Stev. 250. V Ljubljani, sobota dne 7. septembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob medeljah In iraznlkih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob L uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči. ,> K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so *«* nnSillA iinrnvniutvn jh l— pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. :n • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. « Uredništvo In upravništvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ge ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ae plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. “ Za odgovor je priložiti znamko, a ••• • •• Telefon Številka 118. m Skrb za narod. Kakor so poročali listi, je izdal papež nov motuproprio, ki govori o skrbi za izseljence. Ker smo se v zadnjem času že pečali s tem vprašanjem, podamo tu še nekaj misli o tem. Papež piše: »Cerkev skrbi ‘materinsko za vse katoličane, predvsem pa ljubi in skrbi za tiste delavce, ki zapuste svojo domačo grudo in odpotujejo v tujino, da si izboljšajo svoj položaj, v tujini so pa izpostavljeni večkrat največjim nevarnostim. Delo našega velikega prednika m naše lastno delo dokazuje, da je Apostolska Stolica vedno pospeševala tista društva, ki so se ustanovila, da skrbe za izseljence in vedno opozarja škofe na to, naj važnemu vprašanju izseljencev povsečujejo svojo višjepa-stirsko skrb. Vedno naraščajoči promet, vedno lažje popotovanje in drugi razlog) povzročajo, da število izseljencev vsak dan narašča. Dolžni smo zato, da storimo vse, kar je potrebno, da postanejo vsi naši otroci deležni naše po-Žalostni smo zaradi različnih nevarnosti, ki jim je glede na vero in nravnost toliko ljudi izpostavljenih tam, kjer ne poznajo dežele, ne jezika. Nimajo svojih duhovnikov in sl za izveličanje svoje duše ne morejo pomagati sami in jim tudi ne morejo pomagati škofje in družbe, ki so ustanovljene za izseljence. Kar se je dozdaj storilo, da se odpravijo navedene napake, ni to. kar se je pričakovalo, ker prevelikega hvalevrednega dela tisti, ki sodelujejo ne morejo zmagati, ker presega njih moči tno«f SC tUd* ve^rat ne deluje složno in eno- Zato — pravi papež — na dalje — se ustanovi poseben oddelek v kcnzistorialni kon-gregaciji, ki naj skrbi samo za izseljence, »Slovenec« piše o tem motuproprio i Revežu je stala in stoji katoliška cerkev vedno na strani, ga podpira, mu pomaga. Ko so se pričenjali naši ljudje izseljevati v tujino kdo je mislil, kdo je skrbel za nje? Morebiti svetna inteligenca? Kaj še! Katoliški duhovnik je tisti, ki je prvi učil, zbiral in skrbel za ubogega Slovenca v Ameriki, za ubogega izseljenca na Westfalskem. Prva mati katoliškim Izseljencem je bila cerkev, ki je izvedla izseljeniško vartsvo že v časih, ko prosvitljena družba za izseljence niti mislila ni, razven da jih je po svojih agentih bodisi na ladjah, bodisi v tujini izkoriščala, kar je mogla. O tem smo povedali že zadnjič v »Jero-bih« svoje mnenje. Res je katoliška cerkev šla za izseljenci, toda večni blagor izseljencev je bil njenim služabnikom dosti manj pr! srcu, nego lastni blagor duhovnikov. Naši rojaki so se v Ameriki pogosto mogli prepričati o tem, kako hite taki služabniki klerikalizma *— skrbeti zase. Vkljub temu je papeževa dobra volia vpo-števanja vredna — in za nas poučna Ako hoče * ešuTzase —6 S-V-°iimi ovčicami in iih narod skrbi za to’ da ^stane^0 •potrc.bno' da vedno in nmrcJ •• ostanejo njegovi sinovi nalnVrV,!* z,nj'n’ v zvezi? Toda kako skihi 70 ^ Oziroma: Kdo naj kn tifrK' narod? Ali stranka? Klerikalna stran-v, zanj. toda samo zaradi sebe. cfmrii £ t0r,ei? ki ne bilo treba skupne * aC,) Tu bi imel svoje delo na-svet* A tega nimamo. Čehi imajo iz-v.Dt,'13 organizacijo, ki skrbi za izseljence po — delih sveta. Izdajajo zato poseben list, ki opozarja na vsa važna vprašanja izseljevanja. Vsako leto pošljejo iz domovine predia-vatelje v razne kraje — posebno v Ameriko — da tam predavajo rojakom in se seznanijo z njih razmerami. Sploh pazijo, da se ne zgubi nihče, da vsak ostane svest svoji domovini. — Mi — tazvcn klerikalnih poskusov — doslej nismo nič podobnega začeli. Res so se naši ljudje v tujini sami dovolj — organizirali — črne pijavke, ki so prišle za njim so jih pogosto same v to prisilile. Vendar manjka zveze. ki bi družila sinove slovenske domovine in bi skrbela za to, da naši ljudje, ko gredo po svetu za kruhom — ne bodo žrtve raznih špekulantov, ampak da se jim pot iz domovine in prehod v tujino olajša. To je dolžnost, kj bi se je morali zavedati. Skrb za narod ne sme biti beseda, ne sme se omejiti na ozke kranjske meje, ali na meje nase ožje domovine — ampak bi morala segati daleč čez svet, kjer danes slovenski človek služi svoj kruh. Narodna zavest in ljubezen do rodne zemlje druži nas — treba bi bilo, da bi nas družila tudi ožja vez organizacije, da se ne perazgube naše sile — ampak, da se družijo v boju do skupne rešitve. Nekaj vrstic o razdoru. Trst, 4. septembra 1912. Veliko se piše in govori o razdoru. »Tržaški Slovenci^ se ne sinemo cepiti v politične stranke! Tižaški Slovenci moramo složno nastopati !«^ Je že prav, toda samo v narodnih vprašanjih! V narodu je več stanov. Kaj naj pa se napravi takrat, kadar zahteva slovenski delavec od slovenskega podjetnika povišanje plače? Politična stranka, ki zastopa interese vseh stanov v narodu, se v takent slučaju postavi na stran delodajalcev. Poglejmo na Kranjsko, poglejmo drugam! Povsod je tako. I orej, kaj naj stori tako društvo za delavstvo? Kaj pa naj stoii delavstvo, če nima politične organizacije? Ali naj se vpiše v to politično društvo? Ali naj je delavec za štafažo? Ne! Odločno povemo, da stojimo na stališču, da se mora delavstvo emancipirati od vseh in sicer na vseh poljih. Delavstva je največ in zato bi moralo imeti delavstvo najprej politično organizacijo. Toda nekateri trde, da je to razdor, da bi pomenjal ta korak smrt tržaškega Slovenstva. Saj ni res: Ravno nasprotno Je res. Če se povzdigne sedaj propadajoča masa slovenskega naroda, ki obstoji z delavskega ludjstva in šteje najmanj 70% v narodu, kaj je mari to protinarodno, kaj je mari to smrt tržaškega Slovenstva? Pravimo, da je ravno to narodno delo, če se največji del naroda ohrani. Če bo pa ta del stradal in poginjal kot politično mrtvilo, potem je pogin našega naroda gotov. Kadar se gre za šolstvo in druge narodne pravice, je samoposebi umevno, da je potreben skupen nastop, ampak v socialnem oziru je nasprotstvo med enim in drugim razredom v narodu, neizogibno. Ravno tako je glede mišljenja. Vsak ni veren, tudi brezverec ni vsak. Mislimo, da je bolj koristno, če se nahajajo v društvu ljudje, ki enako čutijo in se ne prepirajo med seboj. V društvu, kjer sedi brezverec poleg vernega človeka, mora priti do konfliktov. Konflikti pa le zadržujejo razvoj društva, stranke in z njo vsega naroda sploh. LISTEK. M. ZEVAKOs V senci jezuita, (Dalje.) »Govoril je o sedemnajstletni deklici fi* ?Va ?'tok?