270. Številka. f LJubljani, v petek IS. novembra 1918. Ll. leto. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Cgrško: celo leto skupaj naprej. . K 50 -po! eta „ „ m • m 25 Četrt leta en mesec 13 — 4 S I za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55% za Ameriko i i vse drujjc dežel«: elo leto naorej .... K 60* Vprašanjem glede '-ser*tnv se na. nriloži za od^ovo- doolsnfci aH znamka. 0pra*miŠt-fo (pritličje levo) anafiova vilic* št. S, tele!*« ŠL 35. Utiraj« vsak dan svaiar latfieisii nadalje In prasni* e. fcnserati se računa) j po porabi f**cn prostor« I i sicer 1 mm visok, ter 54 m strok prostor: cm krt t po 12 rt«., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Posiaao (enak prosio r) 30 vin., mrte Hi zahvale Mik prostor) 20 v ki Prt večjih tmercMa^ PO dogovoru, Nosi otroratil saj loUfeh am;» n selas T n »aktautol. Ms samo ptsaone asrsčbe »rez p»sUtre deurjs se ic .nvejn oikafcsr ozka« „"farodaa M^srai" teietoa si. 95. ca*o Wo a&pre4 ■x* teta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavlja* m dom ali če se hodi ponj: K 48 — I četrt leta „ 24* ~ j na mesec . • mm . 12.— . • . • m 4*-~ P3«ustna Številka valja 30 vinarjev«. OrednUt-fo Dopisi na i se frankirajo. Koftopisi se ne vračajo, ftnaflova alioi AL S (v L na istr. »evol, te le Ion S t. 94 Italijani ustavijo prodiranje in rekvizicije. Zagreb, 15. novembra. Po nalogu zastopnika vrhovnega zapoved ni S t v a srbske vojske podpolkovnika Dušana S i m o v i ć a v Zagrebu in v sporazumu z poverjenikom za narodno obrano pri Narodnem Vječu v Zagrebu dr. Drinkovićetn je dobil poveljnik srbskih čet v Ljubljani Stevan Š v a b i ć povelje, naj prepreči vsako nadaljno prodiranje italijanskih čet na slovenskem ozemlju. V zmislu tega naročila je poslal podpolkovnik Švabič včeraj v Logatec svoje parlamenterje in dal izročiti komandantu italijanskih čet noto, ki se v bistvu glasi tako-Ie: Če te kraljev in e Srbije so po doseženem sporazumu z vlado Narod ne ga V ječa v imenu ententnih sil prevzele oblast v Liubliani. Imam ukaz, da preprečim vsak prihod zavezniških italijanskih č e t v o kupi ra no o bmoč-je. Bilo bi mi jako neprijetno, ako bi moral v izvrševanju danega u kaza rabiti orožje, za kar imam Doblastilo. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, bi srbske čete za sebe odklonile vsako odgovornost. P r o si m g. k om andanta naj odredi, da zavezniške italijanske čete ostanejo na razvodju med rekama Sočo in Savo, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko i t a 1 i j a n-sko vlado. Podpisal kom a»n -da nt podpolkovnik Stevan Š.v a b i Ć«. Ko je italijanski zapoved nikprečital noto, je bil o č i v i d n o konsterni ran. Vpra-šalje iznenađen, od kod so prišle srbske čete v Ljublja-ii o? Izjavil je, da n vedel da je že prekoračil demarkacijsko linijo ob razvodju Soče in Saveln da bo takoj ukazal, da ostanejo italijanske čete na svojem mestu, noto pa je izročil svojemu poveljniku. Srbskipar-lamentar je opozoril italijanskega poveljnika rudi na to, da mora i o Italijani na okupiranem .ozemlju ustaviti vsako rekvizicijo. Italijanski poveljnik je pri si al tudi na to zahtevo. Skupno ministrstvo za vso državo od Soče do Vardarja. To ministrstvo skliče konstituanto. Posebni dopisnik lista »Neue Ziiri-cher Zeitung« brzo javlja o jugoslovanskih konferencah v Ženevi v svojem listu tole: Zjutraj dne 6. novembra so se pričele v hotelu »National« jugoslovanske konference, katerih se udeležujejo: kot odposlanci Narodnega Vječa v Zagrebu dr. Anton Korošec, dr. Melko Č i n g r i j a in dr. Gregor Žerjav, za srbsko vlado ministrski predsednik Nikola Pašičz dvema zaupnikoma, kot zastopniki srbske opozicije bivši ministri Draškovič, Marin-ković in Trifković in končno trije člani jugoslovanskega odbora v Londonu in Parizu dr. Ante Trum-b i č, dr. G u s t a v G r e g o r i n in V a-s i 1 j e v i ć. Po dvodnevnih posvetovanjih in pogajanjih se je dosoglo v vseh vprašanjih popolno soglasje. Tretji dan se je konferenca bavila samo še z redakcijo končne rezolucije. V tej rezoluciji se naglasa: V imenu srbske vlade jemlje ministrski predsednik Pasić odobrujć na znanje izjavo treh članov zagrebškega Narodnega vijeća, ki prosijo, naj se pi izna: L Narodno vijeće kot najvišja avtoriteta organizirane srbo - hrvatsko - slovenske države, osnovane na razvalinah bivše habsburške monarhije; 2. jugoslovanska vojska na suhem in na morju kot vojskujoča in zavezniška armada in flotilja: 3. dr. Ante Trumbic, predsedtiik jugoslovanskega odbora v Londonu, kot oficijalni z a - [ stopnik zagrebškega Narodnega Vijeća pri aliiranih vladah in sicer vsedotlej, doki er ne bo osnovan zajedniški organ, ki naj zastopa S r b i j o i n v Zagrebu konstituirano državo. Ministrski predsednik Pasić je izrazi! svojo pripravljenost da o teh željah uradno obvesti zavezniške vlade in pri njih tudi podpira te želje. * Soglasno je konferenca sklenila, d a se naj osnuje zajedniško ministrstvo jedinstvene države, obsegajoče ves teritorij od Soče do Vardarja. Nadalje zaključuje konferenca, da odslej ne obstojajo nobene politične in tudi necarinskegranicena celem ozemlju, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci Vlade in upravne oblasti, ki imajo sedaj upravo v teh pokrajinah, ostanejo začasno na svojih mestih. Zajedniško ministrstvo, kiboštelookrog 12 članov, bo zamenjalo tako današnjo vlado v Belgradu in Zagrebu, kakor tudi zunanje zastopstvo drja Trumblća. V tem zajed-niškem ministrstvu bo' imel jeden izmed državnih tajnikov nalog pripraviti vse potrebno za sklicanje kon-s t i t u a n t e. Le ta bo za vsa tri plemena spregovorila končno besedo in tudi stvorila končno veljavne in obvezne zaključke. V jugoslovanskih krogih vlada velika zadovolinost o ugodnem uspehu konferenc JDSosIovonsha letna Ho branila našo mejo! Bel grad, 15. novembra. Srbsko vrhovno poveljstvo je odredilo, da se pošlje na Slovensko, zlasti v Ljubljano jugoslovanska legija, ki šteje 20.000 mož. Ta legija bo predvsem imela naloga da zasede severne granice rn brani skupne narodne interese proti Italijanom. Belgrad,#15. novembra. Od srbskih čet, ki pridejo na Slovensko in Hrvatsko, ostane belgradski polk v Zagrebu. narodno vllefe član entente. Belgrad, 15. novembra. Po semkaj dospelih avtentičnih vesteh odgovarja poročilo, da so ministrski predsednik Nikola Pasić, dr. Trumbic in dr. Korošec podpisali dogovor glede ustanovitve edinstvene države SHS resnici. En-tentine države bodo v najkrajšem času priznale Narodno vjece v Zagrebu kot zavezniško vlado, jugoslovanskim od Narodnega vjeća organiziranim Četam pa samostojnost v smislu mednarodnega vojnega prava. UM republika. Profesor MasarySc — prv« pi^edsednak. Praga, 14. novembra. Današnja seja Narodnega sveta je potekla jako veličastno. Pred magistratom so se zbrale velikanske množice ljudstva. V veliki dvorani je bil zbran cvet češkega naroda. Tudi dame so se udeležile tega zgodovinskega zborovanja. Na mestu slike bivšega cesarja Prana Josipa jo visel češki grb. Na galeriji zur-nalistov se je opazilo zastopnike če*ke, jugoslovanske, poljske in italijanske žuraiistike. Dr Kramar je otvoril zborovanje, poudarjajoč sijajno bodočnost češke republike. Že leta 1871. je protestiral češki narod proti ponižanju Francije po Nemčiji, danes pa čestita češki narod zmagoslavni Franciji ob njeni sijajni zmagi nad Nemčijo. Pragmatična sankcija iz leta 1526. je neveljavna ter nima Češka nikakih stikov s habsburško dinastijo. Tekom svojega govora se je spomnil dr. Kramaf tudi Nemcev, ki bivajo v češki republiki ter jim zagotovil mirno bodočnost ter svoboden razvoj, če bodo postopali lojalno. Da bi se pa kak del od Češke odtrgal, pa mlada češka republika ne bo nikdar trpela. Nato je predlagaj za prvega predsednika češke republike dr. Ma-sarvka, kar je bilo z velikanskim navdušenjem sprejeto. Po končanih voht-vah so bili izvolienci zapriseženi. Končno je oredlagal odposlanje posebne adrese francoskemu poslancu Benešu, ki je tako sijajno zastopal češke interese ter jih tolmačil svetu. Praga, 14. novembra. (K. u.) Narodna skupščina češko-slovaške države je danes imela prvo sejo. Predsednik Narodnega vvbora dr. Kramar je skupščino proglasil za otvorjeno ter izvajal: Nas vse navdaja radost in ponos radi tega. kar je naš narod storil v tej strašni vojni. Od prvega hipa je zaupal v to. da končno mora priti v svobodo in samostojnost. Junak te vojne je naš čeho-slovaški narod. Niti se ni dal zvabiti po obljubah, niti se ni dal oplaziti po grožnjah. Ne da bi se menil za kak kompromis, je češko republiko vodil po poti zmage Govornik je slavil heroizem češko-slovaških legij. Ko je nato pozdravljal prvega predsednika skupščine, profesorja Masarvka. se je skupščina dvignila ter pozdravljencu izražala zahvalo za vse, kar je storil za samostojnost narodov. Nadalje je govornik zahvaljeval vojnega ministra Štefanika in končno vse one, ki so v domovini vedeli živeti s povzdiguje no glavo in ae niso ustrašili groženj, vislic in ječ. Dejal je: Ce je naš občudovanja vredni prijatelj Clemenceau rekel, da smo se izkazali kot velik narod, tedaj smemo s ponosom zreti sodbi zgodo-v i ne nasproti, kako se je naš narod vedel v uri najhujše preizkušnje. Potem je dr. Krafrnaf sporočil pozdrave narodne skupščine zmagoviti Franciji, pozdravil dejstvo, da sta se Alzaciia in L o -rena vrnili v naročje svoje matere, ter zahvaljeval veliki angleški narod