se ideal vseh povprečnih semeniščnikov, ki je še kar pri sebi in bi zaslužil medaljo za hrabrost. Na drugi strani se pojavi drugi/ še vedno v Indiji Koromandiji, sc leno privleče do vode, ki ga opomni, leje sploh je. Potem tri minute po šesti uri začnejo svoj veliki lov asistenti, ki lepo opozarjajo, nato glas stopnjujejo do ukaza, ter se končno posluži jo priročnika, o judu, ko z raznimi prijemi poženejo kosti v tek. Zatem se začne I . • splošno premikanje prebivalstva, vrata škripajo, pokajo, zaspani pogledi, trpinčene duše se plazijo po stopnicah. Potem v gos’jen redu k jutranji maši, pa nazaj v razrede- tam sledil študij; za take, ki so dobro spali in potem kot v knjigi Ponjr Ekprcss po ameriško na zajtrk , vendar se te dirke vedno bolj opuščajo, ker fantje često upajo proti upanju, pa vseeno v obednici niso zadovoljni.. Potem se začne Četrta šola pod mostom, ko ti profesor prvo uro razlago, iz priročnika : Pomagaj si gam in Bog ti bo pomagal, piše in riše, 'da bi dosegel kakšno oksidacijo v naših možganih, pa nič. in ,vse skozi nič, razen če te kdo ne zbudi, in p^tem je kot v;filmu Zakaj te očka pušča samo! Pokažemo goro neznanja, in oni nana postrežejo v stilu Miklavža s "smrekovo vejico”. Včasih j! .. imamo tudi rokreacijo v smislu prenovitve duha, kot v filmu Igramo Ruggby. - 19 - In potem dečki gredo k njihovemu najljubšemu opravilu- študiju ali z drugimi bea e d ami : trening možganskih celic. Če ne veš/kam bi gledal, je najboljega pogledaš v zrak, ali pa tja daleč za devet gora,, kakor piše v Slovenskih pravljicah. Imamo tudi neljube goste- gospode asistente, ki se strogo držijo semeni ke tradicije in tistega : Javi se... včasih Pa prav smešno izpadejo ( film Veliki Diktator). Sicer imajo tudi oni vsaj enkrat na leto svoj dan, ko priredijo študij: Za vsakega neknj , Zca nobenega nič( znanja seveda,). To je nekakšen zabaven študij, ki ga, včasih obišče tudi kakšna višja sila,, kot v knjigi Siva, glava,. Sicer se poslužujemo tudi skupinskega študija, ki ga najdemo zelo cenjenega, in priporočenega, na papirju (statut), je pa v praksi neko časozapra.vl jan je, Semeniščniki so strašni pevci, vendar bi prej rabili kakšno knjigo o lepem vedenju na- pevskih vajah, tfrot v knjigi Neugnani ptički in gospod Lisjak. Ko si dodobra strenirajo glasilke, se taki, ki bi radi več znali/odpravijo k t. i. študiju, Sekundo do dvanajst, ostali pa spet v umivalnico, kjer je kot poplava Mississipi Rivcrja. Ko končno odplavajo v spalnico, se začne strašno trpljenje nočnega spanja. Nekateri bolj aktivni , ali taki gospodje Trebušniki, ki rabijo več zraka vlači jo skozi nos dreto, da je skoraj tako kot v strojni HE. Komarji obletavajo skuštrane glave in tu in tam kaj “pripičijo".Zakoplješ se nekam v rjuhe, kot Mumija v postelji. Pwtem ti prilomastijo "vsevedi", ki so študirali in polni znanja pogruntaj o nov na.čin razbijanja z vrati po vseh zakonih fizike.Potem se začno oglašati v spanju nekateri, ki so bolj zgovomi(film Veliki govornik Hans). Stražarji so na straži, fantje pa spijo v upanju na boljši jutri. Vse je skoraj tako kot v knjigi: Od plusa k minusu je trda pot. Naslednji dan bo nekdo pel: V"/ , da danes bo srečen dan... drugi pa: Život je tombola...., ne moremo pomagati, taksno je življenje-** aktivni čas od pritiska na zvonec, do ponovnega, pritiska v upanju, da bo že omenjeni gospod zamudil vsa,j eno minuto, ki je dolga kot večnost. NAIVEC k - a - * Klečim pred teboj-z rokami v žepu se ti nesramno re žin, kajti nemočen si zdaj, ko visiš na križu. Molim te-Vsa,ka, druga, beseda je kletev zoper tebe. Ljubim te. -Ljubim samo telo in seveda sebe, A zdaj- ? ! Pravijo, da