- Bojim se!« «ohe m?u V- Z?Iosti in smrtnotežke tes-strašna^ ra™ra"° obličje. Kakšna go srce? 1 vzneniirjala to ubo- I., »pojdem k Lni^e«pnl^e,<< *e nadaljeval Franc presenečenje, ki ga bo JJr.?- *n napravim ji »Kakšno nekT?rieD0v^ fe dolgo časa!« Ta hip pa so se '5ansak- Ke. Vstopil je črno oblečen • »Oho, gospod grof de Monklar!« je 7nkii cal Tribulet obrnivši se ter nadel svojo porotr" nivo krinko. »Gospod veliki avdencijar, veliki Profos pariški, strašni poglavar naših stražarjev, strogi poveljnik naše policije, ki se ga boj« nikuravic* yS* po^epu^'» rokovnjači in razboj- prikionii* ^on*t^ar se ie Približal kralju in se »Sire°rit{f’ gospod,« mu de Franc I. nroSenl 7» Pril,aJani vam predložiti listo vseh zaznamuje SS?«!«* mi„v«& Veličanstvo Na prvem mesti n ,b a8,?l"10 sprcic"' cnrplm“ Stefan Dolet, tiskarnar.« ?lasom »Nndinri??!ga>* *e rekel vladar s trdim ESSShKSČ p?z"° teza tloveka. ki ima ki ~ Mojster Franc Rable...« »K vragu z njim! In naj pazi tudi on! Naše kraljevsko potrpljenje ima svoje meje ... Kdo še?.„« »Častitljivi in spoštovani don Ignacij dc Lojola, ki prihaja iz Provanse.« Kraljevo čelo se je pokrilo z oblakom skrbi. »Častitega Očeta sprejmem jutri,« je dejal tiho. »Vraga!« je bevsknil Tribulet. »Razen babjih kril ne ljubi naš sir ničesar tako zelo kakor meniške kute!« »To so vse avdijence,« je povzel groi Monklar, »toda ...« »Kaj še?« »Sir, Dvor Čudežev postaja neznosna kuga, ki preti otrovati Pariz, kakor strupijo verski novotarji, ki jih je pravkar omenilo vaše Veli-čansto, vse kraljestvo. V ulici Sen-Deni ni mo-goče^ več prebivati; ulice Move-Garson, Fran-Bružoa, Grand in Petit Truandri prekipevajo in razlivajo svoj gnoj po zdravih ulicah; predrznost malopridnežev presega vse.meje — z eno besedo, treba je postaviti svarilen zgled. Posebno dva izmed teh rokomavhov sta vredna zanjke: neki Lantnč in še neki drugi, ki mu pravijo Alfred... Kaj naj storim z njima?« »I finiite obadva in obesite ju!« nbulet je plosknil z rokami: c« re!! ^ Parizu manjka zabave. Ne vem, ce so jih pet ves včerajšnji in današnji dan!...« urol Monklar se je naklonil s smehljajem mračnega zadovoljstva. Nato je odšel ob splošnem tesnobnem molčanju; kraljevi plemiči so se nehote razmeknili pred črno postavo tega moža, ki je prihajal in odhajal v spremstvu smrti.. *. Samo Tribulet je viknil: »Z Bogom, arhangel šafota!...« Če pa obstojita dve stranki, recimo tri, in se v vsaki vzgojuje članstvo pravilno, so uspehi gotovi. Ločeno korakati in skupno udariti, ta nauk bi moral biti vkoreninjen v vsakemu posamezniku. S tem, da smo izpregovorili o slogi par vrstic, pa še nikakor ni rečeno, da se ustanovi, kar čez noč nova stranka. Hoteli smo samo dokazati, da bi to nič ne škodovalo temveč le koristilo. Praksa bi izkazala, da bi Slovenci v Trstu s tem mnogo pridobili, ker na ta način bi se prebudili sanjači o internacionalizmu in bi spoznali, da delavstvo slovenski narodni stvari v Trstu mnogo škoduje, če se tudi v narodnih vprašnjih vda stremljenju socialne demokracije. Smo za popolno narodno, a skupno s tem tudi za politično emancipacijo delavstva — ker tako velevajo interesi naroda in delavstva. POLITIŠKA KRONIKA. Nova stranka na Turškem. Znani turški politik Lufti-bej hoče osnovati novo stranko, ki bi imela naslov: Narodna ustavna stranka. Ta nova stranka bi temeljila na Turkizmu iz leta 1876. in zbrala v sebi vse zmerne elemente in bi tako onemogočila diktature raznih političnih odborov. Cesar Viljem v Švici. Mnogo se je ugiba- lo. kakšen namen ima potovanje cesarja Viljema v Švico. Splošno se je mislilo, da Viljem zasleduje politične namene proti Franciji. Izjavlja pa se, da je poset samo znamenje dobrega sosedstva. Italija In Rusija. Takoj po vojni bosta italijanski kralj in kraljica obiskala ruski dvor, da se zahvalita za intervencijo Rusije. DOPISI. Gospodična je zmagala. Zanimiv prizor se je pripetil pri letošnjih vojaških vajah v Begunjah pri Cerknici. V »Danu« je že bilo opisano, da Je napovedal 27. pešpolk Belgijcev trgovini in gcstilni g. Ivana Strgulca bojkot. V mirnem času se da bojket vzdržati, a v voj-skinem času je nekaj druzega. Slučaj je nanesel. da je bil 27. pešpolk nastanjen po končanih vajah v Begunjah. Ako bi bili samo oni tukaj, bi bilo z bojkotom šlo prav lahko, a bilo je vojakov kot listja in trave, jedilnic, stanovanj premalo, lakota velika, pritisk vojaštva ra gostilne in trgovine r re:n«;sen. Pred gostilno g. Stergulca je postavil 27. pešpolk vojaško stražo. Na mah je bila gostilna prazna. Sam g. Stergulc vodi trgovino in gostilno v hotelu »Javornik« v Ceiknici, njega tora] ni bilo v Begunjah, kateremu je vojaštvo napovedalo bojkot. Več njegovih poslopij je pa vojaštvo zasedlo, le v gostilno in trgovino ne bi smel nikdo stopiti. Sedaj stopi na noge general v osebi gospodične Mimi Stergulec, ki vodi s posli trgovino za očeta v Begunjah. Zapovedala je strogo in odločn«, da sc iti»rajo zgubiti vsi vojaki iz njenih poslopij, ali pa odpraviti stražo in bojkot. Ta strogi nastop gospodične je spravil Belgijce v vidno zadrego. Poslal! so k gospodični parlamentarca s poveljem, da v imenu postave mora ona pustiti vojake bivati pod njeno streho. A novi general ni ostal na cedilu, marveč hrabro zavrnil parlamentarca: »Ako se takoj ne spravite iz naše hiše, bom brzojavno prosila pomoči proti vašem bojkotu pri okrajnem glavarstvu v Logatcu. Videti hočem. ako je postava samo za vas in nič za nas pisana.