kakor tudi Zedinjene države ameriške, ki so sijajen zgled najčistejšega idealizma. Končno se je govornik spominjal Italije, velike mučenice Belgije, zavezniške Romunije ter vseh ostalih zaveznikov in jim izrazil iskreno z a h v al 6 za vsokrl, ki sojoprelili za boljšo bodočnost Človeštva. Zatem je govornik sporočil tople pozdrave bratom Jugoslovanom, se spominjal milijonov, ki jih ie za skupno stvar žrtvovala F? u s i j a. ter ruski narod, zagotavljal, da je Cehoslovakom enako drag v sreči kakor v nesreči. Potem je dejal: V imenu državne vlade Češko - slovaške republike morem izjaviti, da nemško ljudstvo znotraj w e j a naše države nima niti najmanjšega povoda zaboiaiea glede njegovega narodnostnega razvoja. Zvesti svoj a m načelom, izjavljamo, da ljudi, ki lojalno stoje aa temelju naše države, na noben način ne bode-' mo prikrajševali gledenji-hovega kulturnega in jezikovnega razvoja. Naš ponos mora biti, da se aečeški človek pri nas ne čuti zatirane- ga in nesvobodnega. Ne b o -demo posnemali starega avstrijskega režima. Ne samo zaradi naše zgodovinske pravice, marveč zaradi pravice naših manjšin do svobodnega narodnega življenja, nikdar ne bomo dopustili, da bi se naša češka dežela raztrgala. Svobodni smo. Težki okovi avstrijskega in m a d -j a r s k e £ a t i r a n s t v a so padli. Na nas je. da pokažemo, kaj zmore svobodni ćeški narod. Upam. da se izkažemo v pol ni meri. Raztrgane so vse vezi, ki so nas spajale z Habsburško-I orensko dinastijo. Proglašamo, da je naša Češkoslovaška država svobodna češko-slovaška republika. — Nato je skupščina za prvega predsednika češko - slovaške republike izvolila profesorja Tomaža Masarvka. Skupščina je predsedniku Masarvka priredila iskrene ovacije. — Zatem se je vršila volitev predsedstva skupščine. Za predsednika Narodne skupščine se je z vsemi 220 oddanimi glasovi izvolil dosedanji državni poslanec Františck Toma š e k. Ta je nato storil zaobljubo in imel nagovor, v katerem je obljubil objektivno poslovanje. Nato je nadaljeval. Med nami se ni zastopnikov naših Nemcev. Nobenega zmisla ne bi imelo tajiti; samo z deianji jih bomo prepričali, da nimajo nikakega povoda bati se za bodočnost. — Potem so zaobljubo storili vsi člani Narodne skupščine. Za podpredsednike Narodne skupščine so bili izvoljeni U dr ž a 1, dr. H a j n, Ko -n e č n v in Slovak dr. Bela. Ta je v imenu Slovakov češkemu narodu izrazil zahvalo za njihovo osvobojenje. — Z velikim odobravanjem so se nato izvolili člani vlade, ki so nato storili zaobljubo. — Ministrski predsednik dr. Kramaf se je v imenu vlade zahvaljeval za njej izkazano zaupanje ter ie dejal, da ima vlada pred očmi edinole dobrobit države ter da posveča temu smotru vse svoje moči. da se v miru in redu pripravijo tla za prvo ustavotvorno skupščino Ceško-slovaške republike, ki naj se izvoli na temelju direktne, splošne, enake in tajne volilne pravice — Na to se je sklenilo, da se ustanovijo komisije za ustavo, za finance rer za trgovsko politiko. Komisijam so se odkazali zakonski načrti o odpravi plemstva, redov in naslovov, o uvedbi osemurnega delavnika ter o nadomestilnih plačilnih sredstvih. Pravtako so se komisijam odkazali predlogi o premembi nekaterih določb državljanskega zakonika in zakonskega prava ter predlog o uvedbi zavarovanja kmetijskih delavcev. — Prihodnja seja bo jutri UPRAVNE IN SOCIJALNE REFORME. Praga. 14. novembra. (K. u J Narodi vvbor je včeraj imel svojo poslednjo sejo, v kateri se je med drugim sklenilo,da se ustanovi v Češki republiki 15 osrednjih uradov. Nadalje se je sprejel med dr. zakonski načrt o komisiji za deželno upravo. Na predlog člana Johanesa se narodni skupščini danes predloži zakonski načrt o osemurnem delavniku. Podpredsednik Švehla je poročal o zakonu, s katerim se odpravljajo plemstvo, redovi in naslovi, v kolikor ne izhajajo iz poklica. DUNAJSKI LISTI O USTANOVITVI ČEŠKE REPUBLIKE. Dunai 15. novembra. DanaŠnii jutranji listi prinašajo uvodne članke o včeraišnii ustanovitvi češko-slovaške republike. >Neue Freie Presse« piše. da je včerai profesor Masarvk slavil veliko zmagoslavje. Začetkom vojake se je moral umakniti kot begunec iz države, grozila mu ie smrtna kazen. Sedai ea proslavliaio kot ustanovitelja čoško-slovaške države, kot očeta svoie domovine. Včeraj ie habsburška dinastija izjrnbila bitko na Beli arori (1608). Končno piše list da bo treba živllenie prilagoditi razmeram, po katerih jo profesor Masarvk postal oblastnik v česko-slovaaki republiki. >Zeit< piše. da je bil včerajšnji dan triumf za dr. Kramara, katerega ie svoi čas neorl-pustliiva neumnost avstrilakih državnikov obsodila na smrt Vsi pametni politiki so to odsvetovali, med niimi celo tedanii ministrski predsednik rajni grof Srurarkh. Dr. Kramaf ie poeGrfl narodni mučenik, čeeko vprašanie pa internaciionalno vprašanje. Včeraj ie bila na Češkem habsburška dinastija sojena in odstavljena. Lloyd George za zvezo narodov in napredek. Amsterdam. 13. novembra. Kakor poroča Reuterjev urad. je Llovd George pri sprejemu liberalnih poslancev na Downing Streetu izjavil, da se vlada ne sme oddaljiti od striktnega pravnega načela. Zveza narodov ie po njegovem mnenju potrebnejša. nego kdaj prei. Mali narodi potrebujejo varstvo zveze narodov. Pojdemo na mirovno konferenco z namenom, da zagotovimo oživotvori-tev zveze narodov. O notranjem polo-žajii je ministrski predsednik Llodv George dejaL da pripisuje revolucionarnemu duhu. ki se javlja, važnost, ako se njegovo vdcistvovanje spravi v dober tir ter ako je prožet navdušenja narodne edinstvenosti, vzajemnosti in požrtvovalnosti. On se ne boji ne revolucije, ae boljševizma, pač pa se bori reakcije. 2eli na Angleškem združeno vlado vseh strank. Glede svobodne trgovine ni mnenja, da bi bilo treba iti tako daleč kakor se ie sklenilo v Parizu. Tretja izmed 14 Wilsonovih točk preprečuje vsakršno gospodarsko vojno po končani sedanji vojni. Homerule je za Irsko potrebna. Ulster pa se ne sme prisiliti. Geslo vlade mora biti: napredek. Sredi divjih revolucionarnih dogodkov mora Anglija skalnotrdno stati kot vzor razumnega razvitka. Velika zmaga, a tudi visoka cena. London, 13. novembra. Reuterjev nrad poroča iz poslanske zbornice: Glede na poslednjo kredit, predlogo za tekoče finančno leto, znašajočo 700 milijonov funtov šterlingov, je izvajal Bo-nar Lau\ da pričakuje, da bodo izdatki iznesli manj nego 700 milijonov. Nai se računa s takojšnjim izdatnim zmanf-škom v izplačilu mezd. Ako se vojna v resnici že sedaj konča, bo mogoče iz tega kredita kriti tudi nekatere demobili-zacijske izdatke. Potrebščine za mornarico bi se zmanjšale za izdatke za vojni materijal. Bonar Law je izrazil upanje, da bo volna imela kot dobro posledico boljši sporazum z narodi, s katerimi je Anglija zvezana. Kar se tiče Amerike, bi bilo za Anglijo, za njene ideale in za bodoči mir po civiliziranem svetu velike važnosti, ko bi kot posledica sedanje vojne sporazum med Ameriko ki Anglijo bfl boljši nego kdaj prej. Bonar Law je potem spomnil na nekatere govore v poslanski zbornici, ki so vzbudili mnenje, da mislijo ItaTiiani sama na to, kako bi si iz imperialističnih vzrokov prilastili ozemlie. in le izjavil: Poslanska zbornica in dežela naj bi se spomnili je bila Italija ob izbruhu vojne zaveznica sovražnikov Angli.fe. Italijo so k vstopu v vojno napotili idealistični nagibi, da se ob strani aliirancev bori za pravico in svobodo. Bonar Law je svoj govor končal takole: Dosegli sm veliko zmago. Morali pa smo tudi plačati zanjo visoko ceno. Tega ne smemo pozabiti. Iz nemške Avstrije. ■ anodna skupščina. Dunaj. T4. novembra. (K. u.) (Nem-ško-avstrijska narodna skupščina.) Državna pisarna je vložila nastopne zakonske načrte: o službenih preiemklh ter d okla d ah državnih organov: o službenem razmerju, podvrženem zakonu za trgovske pomočnike med voino; o utesnitvi odpovednih in službenih odnosa je v,pod vrženih trgovinskemu zakonu; o premeščenju in vpokoienju sodnikov*, o premembah v vredbi sodnih obla-stev: o odkupu najemninskih zemljišč v Nemški Češki. — Državni tajnik za pravosodje je izjavil, utemeljujoč predlogo o premeščenju in o vpokojitvi sodnikov, da naj se državnopravno zasigu-rana pravica glede tega. da se sodniki ne smejo brez formalij predpisanih v zakonu, premeščati na druga službena mesta ali da se ne smejo vpokojiti, suspendira za nekaj časa, ker se je izkazalo, da je to v interesu onih sodnikov, ki pripadajo nemiko-avstriiskemu državljanstvu in ki so se nemško-avstrij-ski državi ponudili v službo. Ta naredba ostane veljavna do konca decembra 1920. Predloge «e oddajo dotičnim odsekom. — Skupščina preide nato na dnevni red. Prva točka je poročilo ustavnega odbora o zakonu in državnem proglasu, o obsegu, mejah in od-nošaiih države. Poročevalec Kuranda 1564 stran 2. SLOVENSKI NAI?OD" dne 15. novembra 270. štev razpravlja o izpremembah, ki jih je izvršil odbor. Najprvo se je razširil zakon o tem. da se zopet vsprejmejo priklopni kraji Brno, Olomuc, Iglava, id po prvotni predlogi niso bili vsprejeti, in da se avtonomno m es t o Celje sprejme na novo. Mesta E»r-no, Olomuc in Iglava zavzemajo že več stoletij odlično mesto v zgodovini nemških mest in na noben način se jim ne smemo odreči, razen proti najhujši sili. Prav tako malo se smeta izvzeti Kočevje in Celje, mesti s skoraj popolnoma nemškim prebivalstvom. Druga principielna izpremcmba je ta, da se postavi namesto izraza * vojvodina« in »poknježena grofija« izraz »provinca. Poročevalec prosi, naj se predloga sprejme. Poslanec lieilin-ger priporoča priklooitev komitatov Mošonja (Wieseburg), Sopronia (Oeden-burg), Eisenstadta in posameznih delov županije požunske, zlasti zaradi preskrbe Dunaja z živili, in stavi predlog za to. Prva točka dnevnega reda je poročilo ustavnega odbora o obeh predlogah državnega sveta o postavi in državnem proglasu o obsegu, mejah in od-nošajih nemško - avstrijske države. Potemtakem pripada k Nemški Avstriji, s pridržkom, da se bo vpoštevala definitivna omejitev države po sporazumu z drugimi narodnimi državami, ki nastanejo na ozemlju avstrijske monarhije, oziroma s pridržkom, da vpošteva orne iitev na mirovnem kongresu: 1.) Nižje Avstrijsko z nemško - moravskm okrožjem in nemškim ozemljem okoli Nove Bistrice, Gornje Avstrijsko z okrožjern nemško-južno-Češkim, Solno-graško. Štajersko in Koroško, razen jugoslovanskega ozemlja. Tirolsko in Predarlsko, razen italijanskega ozemlja, tako tudi novo ustanovljeni provinci Nemško-Ceško in sudetna dežela. — Državni kancler dr. Renner izvaja, da mora nujno apelirati na skunščT.o, naj se ravna po prvotni predlogi državnega sveta,.ako tudi boli vsakega Nemca, videčega, da mesta Brno, Olomuc in Iglava ne pripadajo k Nemški Avstriii. Dei-srvo jc, da odklanjajo vsi narodi okoli nas internacionalno združbo v eni državi, da Čehi, Po1 jaki in Jugoslovani vstrajajo pri svon neodvisni narodni državi, in da hočejo šele potem pogajati se z drugimi, kadar bodo imeli to državo. Morali smo torej sprejeti nrs?! neodvisne narodne države in to je tudi temeljna misel predloge. — Poslanec ¥mk predlaga pojasnilo § 1., po katerem naj pripada Predarlsko, nemški avstrijski državi kot posebna provinca. — Dr. EHenbogen predlaga vrnitev predloge odboru z ozirom nato, da vprašanje ni jasno rešeno. Državni tajnik Izjavlja, da je s tem zadovoljen, vendar priporoča črmprejšnjo rešitev, ker se predloga potrebuje in ker *e brez nje ne more administrirati. EHenbognov predlog se ie sprejel. Druga točka dnevnega reda je obsegala zakon glede prevzetja državne oblasti v deželah. — Poročevalec državni tajnik Fink konstatira, da gre za provizoriono postavo prehodnje dobe. Državni kancler dr. Renner opominja na prisilni položai. kakor tudi na to. da je birokracija v posameznih deželah med volno izgubila mnogo zaupanja prebivalstva. ?imo tedaj moremo misliti, da bo podpirala dobra birokrachia. in priča-fo podpirala dobra birokracija, in pričakovati smemo, da bo birokracija izredno sposobna, če se povsodi stavi v službo interesov lj'udskega zastopstva. K termi prvi korak naj bo ta predloga. — Po sklepni besedi poročevalca Finka se je predloga sprejela v vseh branjih. — Končno se je po referatu državnega notarja dr. Svlvestra sprejela amnestijska predloga« Državni tajnik za pravosodje dr. Roller je utemeljeval danes vloženo predlogo o odkunu najemninskih zemljišč na Ncinškem-Češkem, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo početkom prihodnjega tedna. * Dunaj, 14. novembra. (K. u.) Mir traja dalje. Le na Sctnvechatskem kolodvoru, kamor je dospela četa ogrskih vojakov z vsem orožjem in se je branila izročiti orožje, je prišlo do streljanja. Streljati so pričeli Madžari. Na obeh straneh je bilo 5 oseb ranjenih. Dunaj. 15. novembra. Sponadi pred pari amen :om so zahtevali novo žrtev. Umrl je socijalni demokrat Koritschoj ner, ki mu ie krogla nreetrelila spodnii del života, Meseca ianuaria po ga zaprli radi znanih demonstracij na Dunaju. Bil ie več meserev v preiskovalnem zaporo, dokler ni bil amnestiran Dunaj 15. novembra. Uradni list - Wiener Zeitung< priobčuie zakon o popolni odpravi cenzure. Istočasno se dovoljuje, da smeio zopet izhajati vsi listi, ki so bili prepovedani in da smejo prihajati v ^vstriio vsi časopisi, katerim ie bivša avstrijska vlada odtegnila postni debit. Dunaj. 15. novembra. Predsednik najvišjega računskega dvora dr. Ple-ner se ie odpovedal svojemu mestu. Solnograd. 15. novembra. Bivši nadvojvoda Ludovik Viktor se tu stalno naseli v nekem sanatoriju. Dunaj. 14. novembra. Narodni svet namerava izdati oklic za nabiranje javnega posojila za nemško Avstrijo. Dunaj. 15. novembra. Veliko število čeških uradnikov je včerai zapustilo Dunaj ter odpotovalo na Češko, tla stopi tamkaj v službo češko-slova-ške narodne vlade. Dunai. 14. novembra. >Ungarische Post« i avli a z Dunaja, da sta tamkaj kupovala dva češka častnika specijalne zemljevide Nižje - Avstrijske in osrrske Slovaške. Nakupila sta baie nad 2000 zemljevidov. Merodajne oblasti so baje zasledovale oba četnika, a do sedaj iih ni bilo mogoče aretirati. Praga, 14. novembra. (Kor. urad.) Češko - s' »vnSki tiskovni ur.-»d d^rnrv-tira vest. t se ob nižie - avstrijski roe-j koncentrirajo čete in da nameravato vpad na Nižjeavstriisko. Vojaškemu poveljstvu o vsem tem ni nič znano, tudi ni dalo nobenega takega povelja. Italijanska invazija. Italiianski terorizem v Istri. Opatija, 15. novembra. Italijanski poveljnik je prepovedal prodajo slovenskih in hrvatskih listov, dočim se smejo razni italijanski listi prosto razpečevati. Italijani so zasedli tudi poštni urad in prisilili uradnike, da so prisegli italijanskemu kralju. To očito kršenje mednarodnega prava je vzbudilo med jugoslovanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Peka, 15. novembra. Italijanske čete so zasedle Podgrad v Istri. Patrulje razorožujejo jugoslovansko prebivalstvo, pobirajo vojaški materijal in s silo odstranjujejo vse hrvatske in slovenske znake in zastave, čeprav stanujejo v celem okraju sani Jugoslovani. Italijanski poveljnik je izdal povelje, da morajo civilni prebivalci pozdravljati laške oficirje. Pogajanja v Pulju. Pulj. 15. novembra. V tukajšnjem pristanišču se izkrcavajo številne italijanske čete. Vrhovni poveljnik jugoslovanske mornarice admiral Priča prispe danes v Puli, kamor so se pripeljali že včeraj po 1 angleški, francoski in ameriški admiral. Poveljniki bodo odločili, kako naj se do definitivne odločitve urede razmere v Pulju in na istrskih otokih. Razdor med reškim! Italijani. Reka. 15. novembra. Med reškimi Italijani je prišlo do očitnega spora. Bivši župan dr. Vio, ing. Prodan in še dva druga zastopnika laških radikal-cev so se peljali z italijansko toroetiov-ko v Benetke, da prosijo za priklopitcv Reke k Italiji. Proti temu pa so vstali takozvani »veri Fiutnani-. avtohtoni italijanski prebivalci Reke. V njihovem imenu je izdal član stare patricijske rcdbme Pogero Gottardi proglas rroti irredentistom, v katerem odklania aneksio Reke s strani Italije in zahteva za Reko avtonomno pod okrajem Ju-goslavije. ^Veri Finmani« si osmpeio svoj posebni Narodni svet, ki bo nastopal v s^orn^umu z zagrebškim Narodnim Vječem. Arraerik^g zi» prehrano Rotterdam, 14. novembra. Brezžično se ~o-rvn. Tukaj smo vjeli nastopno brezžično b^zniavko švicarskega poslanik:! v Vasningionu na zunanji urud v Bernu: »Državnemu denartementu sem nemudoma dostavil sporočilo nemške vlade, ki je vsebovalo njen kabel št. 57. Državni tajnik Lansing me je naprosil, naj izročim nastopni odgovor: »V skupni seji obeh zbornic kongresa je predsednik Zedmienih ('ržav izjavil, da so zastopniki zveznih vlad v vrhovnem voinem -osvetu v Versaillesu po soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih sil zaeotovili, da se bo storilo vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se osrednji sili preskrbita z živili in se omili beda, ki na mnogih krajih naravnost ogroža življenje, in da se bodo storili neposredni koraki, da se tem zatiranim narodom podpora organizira na isti sistematični način, kakor se je organizirala za Belgiio. Nadalje je predsednik izrazil mnenje, da bo s pomočjo mirujočega brodovja osrednjih sil prav kmalu mogoče njihovo zatirano prebivalstvo rešili skrbi, da zapadejo nooolni bedi, ter m'hov duh in njihovo energijo obrniti na velike naloge politične preosno-ve. ki iih povsodi vidiio ored seboj. Temu primerno mi ie predsednik naročil, naj izjavim, da je pripravljen dobrohotno razmotrivati o preskrbi Nemčije z živili in to vprašanie skunno z zavezniki nemudoma vzeti v nretres, ako sme biti gotov, da ostane v Nemčiji javni red v veljavi in ako se zanamci nenristran-ska razdelitev živil.«« — Podpisu!: S t; 1 z e r. švicarski poslanik.« h bratske PoHske. frakov. 14. novembra. V Lublinu prok'nmirMli vlado narodne republike poliske. Za mi ni =itr -'kesra predhodnika je bil Izklicen bivši poslanec Irmv oii D a s ■ v n s k i . za voinega ministra pa Rvda - Bmiffiv. V ministrstvo ie stopilo se 12 drmrih politikov, ki po po večini nrietaM eocilalisHSke. rrdi-kalno sociialistiške in ljudske stranke. Vlada ie osnovana pod geslom osvoboditve Poliske od nemške okunaciie. Sedež vlado nameravajo premestiti v Krakov. Dunaj. 14. novembra. Dr. Petru levic, zastopnik mesta Halič v Galiciii (bivšega ukrajinskega okraja v Av-i-tro - Ogrski) je zaprosil pri Wilsonu za intervencijo v snorih med Pollaki in Ukrajine) v Galiciji na eni strani in Romuni in Ukrajinci v Bukovini na drugi strani. Iz Madžarske. Budimpešta, 14. novem. ~Az Est« poroča: Včerajšnji ministrski svet J$ sklenil objaviti v švicarskih listih oglas, ki poživlja vse v Švici bivajoče Madžare, naj se takoj vrnejo v domovino, ker bo drugače zaplenjeno njihovo, na Ogrskem se nahajajoče premoženje. Med Madžari, ki sedaj bivajo v 5>vici, se nahajata tudi princ Ludovik Win-diseh - Oraetz in grof Leopold Berch-thold. liudimpešta. 