sneli so te s križa, položili v grob. Ni te več v njem... Klečim pred teboj-pred VSTALIM in ljubim samo Tebe. VEČERNI MIR Veter se mu smeje v obraz in pljuva de že-vrne kaplje na lica • ' ' 't njemu, ki beži sam pred seboj v neznano temno noč pogube. Nebo razsvetljujejo bliski in grom se razlega v daljavi. S troia je raztreščila star hrast na obronku gozda» Jasno nebo in žarki življenja obsevajo njegov veder obraz— odšel je v večni., mir tja, kjer...? MI IN O N I Edo si drzne gledati postrani današnjo .mladina? - strah, pred mladino, slepo spoštovanje, ki ga uživa mladina, spoštovanje, ki ga mladini izkazujejo starejši, hinavsko pritrjt-vanto, po drugi strani pa 1! tolče jo" po mladini. Starši so izkoristili in dobro opravili svojo dolžnost, storili-so tisto, kar je sad dobre vzgoje, ker so nas učili, da je slabo, če se igramo s škarjami, ker nas niso pustili plezati po drevju ali. gledati v vodnjak in nas z grožnjo na pekel nava- a' t dili ravnati po desetih zapovedih. Hoteli so, da- bi kaj v življenju dosegli in v tem hotenju zašli predaleč, smatrali so svoje otroke za vsemogočne naslednike svoje. Otroci so tu videli svojo šanso, Otroci so se v tem vzdušju, ko jim Jv ni nihče nič več prepovedal, razvili v nevzgojeno mladino - ''■V. - nekakšen nežen dinamit. Nič več ni tako kot v pravljici o Janku in Metki - ko ne iščejo starši več svojih izgubljenih otrok, po temle n gozdu, ampak jih prepustijo same sebi-. Še veselijo se, da, so jih pustili same in da so ostali sami. In tako je zapuščen mlad človek-sredi gozda živel in se ni or’"' ral in hrepenel po domu, kjer so pozabili nanj, nastanil se je pri čarovnici sredi gozda, Doma pa- so se starši, ljubi starši čudovito zabavali brez njega,Pri čarovnici pa ni imel stalnega, bivališča, ker Čarovnica ga ne,more stalno'pitati, V pragazdu c je spremenil v pragozdnega divjaka, paolo ben je TARZANU, potem pa se je ta mladenič vrnil domov- z dolgimi lasmi,' brez olike, pobijal je živali, žrl je meso— pripravij en se maščevati starš-Hotel se je maščeva.ti za. to zapuščenost . "Menil'je', da so star krivi, da je on zapuščen, brez duha, sam svoj gospodar, v resni pa se hoče maščevati zato, ker nu starši v otroških letih niso prepovedali plezati po drevju. - 23 - In starši se pred divjakom ne branijo, glavo tiščijo v pesku, mislijo, da jih nihče ne vidi, če oni nikogar ne vidijo-in si lažejo. In če bodo rekli, da je današnja mladina krepka, zdrava in vedno občudovanja vredna, bodo naleteli na upor. Sami so si.pripravili odpor s tem, ko so svojega otroka imeli za zrelega, ko je imel eno leto in so ga prehitro spustili, da bi se vrnil preveč "zrel'1. In zdaj udarja po njih in oni morajo potrpeti, kajti nočejo, da bi to kdo drug opazil. In v tem mlados tnem igranju TARZANA, mladina v večini primerov zmaga in... kam to vodi?.,. ŠTOR IZPOVED Re vem, zakaj je prišla, tisti večer tako pozno, Staro, zgaran^ telo je bilo pokrito z raztrganimi zarjami in njene povešene roke so govorile o trpljenju. Stopila je skozi vrata plaha, in "boječa. Ni sedla na, stol, ki je bil za,njo že pripravljen, ampak je plaho zaprla vra,ta in stopila v temen kot. Se’ vedno ni opazila nas, da.jo ves čas budno spremljamo in čakamo njenih prijaznih besed, s katerimi je nas razveseljevala vsak večer, Re, danes tega, ni storila. Ni nam pripovedovala zgodb pretekli'1'1 let. Tiho in boječe je začela zgodbo tistega, dne:" Tudi jaz sem bila mlada, vesela, svojega življenja. Rada, sem pomagala vsem vsem delila svoje veselje in ljubezen, Kaj je trpljenje, skrb, bolečina,, strah, tega nisem vedela,, tega nisem hotela vedeti. A še dobro se spominjam materinih solznih oči in