« Kaj sedaj storiti? Bojkot je nepostven. Belgijci sc takoj sprevideli, da proti novemu generalu s silo ne bi bilo galantno postopati -- po kratkem posvetovanju so sklenili častno riterirati. Izselili so se kasno na večer v vasi Selšek in Topol. Straža izpred hiše ie izginila, vojaštvo se je vsulo v gostilno in trgovino — in novi general jidč. Mirni Je sijajno zmagala! To zmago so posebno pozdravljali trudni, lačni in žejni reservisti, katerim je pridna gdč. Mimi stregla v splošno zadovoljnost. Končana vojska. (Iz Cerkniške okolice.) Po časopisju jc bilo brati, da se bodo vršile v Cerkniški okolici vojaške vaje na najnovejši način, ki bodo jako zanimive. Sam prestolonaslednik Franc Ferdinand in razni ministri bodo opazovali to novo zanimivost. A nazadnje prestolonaslednika niti ministrov ni bilo nikjer — saj vojaki niso vedeli ničesar o njih, vaje so pa bile vendar zanimive. boljše rečeno žalostne in smešne obenem. Že 1. septembra so švigale razne predstraže po okolici. Severna divizija je prišla iz Dolenjskega in se je vtabo-rila na Blokah in njeni okolici, kjer je teren za vojaške vaje jako primeren, južna pa se J*e bližala od Postojne. Južna je imela težje stališče prodirati iz nižine proti višini in vreči sovražnika na dolenjsko stran. Dne 2. septembra zjutraj so se zaslišali prvi streli topov. Kmalu na to se je vnel hud boj in ogenj na celi črti kakih 20 khn narazen od sv. Vida pri Cerknici do Križne gore pri Ložu. Imenitno je bilo poslušati neprestano gromenje topov, klopotanje strojnih pušk in pokanje pehote. Središče je bilo na Slemenu pri Ulaki. Južni deviziji se je že posrečilo sovražnika vreči s Slemena proti Blokam, a morala se je kmalu umakniti premoči. ki je nanjo pritisnila iz bloške ravnine. Čedalje bolj je sedaj pritiskala moč s severa proti jugu; južni so se umikali in držali hrabro, severni pa napadali. Vojska je trajala celi dan in celo noč do dne 3. septembra 9. ure zjutraj. Zvečer 2. septembra je začelo deževati, vojaki so bili mokri do kože, a to Jih ni preplašilo. bojevali so se naprej mokri, lačni, žejni, brez počitka, brez spanja, trudni in upehani. Od 1. septembra zjutraj do 3. septembra večer niso vojaki zavžili gorkih jedil, prav mnogi niso imeli časa niti zavžiti jedil, ki so jih nosili seboj. Med vajami se je napravil med provijant-nimi vozovi, katerih je bilo več stotin, grozovit nered. Tukaj sta namreč dve vasi z imenom Topol, ena pri Begunjah, druga pri Blokah. Provijantnim voznikom je bilo zapovedano, da naj pripeljejo in počakajo vojaštvo v Topolu. Vozovi z živežem desnega krila so čakali na ievern, oni levega krila pa na desnem v Topolu. Po končanih vajah se je spoznala pomota. Drvili so vozovi nazaj, iskali vsak svojo določeno pehoto, a predno so prišli na določen kraj je trajalo skoraj celi dan; vojaki so pa bili silno lačni, a za jesti ni bilo dobiti ničesar. V Cerknici, Begunjah in sosednih vaseh je bilo na tisoče izmučenih in lačnih vojakov, a ljudje niso bili tod ničesar pripravili, ker ni bilo nič napovedanega. Srečen je bil oni, ki je dobil košček kruha ali požirek gorke jedi. Napol sirov kruh so reveži drago plačali in jemali iz peči, vsak je iskal po svojem potolažiti kruleči želodec za prvo silo s sadiem, vinom ali karsi-bodi. Po vseh hišah so ljudje začeli vojakom kuhati iti peči.* Komaj proti večeru 3. septembra je velika množica potolažila za silo kruleče »Ubogi Monklar!« je rekel kralj. »Že dvajset let preganja vse te ciganc in rokovnjače, ki jih dolži, da so ukrali in morda umorili njegovega sina... A zdaj, ko so državni posli odpravljeni, se brigajmo za svoje lastne. Na pot k Feronki... zvečer pa je ekspedicija! K Fe-ronki! Zabava se obeta, gospodje!...« In Franc 1. je odšel iz sobe v spremstvu svojih plemenitašev, požvižgavaje si veselo balado... II. Krvnik. Osem je ura. Noč je črna kakor prepad brez dna. V burnih sunkih zavija okrog vogalov mrzel oktoberski veter. Blizu Tuilerij se dviga osamljena hišica: gnezdo, ki je skrivalo dolgo časa ljubezensko razmerje kralja z lepo gospo Feronovo. V prvem nadstropju se sveti medlo razsvetljeno okno kakor diskratna zvezdica... Soba je urejena za dolge ljubezenske objeme; mlačni zrak je v njej težak od slastibud-nih parfumov. Krasna postelja je bolj podobna širokemu, globokemu oltarju, postavljenemu v večno obnavljanje ljubezenske daritve. V naslanjaču sedi kralj Franc I.; v njegovem naročju, na njegovih kolenih — ženska, ki ne zakriva svoje blesteče nagote niti z najmanjšim pajčolanom. Ovija mu roke okrog vrata, nudi mu ustnice in šepeče: Še en poljub, moj Franc...« Mramorna golota njenega belorožnatega mesa, harmonične linije njenega telesa, zvitega v brezstidni pozi, blestenje njenih plavih las, ki padajo razpleteni na ramena, baršunasti žar njenih vročih oči in naglo dviganje njenih prsi, ki Jih pali neutesna strast — vse to omamlja kralja in ga zazibava v pijane sanje. To ni več ženska, ni več lepa gospa Feronova — to je Venera sama! Afrodita je, boginja ljubezni, veličastna v svoji nesramnosti in svoji zlatolasi nagoti, ki se vsa, brez meje ponuja razuzdanim poljubom... »še en poljub, moj kralj...« Mišičaste roke Franceve se ovijejo okrog njenega vitkega pasu; lice mu prebledi, oči se mu skale, usta mu jecljajo; pograbi jo, odnese jo napol omamljeno in se zavalil z njo na posteljo, globoko kakor oltar ljubezni... V dim teme, ki vlada zunaj, stoji mož in zre gor na razsvetljeno okno... Nepremično, ne čuteč grizočega mrazu, bled in izpačenega lica strmi navzgor; v njegovih očeh je blazno bh-sketanje obupa... In v brezzveznih besedah mrmra sam pri sebi: »Laž mora biti! To ni mogoče! Magdalena me ne vara; ni je v tej hiši! Magdalena me ljubi! Ona je čista!... Tisti, ki me je prišel danes obvestit, je bil lažnjivec in podel obrekljivec! ... In vendar stojim jaz nesrečnik tukaj in prežim in gledam plakaje, kdaj se odpro vrata! Ah, kako grozno trpim! Grom in pekel, zdi se mi, da mi poka lobanja!...« Gori, v sobi, se kralj Franc I. pripravlja k odhodu. »Ali se vrneš kmalu, moj Framc?« vzdihuje mlada žena. »Bogme! Saj ne bi imel duše, če bi te pustil Čakati! Kmalu pridem, kolnem se ti, da... Z Bogom, ljubica sladka... Ali ste si ogledali srebrno skrinjico, ki sem vam jo prinesel?« »Mar mi Je skrinjica! Le vi se vrnite, kralj mojega srca!« »Kmalu, kmalu! Benvenuto Cellini jo je cizeliral nalašč za vas.« »Oh, če bi vas ne bilo, sladki ljubljenec moj!