14. novembra. Pri bivšem kralju Karolu so se odisravali ob priliki sprejema deoutaciie madžarskih aristukratov. ki so mu razložili razloge, ki govore za to. da bi se kralj odpovedal ogrskemu prestolu, ganljivi prizori. Le težko se ie krali odloČil podpisali svoi odstop od vladnih poslov, a Prestolu se ni hotel odpovedati. Budimpešta. 14. novembra. Poseliva bivšega ogrskega ministrskega predsednika dr. "VVerkerleia so opleni-li, gradove deloma porušili. Dr. We-ckerle. ki se mudi v Budimpešti, ima posebno »telesno stražo. Grofica Karlo-ta Zichv ie bila v svoiem gradu oropa-m. in umorjena. Budimpešta, 14. novembra. Do sedaj de neznani tatovi «*o pokradli na pa mikih, ki ploveto po Donavi, za 40,000.000 K raznesa blaga. Budimpešta. 14. novembra. 1300 moz srbske vojske ie zasedlo Subotico ter koraka proti Baii. mifliapaMti. 15. novembra. Srbske ćete so zasedle Pečuh. V mestu je srbska garnizija 700 mož. ££2adžarska vlada podpisala pogoje za premirje« Budimpešta, 14. novembra. Ogrski kurespondenčni urad javlja iz Belgra-da: Minister Linder je v imenu ogrske vlade dne \X t. m. ob pol 11. zvečer podpisal vojaško konvencijo, ki določa, da se na italijanski fronti sklenjeno premirje nanaša tudi na Ogrsko. Pod-plsaia sta konvencijo s stiani entente v imenu vrhovnega poveljnika balkanskih čet srbski generalis. vojv. Mišic in francoski general H e n r i s. Ta konvencija je identična s tekstom, katerega sta dogovorna ministrski predsednik grof Mihael Karolvi in general Franchet d' E s p e r e y. 01*8010 tcira dogovora ostane uorava na vsem ogr. ozemlju ogrska. Vrhvni poveljnik poveljnik okupacijskih čet na Ogrskem je general Henris. Le-ta ie izrazil željo, da bi v sporazumu z ogrsko vlado poslal č»m prej v Budimpešto euo francosko divizijo. Roterdam. 14. novembra. fKor. ur) Glasom lista >Rort*>rdumsche OonranK se v tukoisniih brodarskih kroeih Agence Ha-vasc poroča, da ie akademna Ponudila častni sedež generalisirou Focbu. Hn«*r 15. novembra, 8 bivših nemških ladij natovorienih z živili od^luie 19. t m iz Amerike v Evrono. Fotterđam. 15. novembra. Na Ho-landskem se prinravlia ireneralna stavka za stečaj, da bi vlada ne sprejela zahtev delavstva. Beroliit 14. novembra. Luksemburška zbornica je naprosila veliko kneeinio. da nai odetooi vsaj začasno, da se potom liudskega Hasovania ugotovi bodoea državna oblika. Berolin. 15. novembra. Tu se je osnoval avstrijski voiaški svet. Bremen. 15. novembra. Tu so ustrelili 20 članov takozvane leteče divizije in sl^er zaradi zločina ropa. Berolin. 14. novembra. Danes so pokopali 67 žrtev cestnih bojev v Be-rolinu. prfbijemo, da je bil vrhovni vodja, ki je vpeljal to krvavo justico, nadvojvoda Friderik, ki Je menda še pravočasno zbežal v Švico, njegov pomagač pa Bo-roevio t enim največjih krvnikov — tedanjim kvartirnim mojstrom, pozneje ministrom Landwehrjem. In da se Je zgražal nad tako justico sam cesar Karel, ki Jo Je odpravil n — Friderika, da, da se Je celo v nemškem državnem zboru našlo nekaj poštenjakov, ki so to početje obsojali, je tudi znano. VklJub vsemu temu pa je bila tudi za grozo-vlade Friderika in drugih nadvojvod ter njegovih pomagačev, avditorju, ki ie bil plemenitega srca, oodana motnost, da se ni omadeževal s krvjo nedolžnih žrtev radi takih mdcnkostlj kakor je na pr. žaljenje Veličanstva in radi kiica »Živela Srbija!« ter ni tiral takih »veleizdaialcev« na morišče, — samo če je hotel in ni bil — zverina! To vemo tudi vsi. Imamo več dopisov o tem. Pa vse ob svojem času — le nekoliko potrpljenja! = Provlzoričnl nemški koroški deželni zbor napram Jugoslaviji. V seji 11. t. m. je predsednik provizoričnega izvrševalnega odbora dr. Artur Le-miseh glede jezikovno mešanih delov koroške dežele in Jugoslavije izjavi tole: Glede jezikovno mešanih delov koroške dežele je stremel provizorični iz-vrševalni odbor sporazumno z vsemi v lijem zastopanimi strankami za tem. da ne posega Že naprej v morebitne poznejše sklepe Jugoslovanske države z nemškoavstrijsko državo in da vodi do te določitve deielno upravo in prehrano dalje tako, da se ne bo motilo interesa vjrnosti, svobodnega gibanja kakor tudi ne materiielne preskrbe za meščane, kmet in delavce ter sploh za vse deželane in da se zajedno z vojaškimi preobrati popolnoma ne preobrnejo tudi življenske razmere civilnega prebivalstva. Izvrševalni odbor ie poskusil radi tega. ker državni aparat na Dunaju še ne deluje, stopiti sam potom parlan^nteriev v stik z jugoslovansko vlado, da se ne vstvariio nemogoči od-nošaji. Pogajanja so se tikala tudi na-rodnopolitlčnih zadev, aH doslej se še ni posrečilo, doseči sporazum, po katerem bi se mogli zastonnikl nacionalno mislečih* Slovencev na Spodnjem Koroškem udeleževati sej deželnega zbora in odsekov... Povdarjal je nadalje, d a nočejo nikogar v svojo hišo, ki ne spada v njo. — Slovenci ne spadaio pod nemško streho, zato je jasno po dr. Lemischevih besedah, da ko-koroški Slovenci spadajo edinole v Jugoslavijo. h Trst in Jugoslavija. Profesor Robert Michels je napisal v listu »Journal de G ene ve« o Trstu članek, v katerem izvaja med drugim: Zaledje Trsta je jugoslovansko. Po načelih moderne demografije raste mestno prebivalstvo od okolice. Zato mora Trst računati na sosedno jugoslovansko moč. Največje važnosti za Italijo je, da živi v prijateljstvu z mladim narodom, nadarjenim in krepkim, ki ne išče drugega nego da živi in se v miru razvija. Jugoslovansko zaledje, katerega nikdo ne sme oddeliti od obali, je po veČini slovansko in ima pravico zahtevati, da se bodoči IastnikTrsta pobriga, kako bo varoval njegove ekonomske interese. Z gospodarskega stališča se Interesi Trsta in Italije strinjajo z interesi Kranjske, kakor tudi nemške Avstrije in isto-tako Češke in Nemčije. Clankar misli, da se reši tržaško vprašanje tako-le: Trst bo tvoril integralni del italijanske dižave, ki se bo obvezala, da bo spoštovala slovansko manjšino in gojila gospodarsko edinstvo. ki spaja mesto z Jugoslavijo. = Predrznost sodnega predsednika v Mariboru. Kakor nam iavUnjo, je predsednik okrožnega sodišča Kočevar vse svoje podrejeno uradništvo zaprisegel za Nemško Avstrijo. To je višek predrznosti! Saj mora mož vendar vedeti, da leži Maribor na ozemlju, ki pripada nesporno k Jugoslaviji, saj mora tudi vedeti, da so celo merodajni krogi v Gradcu priznali, da nimalo in si tudi ne prisvajajo nobenih posestnih pravic do Maribora. Sicer pa je popolnoma vseeno, ako Hočevar zaprisega uradnike za Nemško Avstrijo, bodo že drugi nierodainelši činitelji skrbeli za to. da bo Maribor ostal tam.kamor spada. t. j. pod oblast države SHS. =ea Prekasno spoznanje. Med delegati, ki so v imenu madžarske vlade prosili poveljnika balkanske armade generala Franchet d* Esperev za premirje, je bil tudi minister dr. Oskar Jassv. Le ta opisuje sedaj v »Vilagu« svoje vtiske iz Belgrada in piše med drugim: »Clc*-boko me je ganilo postopanje srbskega naroda nasproti nam. V primeri z govorom francoskega generala, ki me je spominjal na Hindenburga z Žvenketa-jočo sabljo, mi je mogočno inponiralo trezno in simpatično zadržanje tega majhnega kmetskega naroda, ki ie tako lahko pozabil ono morje sovraštva, ki ie nas še ločilo v bližnji preteklosti Ta snreiem me je ntrjevaJ v prepričanju, ki sem ga dobil na mojih večkratnih potovanjih med vojno po Srbiji: namreč da obstoja med značajem, temperamentom, da, celo med interesi madžarskega in srbskega naroda tako globoko segajoča enakost, da se mora iz tega razviti nova politična konstelacija, čim se razvije na Madžarskem v resnici demokratski kurz.« — Menimo, da je to spoznanje madžarskega ministra prekasno, politična konstelacija Je sedaj oač takšna, da srbski narod ni več navezan na prijateljstvo Madžarov, ker ima hvala Bogu drucrih in boljših prijateljev dovoli. = Kako le z ogrskimi Slovenci? K dr. Pfmatovemu članku »Jugoslavija in češko - slovaška država neposredni sosedi!« v 268. št. »Slov. Naroda« je pripomniti, da »severno Radgone na levem bregu Mure« niso »tri slovenske vasi, katerih vzhodna, z imenom Potr-na, meji na Ogrsko«, ampak da spada k Radgoni petero slovenskih vasi, in sicer meji Potrna (Laafeld) neposredno na mesto, vsled tega Je v narodnem oziru največ trpela, ki pa ne sega do ogrske meje. Na ogrske Slovence mejijo ostale štiri vasi: ŽetincL Dedonjci, Zenkovci In Slov. Gorica, ali kakor jo imenuje ljudstvo: Gorca. Od Sv. Oo-tarda (Monoštra) v Rabski dolini, najbolj severne točke ogrskih Slovencev, pa do Požuna ni razdalja »le dve uri«, ampak okroglo 150 km zračne črte! (Ne, to tudi ni točno, ker je južno od Požuna še cela vrsta slovaških in jugoslovanskih (hrvatskih) selišč. da si tu Čeho - Slovaki in Jugoslovani takore-koč skoro podajamo roke! Opomba ur J Članki, ki naj služijo občinstvu v informacijo, se naj pišejo z večjo temeljitostjo in solidnejšlm znanjem! — ZaL da Je bilo naše zanimanje za ogrske Slovence do zadnjih dogodkov neznatno: posebno pokrajino severno od Cankove do Rabske doline poznamo prav malo. Zadnji klasični opis tegm dela nam je podal Božidar Raič leta 1863. v Matičnem koledarju in letopisu, V po! stoletju se je spremenilo marsikaj Slovencem v Škodo: od zapada prodirajoči nemški vpljv. od vzhoda madžarizaciia po šolah in uradih so občutno zožili meie Slovencev: narodna zavest v teh krajih ni bila posebno razvita. Tako bi v slučaju ljudskega glasovanja doživeli