di'getajočih ustnic, ki so vsak večer stale pred ra,zpelom in ga prosile lep šega, mirnejšega življenja. Da, še danes jo vidim. Zakaj ;”i nisem verjela? Zakaj nisem lajšala bolečin? Bila sem prepričana... da ne trpljenje ne bo doletelo. In kaj je človek? Majhen krhek kos železa, ki skozi ogenj, nakovalo in.mraz gre, da, postane odporen proti udarcem brezsrčnih kladiv. In vse to Je padlo name. Dvanajst otrok sem imela. Dvanajst. Nikoli nisem obležala pod bremeni trpljenja, bolečin, dasi sem mnogokrat padla. Mož Je umrl. Umrl Je najstare jsi sin. Ostala sem sama. Boleča rana po izgubi moža in otroka me ni zapustila. Od svita do večernega hlada sem delala pri ljudeh. Prečute noči in trdo delo mi Je skazilo obraz." Vsak večer smo se ji smejali, jo spraševali to in ono, o. danes smo sedeli nemi in pobiti. Samo za trenutek je utihnila. Rad M videl njen obraz, a se Je nisem upo.l pogledati .Zopet se Je zaslišal njen boleči, nekoliko glasnejši glas J" Zakaj vam to pripovedujem? Poglejte ne, poglejte me» Slabotna sem, sključena, slepa na eno oko. Rada bi še dela.la> pa ne morem. Ljudje ni trega ne verjamejo. Nočejo. Govorijo mi Blagor vam , ker nič ne dolo.te ! "Ko.j ne zasluzim trenutka miru in vračujočo ljubezen svojih otrok. Kaj nisem delala vse 'življenje za druge, do onemoglosti? Ja-. Dokler sem lahko delala me je vsak poznal r ' vsak mi je postregel z motiko in lopato. A danes? Mimo mene gre, kot da sem tujka, beračica, kateri je trebe, dati kos kruha zastonj.'1 Vzelo, je pol litro, mleka in odšla. Mi po. smo se kakor obsojenci porazgubili po stonovanju. SMET OGLASI POD ŠIPR© NUJNO Nujno rabimo poklicno strojepisko za delo v četrtem ro.zredu , ali bolje v pisarni četrtega ro.zreda. Pogoji: Vsaj šestno.jst lefrt prakse pa brez zo.pel je vonja. DELITEV PO DELU Nujno, rabiino izkušenega veterinar ja, ki bi zno.l razložiti čudno živalsko mrzlico v prvem ro.zredu. Pogoji: vso.j dve leti prakse v delu z o.friškimi zvermi. DŽUNGLA - 25 Nujno' rabimo cvetličarja, ki bi znal s svojimi ikebanami in šopki skrbeti za dobro voljo profesorjev* DOBRA VOLJA , Maturantje prosijo za finančno podporo vse milijonarje na svetu. Vse prosijo, da bi kdaj prijeli za mošnjo in žrtvovali kaj. Pogojev ni1 VSAJ NEKAJ I 55, SEMEN IŠKE BIBLIOTEKE B ŠPORTSPORTŠPORTSPORTSPORTbPORTbPORTbkORTSPORkbPORTbPORTSPORTbPOR „ . , . , -.C R-er sta se v prvenstvu izmenjali'dve ekipi precej drugačen od spomladanskega* • • - 1 je končni vrstni rod 1. 3 a. 10 10 G 0 140:11 20 2. o i—i tì L :t 2 88*24 . 15 3. l.a. 10 6 0 r 39':43 10 4. P.P.Clv*5 ? i 1 37: 9 7 "■ ' 5« 2.a. 5 r* 0 3 28:24 4 6. l.b. 10 1 1 0 16:93 3 7. lm. 10 0 1. 9 4:142 ' 1 -Lilc proci začetkom košarkaškoga prvenstva sne na domačem igrišču odigrali košarica Reo tekmo z ekipo 'C-oč .Semeniščniki so So enkrat dokazali svoje košarkarsko: znanje, čeprav so so tudi Gočani nekaj časa dobro držali. • Zmagalo je semenišče z rezultatom 86*26. Po teloni so nas Gočani v prijateljskem variar borbenem vzdušju povabili na poravnavo časti na nogometno igrišče. Torej .se- n. m polégazakl jučkr,: košarkaškega prvens- tva, obetajo še zanimivo stvari. bs** V , ISKRE ; glasilo somenisenikov v Vipavi LETO : IX ŠTEVILKA; 4 28. aprila 1977 NASLOV UREDNIŠTVA: Vipava 149 > 65271 VIPAVA UREI A T A : Fajdiga Stanko, Čule Iiarko ODGOVORNI UREDNIK: Pavel Spora VINJETE : Kamin Jože RAZMNOŽENO : v 100 izvodih ^ S ; Itak- t 'Šuštejr Franc Plešec Ciril Gantar Evgen Kerin Stane MATRICE : Kržišnik Lojze SISMTSNlSKA si j f ZN IC4V \C V VIPAVI j ISKRE Inv.št. 19073 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto XIV, 000000*190732' ! CT I Semenišče Vipava 1 9073 / { I li I I p I Ì