« želodce. Med tem časom se Je spridilo na pro-vijantnih vozeh mnogo pripravljenega mesa, Jedila so bila prestana in zanič — zavreči so morali vse; psi, kokoši in prašiči so imeli velik praznik. Sedaj pa prenočišča za toliko ljudi kje dobiti? Vse je bilo natlačeno in polno. Bilo jo videti brez števila smešnih in žalostnih prizorov. Kdor je bil nasilen in sirov, je dobil kaj malega, skromni in ponižni so pa trpeli. Sreča je bila v tej nesreči, da je letos v teh krajih veliko sadja. Pohvalno moramo pa priznati, da vojaštvo, čeprav do skrajnosti izmučeno in lačno. ni brez dovoljenja posestnikov obiralo sadja, pač pa so ga jim ti radovoljno dajali. Mnogo škode je pa napravljene na poljih, kjer so se vršile vaje. Zlasti na Blokah je nekaterim posestnikom popolnoma uničeno polje in vsi pridelki. Koder so drvili vozovi črez njive, Je nastala trda pot, tu je vse uničeno. Poleg že povedanih nezgod sc je pohabilo nekaj konj, polomilo nekaj vozov. Včeraj se je pa vojaštvo srečno razšlo na vse strani. Kmalu so reveži pozabili vse napore; okrepčani so z veselimi obrazi odkorakali nekateri na kolodvor na Rakek proti domu, drugi pa peš v svoje garnizije. Tako se je toraj končala napovedana, zanimiva novovrstna vojna v naši okolici. Iz Ormoško-ljutomerskih goric. (Stanje »vinogradov). — Letos smo se lahko prepričali, da je »Lovrenčevo« (10. avg.) resnično prvi Jesenski dan. kakor to zatrjuje stari pregovor. ,0d tega dneva nimamo letos več stalnega vremena. Deževje v drugi polovici meseca avgusta je povzročilo, da je postalo tako zgodaj občutno hladno; je, kakor da bi solnce ne Imelo nobene moči več, vedno pihajo mrzil vetrovi in vedno je oblačno, štiri tedne zaporedoma. Dež meseca avgusta je bil tudi Vzrok, da se je prikazal oidiuin kakor že dolgo ne. Vsaka gorica ga ima, ena več, druga manj kakor je zasajena z eno ali drugo sorto; najbolj bolan je poščlp, pa tudi le tam, kjer se ni pravočasno jn pravilno žveplalo. Ko se Je menjenega časa začel pojavljati oidiutn (lju-Je pravijo »pepel«, in to za oidium kakor za eronospero na grozdju), so hiteli vinogradniki e enkrat škropiti z zmesjo galice, apna in Sode, nekateri, kakor pravijo z povoljnim uspehom, drugi zopet z nepovoljnim. češ, da Je Vse zastonj, ako se enkrat pravočasno žvep-lanje zamudi. Zopet drugi so škropili z natro-ftom. 30 dek na polovnjak. brez vsake druge primesi; kakšne uspehe so dosegli, nam naj blagovolijo na tem mestu svoječasno objaviti. Sicer pa se najdejo tudi gorice, v katerih se ni nobenkrat žveplalo, pa zategadelj vendar ne Jnoremo trditi, da bi bilo v istih več oidiutna kakor v drugih, kjer se je redno dva- do trikrat Žveplalo, iz česar sledi, da je bolehavost tudi od lege odvisna. Bolezen in vreme pa močno Zadržujeta pravočasno mecanje grozdja, vsled Česar bomo morali letos bolj pozno brati ko dosedaj. Eno pa stoji: najsibo pridelek kakršenkoli, drag bol DNEVNI PREGLED. Porota In svoboda časopisja. V zadnjem Času so se sodniki spravili nad ljudska sodišča, 't. J. poroto, in jo hočejo odpraviti. Pri tem nastopajo tudi zoper svobodo časopisja. Hočejo, da bi časopisja prišlo pred sodnike po poklicu In ne pred ljudsko sodbo, t. j. poroto. Na ta način naj bi se ječe polnile z uredniki listov, kakor so se to svojčas v Avstriji ali pa sedaj na Hrvaškem, kjer vlada zapre urednika kakega lista, če isti ne pišejo po želji vlade, temveč po želji ljudstva. Nameni nemških sod- {likov so nova nasilja na svobodo in neodvis-lost časopisja. Germanizacija Avstrije. Justični minister jdr. Hochenburger je prav pridno na delu za germanizacijo v Avstriji. Slovenci srno po njegovi milosti prejeli par sodnih predsednikov in tudi razne okrožnice so dišale po duhu »od pgoraj«. V zadnjem času se je veter obrnil pd Juga na sever. vSedaj je izšel škandalozen jezikoven ukaz na Češkem. Tako se hoče Nemce podpreti z raznimi ukazi od ministerstev. ivsl češki listi ostro protestirajo proti nasiljem nad pravicami naroda. Slovenski klerikalci in vprašanje državnih gradnikov — službena pragmatika. Klerikalci plkdar prijatelji uradnikov niso bili. Posebno logo po igrajo pri službeni pragmatiki. Sedaj omaj čakajo, da bi gosposka zbornica vrnila Službeno pragmatiko, da bi jo zopet naskočili in se na podlagi tega vprašanja prihvalisali Vladi. Potem bodo zopet poslali kakega Gostinčarja v boj za državne uradnike. Spetelinll se je neki bojkotaš v včerajšnjem »Slovencu« in je napisal sledečo bojko-tno notteo; Zavednost! Noben naš član in somišljenik bi-ne smel imeti ročnega zapiska, Ki ga tiska »Učiteljska tiskarna«, pač pa žepni zapisnik, ki ga letos zopet v drugo izda »Slomškova zveza« in se tiska v »Katoliški tiskarni«. Krajni šolski svet, kateheti ln drugi naši ljudje, bodite tedaj toliko samozavestni in ne pustite se terorizirati od liberalnih šolskih voditeljev. Letošnji žepni zapisnik bode zelo praktičen in v njem bode tudi imenik članov 9»S. z.« — Voditelj. — Pač revše! Morda bi 'tako rad teroriziral, kot nadzornika Gaberščka, ki v enem žepu nosi zapisnik »Slomškove Zveze« v drugem pa »Zaveze«, ali pa klerikalni nadučitelj Jeglič v Ljubljani, ki je nosil v enem žepu »Slovenski Narod«, v drugem pa »Slovenca«. ‘In taki ljudje sedaj oznanjajo bojkot! Nevaren sovražnik Slovencev umrl. tlmrl Je 4. septembra t. I. db tri četrt -na 11. dopoldne v Oradcu deželni poslanec štajerske trgovSko-obidne zbornice, Župan na Muti in tovarnar Oton Erber v starosti 67 let. Clan deželnega zbora Je že od 1.1002. Vse mjegovo delovanje je -strmelo za Utrditev nemštva na Muti in V celem marnberškem okraju. Bil Je vsled svoje razumnosti in treznega nastopa nevaren narodni nasprotnik, ki ga bodo Nemci težko pogrešali. Erber le *bil zagrizen nasprotnik vsega,'kar Je slovensko, in Je vse'to tudi s skrajno brezobzirnostjo zasledoval in skušal uničiti. Nemškutarsko gospodarstvo na račun davkoplačevalcev. Iz St. Vida pri Ptuju se poroča o naravnost neverjetnem slučaju, kako gospodarijo nemškutarji tam, kjer imajo oblast v rokah, na račun davkoplačevalcev. V tamošnji krajni šolski svet je po milosti nemškutarskega okrajnega šolskega sveta v Ptuju prišel tudi posilinemec Schosteritsch. Hotel je tedaj pokazati svojo moč. Razpisano je bilo učiteljsko mesto in v razpisu je krajni šolski svet naznanil, da da učiteljski moči na razpolago stanovanje. obstoječe iz dveh sob, kabineta, kuhinje in kleti. Razpis je bil v seji enoglasno, tildi s Soštaričevim glasom, sprejet. Mesto