tu bridko razočaranje. Največjo pozornost bo treba posvetiti tej pokrajini. Ugodnejše so razmere od Cankove preko Tišine tje do Medži-murja. — ker je slovenski pas tukaj sir ji in ljudstvo je imelo vsaj med duhovščino zaslombo. V Cankv^vi je drami! narod še v Slomškovih Časih narodni Župnik Borovnjak, neprecenljivih zaslug in si je pridobil tišlnski dekan dr. Tvano-czv in v novejšem Času J. Klekl. Literarno delo je seveda v pretežni večini nabožnega značaja, toda v narodnem duhu in našem Črkopisu pisane »Novine« so kljub svofl skromnosti rodile lepe uspehe Vrh tega ie ta del ogrskih Slovencev v ozkem stikn s Štajerskimi Slovenci od Gornje Radgone do Ljutomera, kar je krepilo njegovo narodno zavest; to se je krasno pokazalo pr! zadnji narodni manifestaciji v Ljutomeru. Narodna odbora v Ljutomeru in Gornji Radgoni naj posvečata posebno skrb našim bratom onstran Mure, da se tam osnujejo agitacijskj odseki, da se preprečijo načrti madžarskega nasil-stva. Tudi marib. »Zgodovinsko društvo«, k! se je v svojih publikacijah rado oziralo na ogrske Slovence, se nt! zdi poklicano, da sodeluje pri reševanju te važne veje Slovenstva: zmožnih Ifudt ima v svoji sredi dovolj. Mogoče je organizacija ogrskih Slovencev od Med-žimurja tje do rabske doline Že izvršena in da je na* pesimizem v LJubljani neutemeljen. Za natančna poročila v tem važnem vprašanju bi bili poklicanim činiteljem hvaležni. = LuŽlčki poslanci se oglašalo. V saškem deželnem zboru sta pred nekaj dnevi podala lužička poslanca Bart in Kocke! oster protest proti uničevalni politiki saške vlade, katera s pomočjo šolskih zakonov izganja jezik lužičko-srbskih otrok iz šole. Iz seje Nerodne vlade SHS v LJubljani z dne 14. listopada 1918. Dr. Defranceschi ne more sprejeti zastopstva koristi na Dunaju bivajočih Jugoslovanov, zato pooblašča NV Nar. vlado, naj se imenuje generalni konzul dr. Schwe-gel zaupnikom NV oa Dunaju. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da Je imenovan za poljskega poverjenika (charge^ d* affaires) pri jugoslovanski vladi v Ljubljani dr. Marceli S z a-r o t a, ki odpotuje nemudoma na svoje mesto. Neka družba Jc nakupila na Hrvaškem večjo množino živil po visokih cenah; to blago Je bilo na Železnici zadržano. Družba prosi za izvozno dovoljenje v Nemiko Avstrijo, kamor je bila pošiljatev namenjena. Nar. vlada je sklenila, da zapleni ta živila in jih razdeli po maksimalnih cenah med ljudstvo na Štajerskem in Koroškem. Nar. vlada se le pečala z vprašanjem, kaj je storiti s preskrbnlnaml, ki se nanašajo na dolgo dobo naraj n niso bile do l. novembra 1918 izplačane. Zao«tanki, ki znašajo na dolgo dobo nazaj In niso hlle do 1. na ta način, da so .prošnje za preskrbnine, oziroma tožbe radi odbitih oreskrhnin le?a'e dolgo časa pri dotičnih preskrbninskih komisijah ali pa so se vlagale zelo pozno in prijavljale upravičenost do preskrbnine za dolgo dobo nazaj. Sklene se. da se take preskrbnine za sedaj ne izplačajo, ampak se bodo Izvršila preje poizvedovanja glede resnične potrebnosti. NV v Zagrebu sporoča, da nrfdeta člana predsedstva Svetozar Prlhičević in dr. Pavellč v LJubljano ta zaprisežeta Nar. vlado, ter prosi, naj se določi čas. Nar. vlada predlaga, naj se zaprisega IzvtšI v nedello. dne 17. novembra dopoldne. Podpolkovnik generalnega Štaba Ul-manskv poroča, da so pripadniki držav, v katere je razpadla Avstro - Ogrska, unlčffl mnogo dragocenega materijala, samo da tri prišlo nam v roke. Sklene se. sporočiti to vladi Nemške Avstrije tn Ogrske, s pristav-kom, da Narodna vlada r*dMania vsako odgovornost za ta materijal. Vsem i"*adom se naroči đa se tituliralo v uradnih pisnih ndre^ati samo z »gospode, da se onnste izrazi kakor »blagorodje« !n podobni In da se tndi v naslovih na vse urade z Narodno vlado vred opusti dosedanji običaj »slavni- ali »visoki*. Ker Imena nekaterih javnih eesloftff ne odgovarjajo več njihovi sedanil rabi in dajo novod zamenfavam, se določi, da se dosedanje ooslonle deželne vlade na Blef-weIsovi c*«rl fmen'da »nalača Narodne, vlade«, dosedanji deželni dvorec pa kratko » dvorec. Delokrog trgovske m r^-trdSVe zbornice v IJvMfanl se raTtejrne Pa cej0 ozen> !Je Na«*odne vlade SfTS v Liubllanl. Se?a se oh 5. nrl "0 mJnr-t nreMre In rmdftfffite kot sv"nna cela Narodne vlade In Nar^dne^a Wfa o* s urf. Dr. Korošec se le "arnreč obrnđ po f>Mh\ y\ «0 se vrnili »z Svic- drtr>ov, r 270. štev. »SLOVENSKI NAROD4' dne 15. novembra 1918. Stran 3. gospodarska in finančna vprašanja v Švico, da stopijo v stik z ententnimi krogi in z našo delegacijo, ki se nahaja v tujini, glede finančnih in gospodarskih vprašanj. Finančni odsek Narodnega vjeca je sklenil, poslati v Švico šest delegatov, katerim se pridružijo štirje Slovenci (dr. Brezigar, Ivan Hribar, Anton Krali in dr. Jak. Mohorič). Potovanje bo Informativnega značala, da se spozna stališče entente zlasti glede naše valute in glede obveznosti J^ooslavije proti avstrijskim vojnim posojilom. Zato se bodo odposlanci informirali rudi o vseh drugih vprašanjih gospodarskega in finanč-rega značaja, tako da bo kompetentni oblaki mogoče, na podlagi njihovih poročil starin* konkretne predloge glede ureditve naših financ In preskrbe prebivalstva z gospodarskimi potrebščinami. Dne 14. novembra se pelje zadnji vlak tujih vojakov skozi nase kraje. S tem je srečno končana nevarnost ki je pretila našemu ozemlju, izvršena pa rudi glavna naloga, ki so lo imele narodne straže, namreč varovati našo last proti vsem možnostim, Id so združene s prehodom velike, brez pravega vodstva umikajoče se armade. Zato se narodne straže z 20. novembrom razanste, ako niih dalj^eg* nridržania ne zahtevajo izredne razmere. Vse orožje in Tiunici'o imajo člani narodnih straž izročiti crrožniSkim postaiam. ki se ojačijo. Na izročitev orožja polaga Narodna vlada posebno važnost ker orlhalajo r>d raznih strani vesti o rra^ičn'ri nesrečah vsled rabe nrožja t»o civilistih. 01<°dc razpusta narodri b straž se Izda naredba sporazumno z V^rodiim svetom. V na?em ozcmlra se nahaia mnogo častnikov, ki svoie plače za mesec november *e "i^o dobil! In so dostikrat brez sred-f*sv. Častnikom slovenske narodnosti na .^venskem ozemlb* sc plača polna mezda za mesec november, ako le Še niso dobili. Razglasi Narodne vlade. RAZGLAS. Na Slovenskem je vse polno vojaških barak, ki Jih Je moštvo zamutilo in so sedaj brez varstva in Izpostavljene nevarnosti, da lih brezvestni ljudje poSkrdujejo. podereio In odneso. Tavnost ooozarfam. da so te barake last države Sri5. občine pa. v katerih okrožju barake leže. da so dolžne skrbeti za njihovo varstvo. Barake se bodo itak pozneje oddale notom lavnih dražb ali občinam ali zasebnikom, in ni torej samo v korist drŽavi, ako se sedaj očnvajo, temuc tudi dotičnih okrajev. V LJubljani, dne 14. novembra 101Š. Poverjenik za narodno hrambo: Dr. Lovro Pogačnik !. r. Vojaške zadeve. Tlsfl neaktivni častniki m vofnsTd uradniki, ki na podlagi naredbe poveljstva za narodno brambo z dne 11. novembra t 1. (Uradni list št. 5/65) izstopijo iz aktivnega vojaškega službovanja, dobijo poool-ne prlstoibine za mesec november ti. — ako teh drugje še niso preieli — ori svojih -'ovenskih kadrih v Liubliani. Borovljah. Celju In Mariboru. Častniki, katerih pristojni kadri se ne nshajaio v slovenskem ozemlju, dobe te r:i^to"bine pri gospodarskem uradu, ki se 7***asno pstanovi pri štacilskem poveljstvu v I hibljani. Na irplačnm listini na! vsak gospod h -*"oročno potrdi, katera Je b*la nfesrova zadnja Sarfa v avstriskl armadi ln od kdaj je v dosedanli šarži. Pazvente^a se mora vsak Častnik nri izplačilu l7V?rnri 5 prdšnlo in sedanjo ve- l?3viy> legitimacijo. Ir*tenc?inca poveHenfstva za narodno brambo. Prosilcem v uefinosf. Narodni vladi v Ljubljani in njenim posameznim poverjeništvom prihaja dan r.a dan veliko število dopisov uradnikov "in uslužbencev iz domovine in iz tujine, s katerimi se dopisniki stavijo narodni vladi na razpolago ter prosijo sprejema v službe v domovini Da bode država rabila obilico novih moči in bode vestno upoštevala primase, je lasno, in prosimo vse prizadete, da še začasno potrpe zaradi končne rešitve stavljenih- želj. Iz ozirov na stvarno pravilno oddajanje službenih mest in z ozirom na sospodarsK i stran teh zadev treba pa vladi pustiti čas. da dobi pregled čez potrebo slede uradnikov in uslužbencev In čez prosilce, ki so na razpolago, ker se bode ~ele t.dal moglo rešiti vsa ta vprašanja v korist skupnosti ln kolikor možno ugodno za posSĐOnlte. Začasno naj pa ostanejo uradn. in uslužbenci po možnosti na svojih mestih in po treznem postopku varujejo svoje last-- koristi, kakor znajo in morejo. Upošteva naj se zlasti, da smo vlada, katere dolžnost je voditi usodo naše skupnosti le za prehodno dobo, vsled če*ar ne moremo v vsakem slučaju prošnjam naših rojakov s končnim] odločitvami ustreči. Prosimo do- pisnike, katerim posamezno ne moremo odgovoriti, naj uvažujejo to našo splošno navodilo_ Narodna vlada.^ Dnevne vesti. ,— Protestni shod proti italijanskim n*0il*tvom. V nedeljo ob 10. dopoldne se vrši kakor čujemo na Kongresnem trgu velik shod. na katerem se bo slovesno protestiralo proti okupaciji slovenskega ozemlia s strani italijanskih čet in proti italijanskim naail-stvom. Na shodu govore predsednik Narodne vlade P o g a č n i k, poverje-nik za prehrano župan dr. Tavčar in goverienik za socijalno skrbstvo Anton . r i s t a n. — Svečana rapriseera Narodne vlade. V nedeljo sc pripeljeta v Liuhliano oba poslujoča podpredsednika Narodnega Vijeća v Zagrebu Svetozar P r 1-b i č e v i c" in dr. Ante P a v e 1 i ć da zaprisežeta Narodno vlado v Liubliani Narodnemu Vijeću v Zagrebu. — Podpolkovnik Milan Pribičcvic. Kakor poročamo na drugem mestu, ie prispel danes v Zae:reb srbski podpolkovnik Milan Pri b i če vi e. Njegovo ime ni znano samo na našem slovanskem lugu, amnak sirom vsega sveta, saj je bil on med prvimi, ki ie iel sistematično in z neumornim delom širiti jugoslovansko ideio'. In da so se ideie. ki iih ie on propatiral in iim ustvarini rodovitna tla. končno uresničile, ie brez dvoma v mnogem oziru pripomogel samo ori. Nieecvo delo bo mogla po zaslugi oceniti še le zgodovina. Nam pripada samo dolžnost, da ga že sedaj, ko le stopil na iucoslovansko. izpod av-stro-osTskeera larma osvoboieno zem-lio. naiiskreneie pozdravljamo v imenu vsega naroda kličoč mu navdušen slovenski živel! — Finančna komisija Narod n etra Vijeća v Za/Trebn. obstoieea iz tre:. Ivana H r i b a r i a. dr. Milka Brezi-g e r 1 a, Ivana Krali a., dr. Jakoba Mohoriča odpotuje danes v Švico. — Člani kulturi: o era odseka Nar. sveta se pozivliaio. da prideio k seii kulturnega odseka, ki se bo vršila jutri, dne 16. t. m. ob 4, uri popoldne, hotol >Union<. srebrna dvorana. Pri seii so bo konstituiral odsek. — Iz politično službe. Vladni tajnik Fran Podboj ie premeten v Litijo in prevzame vodstvo ondotaoga okrajnega crlavarstva — »Glasbena Matica. Koncert na čast srbskim i u n a k o m ie bil snoči tekom treh ur razprodan! Dobiti ie danes bilo le še one vstopnice, ki so se včerai obvezno naročile. Občinstvo nuino prosimo, nai svoic prostore sigurno zasede točno ob % na 8. in naj na svojih prostorih v dvorani (ne na hodnikih in garderobah) pričakuje korporativnega prihoda srbskih častnikov in odposlancev moštva. Posel pri garderobah nai se okolu pol 8. ure odpravi. Vsako nepotrebno postat a m'e na hodnikih in v garderobah naj se gotovo opusti, kdot ie odpravil garderobo, nai takoi odide na svoi prostor v dvorano Naval občinstva bo velik, zato prosimo, nai občinstvo vzdrži uzoren red in točnost, znnk dozorelosti naroda. Tudi pri odhodu častnikov po koncertu naj občinstvo napravi častnikom špalir. Vhod in odhod občinstva nai se strogo vrši po navodilih rediteljev. — Bratle Sokoli, ki se sobotnega koncerta, orireieneffa na čast bratom Srbom, udeleže v kroiu. nai se zbero naikasneie ob K na 8. v restavraciii >Uniona<. — Vstopnice za brate Sokole se dobe v uprr.vništvu s-Slov. Naroda« pri br. Leon > Fran k e I d. — Veselice no deželi v ^proslavo* Jugoslavije se nepretrgoma vrste in različno, po okusu vprizariaio. V nedeljo, dne 10. t. m. ee ie vršila nekie velika ljudska veselica v >proslavo< Jugoslavije. Gostilne so bile seveda natlačeno polne, na vsporedu v prvi vrsti ples in piiančevanje. Treznim ljudem se erabi kar poceniai o taki pre-napetožl. (pač le sebi v zabavo) ki vprizariaio resnemu in skrbi polnemu času tako neprimerne z?.bave pod krinko naša mlade Jucoslaviie. ki vendar hoče in mora dokazati, da ie zrela za svobodo in neodvisnost. Le daimo duška svoiemu upravičenemu navdu-seuju. toda dostoino in časti svobodnih državljanov vredno! Pavno ti neodgovorni elementi, ki spravljajo razpe take razbrzdane veselice v proslavo Jugoslavije na dan ne , store ničesar stvarnega v korist naše miade države. Mislim^ in z menoi še marsikdo, da ie sedai čas dela in ne čas brezskrbnega rajanja. Pred nami so še težki dnevi, ne prikrivajmo si. ki bodo zahtevali trezne razsodnosti in krepke vstralno-sti, možke odločnosti nascara troedine-ara naroda in zlasti nns Slovencev. Poglejmo brate Srbe! Kako hitro in krepko so Drn*li za delo, kako brzo so nam priskočili na pomoč! Pri nas bi bilo za sedai nai potreb neiše, da se moštvo po deželi oreranizirn za koristno delo: po- se trebovali bodemo krvavo še vsakega posameznika. Sokoli in orli, orlice in sokoliće, svobodni državljani in državljanke delujte za državo Jugoslovansko! Varuite in proslavljajte nažo neodvisno domovino z deli, ne z besedami in plest Delo, delo in Še enkrat delo, to nam bo prineslo mir in blagor, ter nam ustvarilo neodvisno, svobodno Jugoslaviio. — Vsi v Linbliani in bližnji okolici nastavljeni častniki nai iaviio z dopisnico mestnemu poveljstvu v Ljubljani do 20. t. m. stanovanje in oddelek oziroma zavod, pri katerem služijo. Tudi vsaka menjava stanovanja se mora takoj javiti. — Vsi vojaki, kateri so bili dopust prekoračili in so iih radi tega ali katerega drugeea vzroka privedli v sv. Petra vojašnico v Liubliani k eskort-nemu oddelku in se iim ie pri tei priliki odvzel kak denarni znesek, ee nai v svrho izročitve teh zneskov iaviio pismeno ali ustmeno pri bivšem poveli-niku navedenega oddelka Anton N a-g o d e t u v Ljubljani, Franc Jožefova cesta 11, ker se bodo sicer vsi denarni zneski po preteku S mesecev izročili državni blagajni. — Oklic vsem. ki imajo ali siražiio avtomobile. Ker po noči zmrzule, ie treba takoj po izvršeni vožnii izpustiti vode iz hladilnika in^ motorja. Tudi iz pokvarjenih avtomobilov se mora takoi vso vodo izpustiti. Drugače popokalo btene cilindrov motorja in cevi hladilnika, — Poveljstvo avtomobi ine Četo II. voi. odseka TJrad. št. 7*}. — Zbiranje vojaške obleke in opreme. Vso voiažko opremo (mon-ture, perilo, obuvalo, iermenie, odeje itd.) ie odda tati v bolgitski vojašnici, obiekt XV. nadporočniku Pučniku. Odpuščene voiažke osebe oddajo opremo pri svoiem oddelku. — Društvo inženeriev vabi svoie člane, da se udeleže sestanka, ki se vrši v soboto, 16. t. m. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti ob pol 8. zvečer. — Zasebni uradniki in n radnice, kateri so se priglasili pri >Dru*tvu za- ' sebnih uradnikov in uraduio na sloven skem ozernliu*' k poučnim tečaiem rabijo, da se v nedeljo, dne 17. t. m. 00 10. uri "dopoldne zanesljivo snidejo v restavraciji Narodnoara doma. kier se bodo določili dnevi in ure pouka Prideio naj vsi, da n** bode kakecra nesoo-razumlienia. — Pristooaite kot člani k JDruštvu zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju< s sedežem v Liubliani. Pripravliaio se važne, dela v^tvo in tudi urarlništvo zadevajoče odredbe. Treba ie, da se zasebno uredništvo tesno strne in že takoi v začetku zastari vse sile, da si izboljša v novi državi svoi položni. — Pozor železničarji! V torek, dn^ 19. novembra 1918 se vrši v dvorani Mestnega doma v Liubliani i a ven železničarskj shod, katerega sklieuieio združene železničarske or-ganiznciic. Začetek ob pol S. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju železni čarter. 2. Volitev centralnega železničarskega sveta. Poročevalca: sodrug Kopač, in g. Kejžar. Na ta shod smo povabili rudi poverjenika za promet — Sklicatelii. — ČeSka indu>iriiaXna banka, no-drnžnica Ljubljana. Češka industrijal-na banka ie darovala fdndn zaostalih po padlJh čeho-slovaških legionarjih 125 000 kron in zbira darove za ta dobrodelni namen, — Koresponden^ui urad NV v Ljubljani sporoča tem notom vsem onipi, kt so se mu ponudili kot stenografi, oz. telefonski uradniki, da so sedai že vso službe v korespondenčnem uradu oddane. Posrečilo se ie namreč pridobili uradnike sedai razpuščenega, prei c. kr. korespondenčnega urada tržaškega. — Svarilo. Čujemo od izvestne strani, da se hoče z vsemi dopustnimi sredstvi nastopiti proti onim breafitid-nikom slovenskega pokolcnja, ki še danes lazijo v nemško srledalisče. Te misli ne moremo odobravati. Pomiluj-mo rajši te zasleoljepe nesrečnike in v ostalem prepuščaimo novemu času, ki bo skoro in tudi temeliiio poskrbel, da se bodo prav vsi sinovi našega naroda zočeli zavedati svojih narodnih dolžnosti in svojega narodnega ponosa. Zato moramo resno svariti pred vsako nepremlSnenoslio. — Kdo ve kai? Kdo izmed vrača-iočih voifikov iz tirolsko fronte bi vedel kai povedati o enoletnem prostovoljcu, desetniku Leopoldu Struna. . dod^lienem k 8. češkem pešpolku fShirmbaon 4 M(TK). Omenieni se ie nahnial še 23. oktobra r.a Monte Aso-lone, oziroma, na Monte Pertica. Komur bi bilo kai znano o niem. nai blagovoli spnročiti na naslov: J. Struna, skladiščni mojster, Liubliana, držami kolodvor. — Zftdutnica za raniko gospo Franio Trtnikovo se bere iutri ziutrai ob pol 8. nri v Trnovski cerkvi. — Pomota. V včeraišniem Poročilu o soji Narodne v bide dne 12. no\ ernbra nai se izpusti zndnii stavak -'o ustano- vitvi okrožnih glavarstev na Spodnjem Štajerskem), ki ie prišel oomotoma v poročilo in ni točen. Mengeš. V nedeljo, dne 17. t. m. ee priredi v Mengšu ob 3. popoldne slavnostni obhod v proslavo ustanovliene Jugoslavije. Po sprevodu ie v Društvenem domu predstava s petjem ln godbo. Vabi se k obilni udeležbi tudi iz okolice. Narodno obrano na Turjaku smo ustanovili 10. t. m. Priglasilo se ie 4*1 članov voi ako v. Za načelnika ie izvoljen posestnik e. Jožef Kožar iz Turjaka. Iz Semiča nam pišejo. Bolezen tudi v Semiču in najbližnii okolici čedalje boli razsaja; ni era dneva, da ne bi bilo mrliča, v več hišah so cele družine bolne. In kar ie naihuie. nimajo ti bolniki nobene prave hrane, ker tudi na deželi so siromaki, ki so odvisni le od tesra. kar kupiio. Naiboli se občuti pomanjkanje sladkorja, kateresca smo v avgustu nazadnje dobili. 