je pa dobil učitelj, o katerem je Šoštarič vedel, da ne bo maral zahajati v njegovo gostilno in trgovino. Zato se je sklenilo, da novi učitelj ne dobi stanovanja, katero je bilo razpisano, ampak se ga jc hotelo poriniti nekam drugam. Dotično stanovanje se je oddalo neki učiteljici. češ: »Novi učitelj ne dobi tega stanovanja, pojdite vi vanj na našo odgovornost«. Učiteljica je res to storila, in ko je novi učitelj prišel, je bil brez stanovanja; Moral je iti stanovati v gostilno. Tožil je seveda krajni šolski svet. Načelnik Verdnik je v sporazumu s Šoštaričem brez vsake seje dal pooblastilo dr. Plackkiju. Krajni šolski svet je tožbo zgubil in mora plačati stroške, ki bodo znašali nad 300 kron. Seveda jih bosta Verdnik in Šoštarič plačala iz blagajne krajnega šolskega sveta. Toda če drugi člani istega in če šentviški občani niso čisto na glavo padli, bodo povrnitev tega zneska zahtevali od gori imenovanih, ki sta zapletla krajni šol. svet brez vsake seje in sklepa v to pravdo. Naj posežeta v svoje žepe denar davkoplačevalcev je za take politične ekskurze nemškutarjev veliko predrag. Drobiž Iz Štajerske. Na Muti je prišel v konkurz čevljar Ferd. Filipi. — Iz Kopališč. Rogaško Slatino je obiskalo doslej 3121 strank z 4689 osebami, Dobrno pa 885 oseb. — Pred celjsko poroto je bil 3. t. m. pa 2 leti težke ječe obsojen dninar Andrej Pau-lič, ki je nazadnje bival v Selu pri Vranskem, zaradi hudodelstva iatvin. Bil je že prej 21-krat kaznovan. — Narodna veselica v Mestinju, ki se jc v nedeljo 1. t. m. tako lepo obnesla vkljub slabemu vremenu, se ponovi v nedelo dne 8. t, m. s šaljivo igro, godbo, srečolovoin, petjem itd. Seveda bo tudi ples. Izpraznjeno mesto po pokojnem profesorju Štreklju v Gradcu bo baje zasedel dr. Ivan Prijatelj, sedaj tajnik na slov. institutu na dunajskem vseučilišču. Tako poroča graška »Union« po hrvaški korespondenci. Nogometna tekma Radovlica-Bted. V sredo 4. t. m.je prinesel »Slov. Narod« notico z naslovom »Nogometna tekma Radovljica-Bled ali laž ima kratke noge«. Piše se, da Radovljičani niso imeli nič najetih igralcev, vprašamo torej, kje da so Radovljičani dobili desnega branilca, srednjega glavnega napadalca, desno krilo itd. Piše se nadalje, da je moralo Radovljiško moštvo igrati z štirimi rezervami, to pa zato, ker niso mogli priti Radovljičanom na pomoč igralci iz nekega druzega kluba, ker je ime! tisti klub isti dan tekmo. To je jasni dokaz, koliko igralcev, da so imeli Radovljčani najetih. Zvesta do smrti. Tz Idrije nam pišejo: V ponedeljek zvečer je ponesrečila 74 let stara vdova Marija Kodrova, ko se je vračala domov. Ob en četrt na 9. je šla po večerne liste, ki jih pripelje avtomobil. Ko je liste razdelila, je šla proti domu, padla v Idrijco in utonila. Marija Kodrova je prevzela dedščino po svojem možu. ki je bil sluga Čitalnice. Ko je mož umrl, jo prevzela negove posle vdova. Vrhutega je stregla Sokolu,, dijaškemu podpornemu društvu, obema podružnicama C. M. D. itd. Vsem tem društvom je bila zvesta in marljiva služabnica. ki je vzlic visoki starosti opravljala svoje posle z živahno vnemo in neumorno vztrajnostjo. Bila je preprosta, a vsem narodnim društvom zvesta žena, ki jo bodo mnogi, kateri so jo neštetokrat potrebovali, težko pogrešali. Res pravi narodni delavki blag spomin! Ciril Metodovi družbi v vednost. Prejeli smo: Zelo potrebno in jako koristno bi bilo, ako C. M. družba ustanovi na Kočevskem svojo šolo v Licnfeldu ali Dolgi vasi. Najboljše je še v prvem, namreč v Lienfeldu, kjer je ravno središče slovenskih krajev. Tam je zelo mnogo slovenskih otrok, ki morejo obiskovati nemške jole ter postanejo pozneje odpadniki. Za-toraj prosimo slavno vodstvo C. M. družbe.^ da resno upošteva naše želje in ob prvi svoji* seji takoj potrebno ukrene radi gori imenovane šola, ker stvar je že tako pozna. Od cvetličnega dneva v Kranjski gori Je dobilo osrednje vodstvo v roke g. Milka Nagliča 154 K. Prireditev se je vršim pod okriljem C. M. podružnice v Kranjski Gori, oziroma vodstvom vedno marljive blagajničarke gč. Mici Černilec-Pečarjeve. Zelo pridno so prodajale pestrobojne cvetke gdčni. Budinekovi, gč. Clregorijeva, gdčni. Jakelj-Smerinjekovi in gč. Tičarjeva. Izkazali so se tudi kranjskogorski dijaki. Vrtovi ter okna kranjskogorskih go-spej in gospodičen pa so darovali premnogo cvetk za skupne narodne namene. Velika pravda proti advokatu dr. Reinta-nu, bivšemu županu v Kolinu se vrši te dni pred poroto v Kutni Gori. Dr. Reiman je ponaredil več menic, zadrževal je denar svojim klientom in sploh manipuliral na vse mogoče načine. Pred poroto trdi dr. Reiman, da ni imel slabega namena, da si Je hotel le pomagati iz stiske,' ker bi bil počasi vse plačal. Z napačnimi menicami ln drugimi sleparijami je dr. Reiman napravil dolga več tisoč kron. Kam Je de val denar, ni znano. Priče pravijo, da ni živel nad razmere in da Je upal na boljše Čase. ko bo plačal dolgove. Zvit slepar Je bil 301etni Jaroslav Jirak, ki Je sleparil na ta način, da Je ponujal trgovcem 'blago, kt ga sam ni imel. Hodil , je namreč po trgovinah in je , ponujal premog, krompir in drugo, tor i* k«$l razne avize, ki #o do- kazovale da ima na kolodvoru cele vagone | svojega blaga. Avize pa so bile ponarejene in tako je Jirak izvabil od neprevidnih ljudi več sto kron. »Krščanska svoboda« je tednik, ki ga je doslej izdajal župnik Traub. Toda kakšna je krščanska svoboda, se je Traub sam prepričal, kajti te dni je bil — odstavljen in celo pen-zije mu niso priznali. Zakaj? Zato ker si je dovolil v nekaterih vprašanjih imeti svoje mnenje. Slučaj spominja na znani slučaj Jatko. Traub in Jatko sta bila prijatelja. Traub je bil obsojen zaradi -- vere, vkljub temu, da je bil bolj veren človek, nego oni, ki so ga obsodili. | Napad ciganov. Dne 3. t. m. je bil v Ptuju i velik živinski sejem. Ko se je veleposestnik Martin Hernec iz Stanošine vračal domov, ga je na Sponjem Bregu napadlo več ciganov z grožnjo, da ga ubijejo, če jim ne izroči 1200 K. 501etni cigan Šandor mu je skušal s silo iztrgati denarnico. Hernec, ki je nesel s sejma dve verigi za bike, se je branil in razvil se je med njima bud boj. Sele ko je prišlo po cesti več ljudi, je Nikolič zbežal. Obvestili so orožni-štvo, postajgvodja Slatar se je vsedel na kolo in zasledoval'roparje. Pri Turnišu je Nikoliča s pomočjo orožniške patrulje ujel in zvezal ter ga nato izročil okrajni sodniji v Ptuju. Drugi cigani so ušli. Nevarna sušica. K hamburškemu zdravniku dr. Paulsenu je prišel pred par dnevi 201etni mož in je prosil, da ga preišče, češ, da čuti v prsih, sušico. Zdravnik ga je res preiskal in zahteval na koncu zasluženo plačo. Sedaj pa potegne neznanec iz žepa samokres in zakriči v zdravnika: »Denarja sem!