2ive največ od raznih čaiev in še ti so neoslaieni. In potem pomanjkanje mesa. Zadnja glava se ie v Semiču zaklala meseca februarja, in potem celo leto nič več. tako da ubogi bolniki v najhujši bolezni nimajo žlice iuhe. Kdor ima seve denar, dobi meso v Metliki po 24 K kg ali siromaki si tega ne moreio dovoliti. Zato prosimo, naj bi se enkrat tudi na nas sporno ili ter nam poslali sladkor in dovolili neka! srlav sroveie živine zaklati, mislim da v teku 10 mesecev se bi smelo tudi nam košček mesa privoščiti, katerogra so deležni ^koro v^i večji kraji teden za tednom. Upamo, da ta pritožba ne bo ostala srlas vpijočega v puščavi. Iz vilaieta Volosko - Opatija — Madžar okrajni zrlavar 7*1 u rat v Voloski se poslavlja in odstopa. Za slovo ie povabil svcie milienee. ki so mu bili desna roka v aprovizaciii on na njim radi vojaščine Boji se Jugoslavije! Gre naj hitro! KiloffTam mesa 2 K. Od sobote 9. t. m. prodajaio v Beljaku raeao po 2 K kilogram. Vob^n mesar ne ?m*» več zahtevati. Po gostilnan se seveda zbosr teua nižajo e<-ne. Rarefe detdSIe. Iz aiedališke pisarne. Danes, v petek se igra na čast srbske posadke Finž«zoriev narodni ;grokaz >Divii lovec izven abonementa. Opozarjamo, da &e prične predstava točno ob 7. zvečer. — V soboto. 16. t. m. se ponori VoHerova komedija >Naralšlie-ni bolnike za abonement >Cc. — Zadetek ob 8. zvečer. — V nedeljo popoldne ie ljudska predstava ob zntžaiiifi cenah >MoraIa L-ospe Trnllkflf izven abonementa. Zvečer se vprizori letos prvič* Orrinčova kmečka d vode tanka iV Ljubljano io dajmo* ;n Ale-evčeva satir' »Nen "H ne zuaio« izven abone-moT\ta. — Za prihodnii teden ie na re-pertoarru ?.re.MaHi Miohus«. — V mnfo, 2ll t m. ob MS. se vrši prva klasična predstava za diiake >HamleU. - Vsak sedež v parterju eii na balkonu v»sliu 2 kroni, ložni sedež pa 3 K. dijaška stojišča 1 K, navadna stoiišča 80 vin. Mim Up • Znižanje oene za meso na Madžarskem. Dunajski listi poročajo, da ie madžarska-vlada določila, da prvovrstno Ueso ne sme stati več nego 11 kron, drugovrstno 8 kron za kilogram. Mesa ne manjka. • Pogromi na Žide v zapadni tiaiiciji. Na Dunaj so došla poročila o posromih v zapadni Galiciji, posebno hudi so bili v Buczaczu in Zatoni. Umorjenih je bilo precej Zidov, mnogo ranjenih, škoda znaša okoli 20 milijonov kron. • Živila za bivšega cesarja Karla iz Bukarešte. Cesar Karel je dobival tekom zadnjega leta :nuogo živil iz Bukarešte. Tako na primer je bil poslan rta njesov. d.onii urad iz Bukarešte dne 25. jan. t 1. cel vagon živil in spremljevalna listina je obsegala 87 postavk, med drugimi 4000 kg moke (3000 kg najfinejše), 974 kg slanina. 1440 jajc, 500 kg testenin, gosi, govejega mesa, razne kuretnine itd. Vojaki ua ironti so umirali za puhlo repo in gnilim zeljem. • Cika Pera jaše konja bela . . ..« Gospa Adela MUčinović ie opisala svoje utiske Iz Srbije iz zadnjega časa pred umikom nekdaj avstro - ogrskih čet. Težko je bilo to življenje. .Mnogo jih je hotelo v "^vico k svojcem, pa so napisali nebroj pri.Senj za drag denar. Kar naenkrat je počil glas: naši pridejo. Pričelo se je gibanje. Vedno več je bilo vozov z napisom K6ln, Stuttgart, polnih zlatega srbskega žitnega zrna, vse se vozi, vse odvaža goved ovce, prašiče, Rusi in Italijani nosijo košare, korita, postelje, štedilnike itd. Prišli so ljudje v Srbijo z dverrri kovčegoma. sedat jih vozijo s seboj trideset Vse to je iz »sovražne dežele*, i-vvaba . . . Dan, poln solnca. Prihajajo vesti iz Zagreba, vesele vesti o manifestaciji, o veliki Jugoslaviji. Radost jo ne- popisna, posebno le, ko z Juiss. nridejo glasovi, da general Milan Pribićević vodi jugoslovansko armado. Vse je vzradoićeno, izveiajo se trobojnlce In gospe, ki niso ves čas slekle črne obleke, se prikažejo svetlo oblečene, ko pričakujejo dohod zmagovalne armade. In ljudje, ki so odreveneli v borbi za življenje, se zapiralo v svoje hiše bi Jočejo od radosti kakor otroci. Tam ztmtl pa pojelo otroci -veselih llc«: »Cika Pera (stric Peter) jaše konji bela, za nJim ide Amerika cela«. Aprevlsaciia. 4- Meso na zelene Izkaznice B it 1001 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št 1001 do konca prejmejo goveje meso v soboto, dne 16. t m- popoldne v cerkvi sv. Jožeta. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št 1001 do 1200. od pol 2. do 2. št 1201 do 1400, od 2. do pol 3. št. 1401 do 1600. od pol 3. do 3. št. 1601 do 1800. od 3. do pol 4. št 1*01 do 2000, od pol 4. do 4. št 2001 do 2200. od 4. do pol 5. št. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. št 2401 do konca. -4- Nove izkaznice za sknpmo nboz-ne akcije A- Stranke skupine A, ki so prejele nove izkaznice, bodo odslej dalje prejemale vsa živila na te nove izkaznice. Jutri, v soboto. 16. t. m., dobe prvič.nanje meso. 4- Mestna aprovizacija bo proda-jala strankam I. uradniške skuoine klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto dne 16. t m. dopoldne št 1 da 250 in popoldne št. 250 do konca. — Vsaka oseba dobi pol kilograma: kilogram stane 16 kron. -t- Marmelada. Mestna aprovizacija je razpisala oddajo marmelade za uradniške skupine, a vsako osebo le razpisano pol kilograma marmelade, to pa zaradi tega, ker so pri zadnji razdelitvi, pri kateri so dobile vse skupine ubo'ne akcije po 1 kg marmelade, prejele uradniške skupine le po po! kilograma mar-mehufe f Marmelada za I. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto, dne 16. novembra dopoldne pri Muhleisnn na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: od 8. do 9, št. 1—170, od 9. do 10. It. 171 do 340, od 10. do 11. št. M\ do konca. Stranka dobi za vsako osebo V« ker marmelade, kilogram stane 4 krone. f Marmelada za n.. ni. in IV, uradniško skupino. Stranke II.. III. in TV. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto, dne 16. novembra popoldne pn Mfitiletem na DunalafM cesti. DMo-čen ie ta - le red: od pol 2. do pol 3. stranke r l-rka^nicami TT. uradnik skupine, od pol 3. do po! 4. srrnnke z izkaznicami III. uradniške skupine, od pol 4. do 5. strarsVe z izkaznicami IV. uradniške skupine. Stranka dob' za vsako osebo f/t kg marmelade, kilogram stane 4 krone. o. ArtrovIzacHa .!n*ne želemice oddala sledeče: korene a 100 kg — 30 K. milo al kg — 18 kron, kis. suhe »obe ffr»tr*vski sir. usnje ter trake za čevlje, škrob, čajni nadomestek v vsaki množini. Izdajatelj \n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina hi tisk »Narodne tiskarne« izdihnila je trpljenja polno dušo naša dobra mati, stara raatf ln tašča, gospa vdova po Čevljarskem mojstra danes ob Četit na 9. v jutro, v starosti 71. let. Pogreb nenadomestljive bo v soboto, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 21. Vsi, ki ste jo poznali — ohranite jo r blagem spominu LfBbljaxaat 15. novembra 1918. Družini Malic ln laliska. k2I njcgovodio veščega amerikanskega knjigovodstva, v svrho naložitve knjig v svojem prostem času proti dobri nagradi. — Ponndbe pod ,jFo-stranski zaslužek $435" na upravništvo »Slovenskega Naroda". Potrti javljamo vsem, ki so poznali dobroto in skromnost naše iskreno ljubljene žene, matere, stare matere, hčere, sestre, tete in tašče, gospe • » tA • • f a fttfilA ŠJBlflflflfi da je ugasnil plamen njenega življenja danes ob eni uri zjutraj po dolgem in mučnem trpljenju. V soboto, dne 16. t m. 3o pospremimo na poslednji pok* na grič Sv. Križa k večnemu spanju. taga prt Bibnldi dae 14. listopada 1918. Inu Rus, soprog. — Vilko, Mara, Albina, Angela, otroci. — Br. Milan Lesnei, Ivan Mikelio, Ignao Oralam, zetje. St 15.329. ZGLAS V interesu varnosti javnega, v sedanjih časih tako intenzivnega prometa po cestah v Ljubljani opozarja podpisani mestni magistrat na predpise cestnopolicijskega reda, zlasti na določila § 17. da sta hoja in postajanje na cestah (na cestišču za vozove) nedopustna, § 18. da se je v obmestju ljubljanskem izogibati na levo in prehitevati na desno. § 27. da je tovorne vozove prevažati 1e korakoma. § 28. da je nagla in neprevidna vožnja podvržena hudi kazni, § 37. da je vožnja s kolesi dovoljena le po cestnem tiru. § 59. da ie prepovedano na javni cesti postavljati ali puščati predmete, kateri bi ovirali prosti promet § 89. da je prepovedano postajanje na hodnikih in pešpotih, ako se s tem moti svobodni promet. — Ravno te določbe naše občinstvo doslej skoro nič ne uvažuje in ovira promet po trotoar] ih venomer s postajanjem v skupinah, ki se nikomur ne izogni o! Občinstvo se tudi poziva, da naj nikar ne postaja na križiščih cest in da se ročni vozički Itd. ne stavljajo sredo ceste. Odredbam javnih organov glede vzdrževanja varnosti in mini na javni cesti se je brezpogojno pokoriti. Vsako kršenje cestnopolicijskega reda, kolikor ne spada pod občni kazenski zakon, kaznuje se s policijsko globo od 1 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. magistrat ljubljanski dne 8. novembra 1918. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne Id. novembra 1918. 270. štev. Mizarski pomočnik zmote« vsakega dela, fSOe adarSbe s hrane »a stanova* jota. — Ponudbe na upravnštvo »Slovenskega Naroda« pod pisarski pomoćnik Mir. Proda se ven hišne oprave. — Izve se: Kri« ievniska nliea M. 4 v pt iti. v gostilni Proda se več »ga blaga in dve aevl H »taji farmltmrl po ugodnih cenah. Naslov pove upr. .Slov. Nar.« — 6497 PRODA SE Po- dporo delam, porpokrita kotfttaL tove se v L nbliani, Oxaatiaee) L nad-' atrople, vrata tU 6480 Kupi ie dobro motorno FI9L0 znamke »Wandcrer« ali »Neckarsulm« Ponudbe na postni predal 70. 