« Zdravnik mu J s spretnim udarcem izbije iz roke samokres', mu da 4 marke ln ga porine skozi vrata. Neznani bolnik je res imel sušico toda ne v prsih, ampak v žepu. Smrtna nevarnost v cirkusu. V sredo ve- ! čer je plesala v bordoškem cirkusu pri predstavi neka plesalka na vrvi. ki je bila nategnjena nad odprto kletko, v kateri so prežali i štirje gladni levi. Naenkrat ugasne v cirkusu električna luč. Nastane krik in silna zmešnjava med navzočimi gledalci. Spretna plesalka pa ■ v vsej tej zmedi ni izgubila poguma. Z veliko silo se je pognala in je skočila z vrvi na tla daleč od levje kletke. Občinstvo je junaško deklico prisrčno pozdravljalo in jo bogato nagradilo. »črna roka v NJuJorku. Iz Amerike poročajo. da je »črna roka« zopet na delu proti petrolejskemu kralju Johnu D. Rockefellerju in njegovemu sinu, ki sta baje ponudila večjo svoto zato, da se razkrinka ničvredna njujor-ška policija. »Črna roka« zahteva od petrolejske dinastije nič manj kakor milijon dolarjev, drugače, pravi, 17. septembra Rockefellerja, njegovega očeta, sina in nečaka ne bo več med živimi. Enega člana »črne roke«, ki se je društvu izneveril, je 3. septembra t. 1. nekdo ustrelil vpričo vseh gostov v neki njujorški kavarni. Toni Zacaro, tako je bilo temu članu ime. je sedel v lokalu pri kartah, kar vstopi več kmetov v sobo in sporoče Zacaru, da^ bi radi z njim na samem govorili. Vrnivši se Zacaro k igralni mizi, naenkrat pobledi; pod njegovimi kartami je ležala karta »srce 4« kar pomeni za člane »črne roke« smrtno obsodbo. Ta se je tudi takoj izvršila. Neki tujec je stopil v sobo k igralni mizi in oddal dva strela. V hipu je bil lokal prazen in zapuščen, pod mizo je ležalo ustreljeno truplo Začara iti nedaleč od njega smrtno ranjeni krčmar. Policija je takoj pričela zločin zasledovati, toda v celem Njujorku ni niti enega človeka, ki bi verjel, da se ji bo posrečilo prijeti zverinskega človeka. , Vlomilec v kuti. V nekem dunajskem hotelu so prijeli v obleko grškega ^ duhovnika oblečenega redovnika, ki se je izdajal pod imenom patra Nikolaja Davida Butusa-. V njegovi kuti so našli celo vrsto svedrcev in drugega vlomilskega orodja. Odvzeli so mu železno pastirico palico, ki jo je rabil pri vlomih. Moža so pred kratkim zasledovale oblasti v Krakovu radi nedovoljenega beračenja. Pred policijo je izpovedal, da Je grški duhovnik doma iz Kurdistana. Nesreča prve ljubezni. Prošli četrtek predpoldne sta se zastrupili na Dunaju z lugovo raztopino 141etna učenka na meščanski šoli Marija Hoffman in 16!tna delavka Alojzija Aksman. Prva je bila zaljubljena v nekega 151etnega dečka. Starši so pa kmalu opazili dekletovo bolezen in so ji strogo stopili na prste. Ko ni mogla več priti v bližino svojega ljubljenca, je poskusila srečo s pismom. Toda tudi pismo ni prišlo v roke dečku, temveč njegovim staršem, ki so mu zapretili, da pokažejo pismo učitelju na dekliški meščanski šoli. | Obupana deklica je sklenila nato, da si vzame mlado živhjenje. S svojo prijateljico, ki je tudi zapravila mlado srečo in veselje do življenja je popila večjo množino omenjega strupa. Obe deklici sta se s strupom nevarno poškodovali. Prenesli so jih v mestno bolnico. Ljubljana. — Lepe razmere na brzojavnem oddelku ljubljanske pošte. Večkrat se slišijo pritožbe, da se brzojavke, oddane na železniških postajah, strankam zelo pozno dostavijo, tako da večkrat ne dosežejo svojega namena. Po izvedbah smo spoznali, da temu niso krive železniške postaje pač pa slavne ljubljanske pošte brzojavni oddelek-. Reklo se nam le, da na brzojavu po več ur ni doklicati Ljubljane in da se mora vselej poklicati Ljubljana južni kolodvor, katera potem drage volje telefonično opozori pošto, da se naj ali na severni, Južni, gorenjski, dolenjski in kamniški progi Javi. Pripetil se je na primer slučaj, da Je potnik oddal na neki postaji na Krasu .brzojavko v Zagreb, kamor Je sam po oddaji brzojavke odpotoval in res Je brzojavka srečno dve uri po prihodu dotičnega potnika primahala v Zagreb. Drugi slučaj nam Je na razpolago, da je ob 7. uri zjutraj oddana brzojavka, na neki 34, km od Ljubljane,oddaljeni postaji ob 8. uri zvečer .priromala v Ljubljano, toraj v 13 urah, in pri direktni zvezi katero pot g bi človek lahko dvakrat prej prehodil in dosc-|-gel svoj namen ko brzojavka. In takih slučajev; ; bi se lahko na stotine navedlo, ker se dogajajo že več let. Želimo, da gospod oskrbnik ljubljanske pošte že vendar enkrat pomete na brzo-| Javnem oddelku z brezovo metlo, ker drugače® se bodemo na merodajneša mesta obrnili. —- Ali bo tudi Ljubljana morala napraviti | zopet dvojezične napise? To vprašanje si stav-ljajo ljudje sedaj, ko je prišla vladna odredba,! da morajo občine zopet razobesiti dvojezične napise. Menimo, da bi si ljubljansko občinstvo | znalo hitro pomagati, če pride do tega. Kadar bodo v Trstu, na Goriškem, Štajerskem in Koroškem viseli v naših manjšinskih mestih in krajih tudi slovenski napisi, šele tedaj lahko | pride kdo v Ljubljano z nemško tablo. Vlada, kakor je videti iz zadnje odredbe glede dvojezičnih napisov, stavi sklep devetnajsti 'državnega osnovnega zakona v^lužbo germanizacije. Tudi prav! Pa naj pride zopet cesar Jo-žef II. nazaj; samo bati se je pri današnji zavednosti slovanskih narodov v Avstriji, da vlada ne vrača s tem leta oseminštiridesetega nazaj. — Se že polni Ljubljana z nemškim delavstvom. V Ljubljani so večje tovarne in podjetja vsa v nemških rokah. Dokler še ni bilo novega volilnega reda za občinski svet, so Nemci še sprejemali slovenske delavce v službo. Sedaj se pa trudijo, da spravijo kolikor mogoče mnogo tujega delavstva v Ljubljano. Zato se odkrižu-jejo slov. delavcev, ki se ne udajo tej ali oni nacijonalni zahtevi nemškega gospodarja. Na ta način si skušajo Nemci pridobiti več volilcev za občinski svet v Ljubljani, da dobe pri prihodnjih volitvah še več mandatov v občinskem* svetu. Tako bodo Nemci v ljubljanskem