6475 »• tšte. Ponudbe pod „Nufno 6465 1 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Gospodična z mnogoletno prakso pri notari jatu zeli mesta v kaki notarski riaarni. Cenj. ponudbe pod: ,,S. V. ©483" na upr. »Slovenskega Naroda«. STENOGRAFINJO veJeo slovenske stenografije, sprejmem v svojo odvetniško piiamo. — Nastop takoj. — Advokat dr. Franc Prtea, Ljubljana, Mlkoolisatva c «.4. Pristen ruski m najfinejšo paprflio in lug sa mile priporoča tvrdka 6490 PETBR STREL v MOKBON§GU. JgggT taae aa za tak«? sa dijaka stanovanje s hrano. P.ača se deloma v živilih, deloma v denarja. Ponudbe na upravo »Sloven. Naroča« pod HMi srna, 5481". H »fai a B!ila?2na brila! Nspraa«j ta več molkih nogavic cena od i K 16,— do K 30.— In več ženskih krasaih predpasnikov (etiket) in volnenih črnih čipk, cena a K 18— Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 6510 Vsaka množina raznoirstaih finih bonbonov se dobi pri tvrdki Tr*u Medica Ljnbl|m a, Trlaika eeata 4.-6418 Več novih oken in vrat različne velikosti ima naprodaj Jo«. Jntf itlc, aaiaary S trama* a * as, lomit, Belaafaka. Sprejme u4\ dva pemoeaika ia eneeni vajeaaa. Pozo? i Samski gosood, trgovec in rotnik ilč< za takoj v Ljubljani brsoV'*-esao aaba *e mojoče s kuh mo, k«: ie namerava v kratkem por c it1. Ceni. ponudbe pod , Mirna stresla •83*" na upravniStvo »Slovenskega Naroda*. BSfF* Proda s« o« !80 k* o? •nt Vprašanja pod: o.elsaii; C4!l" na upravn Irvo »slovenskega Naroda.« Sil Podpisana obžalujem in pre-klicujem vse žalitve proti gospodu Antonu Dcrmoti. T«r*x?!a KnsstS. ki jt obenem ptffektna s'ovenska ;n nemška siesograflBia, sn^eimsm. — Začasno samo pismene ponudb-1 z vse-mi pogoji. — »r. 31 Piru, odvateJk v škakljani. C459 01 M 99 v takoj rabljivem stanju, se ceno proda. — Več pri fc. A. Kregar. sVaklfama, Sv. Petra esata 21 23 65U2 Prva imto rttt. jjjgj Hrtiairija. fitegraf. laiis^tiri Nadi. Inaflnlrai :M'\i imi Ustanovljena leta 1397. ANTOM EJIffS Ljubljana, Židovska ulica I. Ceeitki na razjoolaga. W Iščeta se sa takoj hlapca poštena, pridna in močna za trgovino z mešanim blagom. ---^ F. Otlanz, Kranj. Istotam se išče močan skladiščnik, pošten, popolnoma trezen in priden za vstop s 1. prosincem 1919 ali prej, za trgovino z žganjem, špiritom in vinom, kateri je tudi kletarstva dobro navajen. Stanova je in hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponndbanik naj se osebno zglasi ali naj piše starost in kje je še bil v službi in koliko zahteva mesečne plače. 6295 Slovenskim staršem! Časi, ko so slovenski ljudje iz sramotne strihopetnosti ali neumnosti, zlasti pa pod brutalnim pritiskom nemških šefov oddajali ali oddajati morali svojo deco v nemške šole ter nemške vzporednice, so za vekomaj za nami. Jugoslavija pričakuje in zahteva od vsakega Jugoslovana, da vzgoji svoje otroke le v narodnih ljudskih in srednjih šolah. Kdor ne bo vzgojen v narodni šoli in v nirodnem duhu, ne bo knel upanja, da dosaže v Jugoslaviji količkaj ugodno eksistenco, javne službe pa sploh ne. Sedaj se šole zopet odpro. Pozivamo vse slovenske (slovanske) starše, če imajo otroke še v kaki nemški šoli ali na nemški vzporednici, da jih takoj prepišejo z lastnoročnim podpisom na Slovensko šolo, oziroma na slovencNi oddelek. Vso naao javnost pa prosimo, da stvar natanko nadzira. Mostni magistrat ljubljanski, aleaa 14. noveaafera 1910. Magistratni ravnatelj: Dr. Zar* i k. Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastne? (Fedenveiss), strojno olje, prašno olje, karfaolinej, steklarski in mizarski klaj, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ime ie vedno v r. zalogi tvrdka :: A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA. Ceniki se a {as vojske ne razpošiljajo: Comont so odda v zameno za seno ali tudi ovseno slamo. Istotam aa prodajo aa MT k rftraagarvn do t lf Iti. »3$ IVV 0| iv Esce se ribic priden in polten za Savo med Medvodami in Kronjam. Prosto stanovanje v Trboiah. Ako bi bil čevliar, imel bi lahka lep postranski laslulek. — Po nudbe ns E Oelens, Irsoi — 64 V samostojno hišico v mestu so tsse ta Riarafea rasaa ajosoodia ■ ki je dobra in štedljiva kuharica, zmotna vseh hi*.n:h opravil, kr ?nja in v.l!s*a perica. Nadzorovati ima dva to« loobvczna otroka. Ponudbe s prepisom zadnjega spričevala in z zshtcvo pl«č^ naj se voošlie pod „9*varna častil vrcdcl Siv. S v Ljaklfaai'. - 6501 s prevleko vred, obstotača iz kananeja, 2 fettlov, 4 stoiic, dalje 5 garnitur (les) za zavese, 4 psr* novih Čevljev za molke št 40 45 (boksusnjt). 1 mo*k« obleka nova, I sukmiea iz phša. 1 pe-leMna in 1 par čevijev sa 10 letno deklico. %m ^rrrjav aaaolo aa iiaao soboTlJa aai-ooMio razpoiilialaioa — 6160 Bttfai«r9 §nA%Of Bukova drva suha. več metrov, sa prodaja. Poieve se na listati sssU iT r gostilni. Krojaškega pomoinika v trsino delo sprejme Ooiofnlk a KaavtflUc«. — Delo stalno. — Hrano in stanovanje v h Si. 6514 lay Crro'tao so vas s%X£ mM Bitisiin za civilno, uniformiko malo in ve! ko delo rn atiateaa ^lima«!aa hrala-aiasa na c sira, £e aatoargeva al. S, L mbljaaa. v 6498 livovko, Irop-naves, brina - as, ram, konjak, likerje, Sar*ft*mi«c ssr&po* ra!a ir^eul/ia b474 M^-:!. a. ptsspfots hotala liMion. naj si je ogleda na Slssskl aasti IS. s Izgubil se |s p svetlo siva barve (Sticheihaarigtr Stsll-pmtsch) z odreiznim repom, sre -nje velikosti; imel je ovratnik z ni"i«om ,7Ž. Ia! 3r!fj ^'do Paldaasl 624««i Eventue.no r^ruČiJo nroti nagradi pros. iorlsrT v Sns«r*vrfca, oosta Ma-a!e>?!cra, Ba!aa'rko. M76 Ta^rtovaini odsek iaina ieiea&iea patra^afe taso] va^is število Cslsveov, zMBT\m, tesar?©^ in isisarje^ za stalno deio. Zgasiti se je v pisarni gori imenovane** odseka na giav-non kolodvoru v Ljubljani II. nadstr. — Profesijon^sti naj prineso s s*boj svoia učna izpričevala. 64S4 Lsoo, zračna — STANOVANJE s 3 do 5 sobam m pritik!;nj»mi so iiče za takoj aH pozneje. Posredovanj* se plača s svoto 2 0 kron ter z živli in drugim blagom. Ponudbe pod „Stalna ia sairaa straaka S179if na uprav „blovenskega Naroda«. sprejmem v svoio odvetniško pisarno Nastop takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Toinfnlak, cdvstvl1! v L aa.aai. Slov. rrs S Krerna za britje naiboljSe kakovosti, porab na brez vode, porcelanski lonček fc 7*60. MILO m BPfiTJS pristno, naiboljie vrste, 3 kom. EO.— 1 kg E 34.—. Prt ti vpoSiljatvi zneska naprej dobavl;a M- Jfixker, eksportno podjetje v Zagreba štev. iS, Petrla aka 3 III. Hrvciaka. — 4798 Valeatla Maček XS tor. slamali* r SsKialaa, priporoča si. občinstvu slamaatih žalaor, slamaat^h aaelalator« slaasnatili prađ-nraialkor ia pfrila, tomno, rsoiro in orno. nnmm slike io naravne veliico?tif kak-r tudi •ijmte p xl:\i u plahta iavisajo umetniiko po vsaki fotograf m 185 Davorin Eovšek prvi fotografski in povečevalni zavod f Ijibljasi, Xo1o5perska nI 34 h se da lahko takoj v najem. — Merila Jolaais, Itaraaot 1. Lj obli sna. 6431 Delavke (3 K na dan in hrana) se sprejemalo takoj. Sklat.see sa vajnska opravo bel«llaka volasćafea, oefekt SV. mam z večletno prakao k parni iaffi se spiejmo. — Cenj. ponudbe s pogoii proti A. DomicolU it Peter n. Er. roda se: povolnomo ntva fina aft^Ialka cklaka radi smrti po r - i cen — 'o *ve oe PoSalrvk, T^flatar, Sr« tanktiraov«. ul. O, I. nnilstr. 6 1" več vagonov, je za takojšnjo dobavo oddati po ugodni ceni. — Ponudb p rnd ,P. J. 28 6470« na upravniStvo ».Slovenskega Naroda*4 VST Not«r^:T~^ tudi novinca, sirs{ms tako) aotar HurJcvernlk w Lfub^an;. ?rods so pop??Inorja nova moška obleke, no aim»k! površnik (zadnja moda), nov gramofon s pribl KO nloščam , ter daljnogled. Ogleda se lahko vsak dan med 2—5. uro. — Naslov v upr. »Slovenskega Naroda«. 6'^6 Ui mm. F. E. Eaieer. puškar, S^lenbargova oliea stev. S. 635' z vrtom se proda. Leži v sredini mesta na zelo prometnem kraju. V hiši se na-haieta 2 prodajalni. — Naslov pove upravniitvo »Sloven. Naroda«. — 6416 po solidnih cenah le orl domači tvrdki M. Tomsiia, Lnbl.aca. Sv. Jakaka ivff S. lstotsm naprodaj večja množina praznih sabo{ev. 6412 UIIMIIlUliilHIllllllllIftimillllllllUlMIHIIlilllllHS I Zopet I se sprejema © vsa knjige- 11 i vaika, aalaateri ska ia S ttnaiia kartama ima aeia I aa a- iavaliria laa a>. "mm | — Zrn vaaava katiaj iaaaaa | pravo aaalosko blatno. || i aoastisai tbo u. | 5Slovenskega Naroda«. 6401 šf* Par vofaikihiBaf gorskih čevljev m gamase brez šiva ae orodajo.— Naslov pove upr. »Siov. Nar.« — 6445 Radi preselitve prodaiam po znižanih cenah karamele, manta, kolambla, malina, bonbone, saperior na kg. O. DARBO, LJubljsav, Mestni trg 13. — 6440 Za 1. december istem pisarniške prostore 1 aH 2 sob v prometni ulici. Ponudbe rod Pisarra 6464 oa upr. »SI. Nar.« BOF* ls£em dve lepo meblovani sobi z urorabo kuhinje; dam nagrado do-tičniku ki mi preskrbi stanovanje. — Pismene ponudbe na upravniš'vo »SI. Naroda« p"d: „nagrada 8448". Proda ali zamenja se ss iivila absolutni alkohoj, moške nogavice, otroško perilo ter drugo — Naslov v upr. »Slov. Naroda«. — 6449 Proda se nov, temnomoder daamski kasiana s svlleao blaso in skoro nova moška zimska sukala SS Šibko postavo. — Vse iz najfmeiega predvoinega blaga. Ogleda se: Mesarska c. si. 1 /L 6465 g w ingenieur UHLIR HUGO naznanja, da je s 15. t. m. odprl zopet svojo pisarno v Sodni ulici štev. 5. sanaaaaaW£ Asistent dež. bolniščnice M. U. Dr Fran Minaf ordinira od 7212.—»/ol. in od 2.-3. Trg Tabor 3 (pri belgijski vojaščnici). Pisarna nega zavoda preseli dnem z Dunajske ceste št. 31 h rov o hišo, II. natJatroHola. krmnem Jožefa t raj. 1^