občinskem svetu postali skoro močnejši kot klerikalci. To so posledice nasilja, ki se je izvršilo brez volje slovenskih volilcev v Ljubljani in preko njih, le na željo klerikalnih voditeljev. — Nemško gledališče v Ljubljani. S prvim oktobrom, tako naznanjajo ljubljanski «Nemci«, se prične sezona nemškega gledališča. Povesti 0 nemškem gledališču v Ljubljani, ki je sezidano iz obresti slovenskega kapitala, ne bomo ponavljali. Vsak zaveden Slovenec ve danes, od česa se redi peščica ljubljanskih Nemcev. Eno pa je gotovo. Še od lanskega leta imamo imenik nekaterih »slovenskih« dam, ki so prav, pridno zahajale za oficirji v nemško gledališče. , »Dobro in slabo« je frazerki izgovor, ki kaže le naivnost naziranja. Naš narodni ponos nam mora velevati, da ne poznamo Čez prag v Ljubljani druzega gledališča, kakor slovensko — t deželno. Dasi neradi posezamo v socialno življenje posameznikov, vendar če bo gnila naša socialna družba, tedaj ni pričakovati, da bi se | od te gnilobe ne okužila politična in narodna | javnost. S tega stališča bomo nastopili brezob- ■ zimo zoper vse narodne polovičarje in mlač-neže, ker Nemci jih že love po Ljubljani. •— Lov na šolarje. Danes se Je zglasil v našem uredništvu slovenski delavec, na katerega vpliva nemški gospodar, da mora dati svojega otroka v nemško, »Schulvereinsko« šolo. Pio-sil nas je za svet. Vemo, da ni to prvi in posa- s mezen slučaj. Koliko .slovenskih delavcev se ? uda na ta način grožnjam in tako so napolnjene nemške šole v Ljubljani in v Šišk j s slovenskimi otroci. Ljubljanska nemška mestna šola sploh ne bi mogla obstojati, če bi slovenski starši ne pošiljali svojih otrok v nje. V pričetku šolskega leta bomo pričeli temeljito pometati v tem oziru. Ce ne bo šlo drugače, se bo pa javno iztrebljalo gnilobo. Slovenski otrok mora namreč v slovensko šolo! — Nesnaga v strugi Ljubljanice. Prejeli smo: Ako gremo ob strugi Ljubljanice in pri- j demo do kanalov, ki se iztekajo Iz bolnišnice, Se vidi, da nesnaga, ki prihaja ven, zastaja kar na vrhu peska. To povzroča precejšen smrad, zatorej naj poklicana ajblast skrbi, da bodo do-tični jarki dovolj globoki in izpeljani naravnost na sredo Ljubljanice. Da ne bo kake okužbe, — Ljubljanski kanonik J. Šiška okraden. Meseca februarja t. 1. je izginilo iz gozda stolnega kanonika J. Šiške v Trševju na Vipavskem več večjih in manjših smrek in jelk. Kano- « nikov gozdar F. Novak je takoj pogrešal dre- ' vesa ln jc obvestil o lesni tatvini tamošnje orož-ništvo. Preiskali so prostor, kjer je zmanjkalo naenkrat kakih pet velikih smrek. Na prvi pogled ni bilo o tatvini pri tleh nikakega sledu. Sele po natančnem preiskavanju tal in korenin so naleteli na nizke, pri tleh odžgane parobke. Široki, gladko odžgani štori so bili skrbno pokriti z zelenim mahom, tako da so preiskovalci večkrat šli preko njih in niso zasledili nič sumljivega. Takoj je padel sum na voznika F. Bajca, ki je bil že opetovano osumljen radi lesna tatvine. Osumljenec je dejanje takoj priznal in 1 izdal tudi svojega pomagača pri prepovedanem delu mlinarja Tomaža Strmeria, ki tudi ni tajil hudodelstva. Včeraj sta se obdolženca zagovarjala pred tukajšnjo deželno sodnijo. F. Bajc je opravičeval dolge prste s tem, da mora skrbeti za osem nepreskrbljenih otrok in si je zategadelj pribavil nekoliko denarja iz ukradenega blaga, njegov tovariš, ki je pa samski, si je pa na ta način pridobil malo cvenka za vesele I predpustne dni. Sodnija pa nima smisla za predpustne burke in muhe, zato je obsodila F. Bajca na trimesečno pokoro v težki ječi, a Tomaža Strmena na dva .meseca slične kazni. Vsakih 14 dni se bosta hudodelca enkrat ppstila in j spala na trdih tleli. Pozneje bosta morala okradenemu kanoniku kot zasebnemu udeležencu povrniti napravljeno škodo v znesku sodnij-ske cenitve 76 kron 20 yin. __ »Tukaj boš rožice duhala.« (Izpred sodišča,) Ženske imajo med sabo čudne .stvari. Da »o se maščevale nad tistim, ki jim je ,delal sitnost in nadlego, to je skusil že marsikdo; o tem priča tudi domača zgodovina, kako so polivale z vrelim kropom vrle naše pradedinie nadležne Janičarje, jkl so se hoteli polastiti njihove lepote. Med slične Junakinje bo morala opisati krojiika junakov tudi neko Marijp Or. iz Brezja, ki Je izzvala nekega Jesenskega dne preteklega I leta na junaški bpj svojo gospodinjo posest- jhtco Heleno Oirilc. 'Najprej sta se ženski opletali k jeziki. Ko so le-ti opešali, je pograbila Marija pr. velik kamen in ga vrgla v sovražnico. Toda kamen na srečo ni zadel. Vsa iz sebe zgrabi -nato naskakovalka svojo nasprotnico z golimi rokami in jo potisne v odprto stranišče z besedami: »I ukaj boš rožice duhala« in zaklene (vrata prijetne sobice. V tem neprijetnem zaporu Se morala čakati Helena Grilc dobre štiri ure. [včeraj pa je prišla za zmagoslavno junakinjo pred deželno sodnijo ura maščevanja. Za povračilo, ker je postregla svoji sosedi »z dišečimi rožicami«, bo morala sedeti junakinja jesenskega oneva na Brezjah 14 dni v ljubljanski ječi in bo Ifnorala v tej »dišeči luknji« delati pokoro tudi e enim postom in enim trdim ležiščem. — »Vse to ljubezen sfri«. (Izpred sodišča.) Lojze Gorjanc in Martin Johane, oba »fest« fanta iz Bevskega pri Trbovljah sta imela oba enega dekleta pri srcu. A ker ima Fanika le eno srce, ne more spraviti vanj dveh oboževalcev, posebno še, ker je eden bolj všeč njenim očem kot drugi. Zvečer 14. julija t. 1. je vasoval pri lepem dekletu fant Martin, ki je vžival desetino naklonjenost in je smel priti celo v njeno šobo. Lojze je pa prišel pijan pred njeno okno in je silil noter. Ker le ni dal miru, je poklicala Fanika na pomoč svojega Martina. Ta prileti pred okno in skuša odgnati nepovabljenega gosta. l a se pa temu odločno upre in se zakadi z odprtim nožem v svojega tekmeca. Konec te nesrečne ljubezni je bil pa sledeči: Martin Johane, ki je branil čast svojega dekleta je obležal s šestimi ranami pod oknom lepe Fanike, a Lojze Gorjanc bo hladil svoje srce tri tedne v deželnem zaporu. A ostri nož, ki je rezaJ ljubezni rane, bo vrgel Lojze v hladne savske valove, ko pride iz zapora. Tako je obljubil vročekrvni fant včeraj sodnikom. — šahovski mojster dr Milan Vidmar priredi v soboto dne 7. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni Evropa simultansko produkcijo, kjer bo jgral sočasno s poljubnim številom nasprotnikov. Vabi se vse prijatelje šaha k udeležbi ter naj po možnosti vsakdo prinese šahovnico seboj. — Nogometna tekma med ljubljanskima moštvoma »Ilirija« in »Vzajemnost« se vrši jutri popoldne ob 3. uri na travniku pod Tivoli. Ob vsakem vremenu. Vstopnina 40 vin. — V nedeljo igra v Ljubljani najboljši hrvaški klub n. A. S. K. Tukajšnja podružnica c. kr. priv. avstrij- *• kreft,,e2a zavoda za trgovino in obrt pieloži z dnem 9. septembrom t. I. svoje pi-Saine m Magajne v lastno poslopje Prešernova ulica št. 50. Novo poslopje je opremljeno z vsemi udobnostmi za občinstvo; blagajniški prostori so znatno razširjeni ter najmoderueje urejeni. Istim se je priklopila menjalnica ter posebni oddelek za oklepnike (Safes) katere sc dajo strankam v najem. Zavod goji vse stroke bančnega poslovanja ter je strankam radevolje na razpolago z pojasnili vsake vrste. Vse ljubljanske akademike prosimo, da takoj javijo centralnemu vodstvu za cvetlični dan (Šubičeva ulica 3) svoje sodelovanje kot spremljevalci gospodičen-prodajalk pri cvetličnem dnevu v Ljubljani, r — Slovenski narodni trgovci in cvetlični dan. Graški trgovci so naročili velikanske množine cvetk, da so z njimi v znak rodoljubnosti Okrasili svoje izložbe. Zato pričakuje centralno yodstvo za ljubljanski cvetlični dan, da bodo 'tudi ljubljanski trgovci sledili lepemu zgledu in naročili pri vodstvu cvetičnega dneva pravočasno potrebnega cvetja. — Gospodične-prodajaike pri H. ljubljanskem cvetličnem dnevu prosimo tem potom, tla |e P'’yay|io centralnemu odboru za cvetlični nan (Šubičeva ulica 3) za sodelovanje. Ker je S|r?vovS„ ?• 011 "avd“'>ta in prostovoljne nepotrehiV. 1,1 .s.matramo Posebna vabila za :S ‘ne^r'n v?b‘i™ tem potom vse sloven-olhS km sodelovanju in povdarjamo, a osebnh vabil ne borno razpošiljal. ■sTan..- *V0Jaska nas*anitev. Vse one stranke, Stanujoče v mestnem okrožju ljubljanskem, ka- rnrv*-! S(u Z4- ^sa letošnjih vaj tranzenalno pre-_ i e bodisi častnike, moštvo ali vojaške konje. naJ se. rac*‘ ^Plačila nastanjevalnih pri-Jač? 0d S0 0te’ dne 7. t. m. dalje z dokazili / y nastanjevalnein uradu mestnega Mn ? , (pisarna mestnega ekspedita) od 8. . ne popoldne ali od 5. do 6. ure zvečer. r ematograf »Ideal«. Spored za soboto I Zii£e ,Luf,)0n ^k 9- ^Ptembra 1912: fezanhSn nnl "a Jltlands^em obrežju. (Ve- S 2- Premc Cl.au- j 'y v vcieKomicno.) 3. Nikdar ni zverlpla /c:; iaddainffvprk8 IT™ samo P°Poldan.) 4’ Ei! vt ellkan?ka \0ina drama v treh dejanjih v naslovni vlogi Ha Oeser, junakinia i/ bec 6 Tveleko m i ^ zvečer-) 5- Moric snii- ■torek ^J11'^? ,^urka: ^ra Prince ) - V riška cirkuška’ (Ve,lka'^ka učinkovitost. Ame-c,rKuska drama. Samo zvečer.) Trst. »Edinost« z h... . (lemokratje Predlagam v h a1* p'^e: »Socijalni se da železničarjem in dr.rJ:7^v.n^m z}50ru« naj bencem tolika in toliko mii«^ avnil?\usluž" nje njih gmotnega položaja, naj L v 1^0,j§a-desno vržejo težki milijoni. Toda nactl ° in |anje od kod naj vzamemo tiste^ rnHijoS .Nekateri nam odgovarjajo, naj se konfisri™ ustim, ki imajo nad svoje potrebe. Onemu ki jjtna na pr. 30.000 dohodkov, naj se naloži toliko jin toliko davka; če pa njegovo premoženje naraste na 50.000. naj razlika zapade državi, odnosno državnemu fisktisu pod imenom davek. i«striila način pa se gospodarski položaj Av-viln /otP.vo Poslabšal. Da bi se res to napra-da hi tl se, kapitalistom naložil tolik davek v korist J^onfisciral en del njihovih dohodkov bi kaniHlisrtaVl,tF°»?m bi se goditi, da stili državo in sv0le Premože«ie, zapu- )ne bi dobili taksi? J1 Vi nudbe z navedbo cene i>od »Realec« na »Prvo-anončno pisarno.« 602-2 Vzgojiteljica, ki bi opravljala tudi lahka domača dela se išče k Sletni deklici, eventuelno se sprejme tudi učiteljica, najraje z vadnice na dom. ali tudi na hrano in stanovanje. Naslov v »Prvi anončni pisarni.« 604—2 Dva gospoda se sprejme na hrano in stanovanje. Križevniška ulica št. 9. 11. nad. levo. 603—2 FE. P. ZAJEC Ljubyana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljoniranl optik in strokovnjak svoj I#* optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Gramofoni - automati!! tovarniška 3* Im vsak gramofon pismeno jamstyo. Gramofon-Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih atrojev. Imam SpecJjelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Piiita p* cenik. — Predno kje kupite, oglejte ti al mojo zaloga. ti Vse pfttreMKIae I« vsakovrstni kole«)« v iiMgl. < .*** ■; m. • Celo noč ^odprto za fino veliko delo, se takoj sprejmeta. Ponudbe pod ,št. 8“ na »Prvo anončno pisarno". 4 dijake se sprejme na hrano in stanovanje. Reflektira se samo na pridne in iz dobre hiše. Postrežba jako dobra. — Ponudbe na .Prvo anončno pisarno" pod »št. 65", do 14. t. m. Lasne kite po 5, 7, 9 ln 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K- — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Tranfo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Mednarodno spedioijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. ■U"i3tan.cvlJ®rLO 1S7©. Telefon žrtev. 60. Podjetje i« prevoznino c. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Eks urada presni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor. 257 MIHAEL KASTNER, Ljubljana Kongresni trg štev. 10 ===== | dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živiiso sol; petrol ej { (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, clgroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v otiiogi. ■iu. Ustanovljena leta 1H31. Ustanovljena leta 1»31. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države C. ir. pi ioa nottca Mnul H t M Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, Škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto V vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 19U. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba Je izplačala za škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. 362 Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Na/novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča „ Angleško skladišče oblek* o. Bernaiovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Podružnica c. kr. priv. afstrijskega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani. Delniška glavnica 150,000.000 K. Rezerve pribl. 95,000.000 K. P. n. f Čast nam je tem poiom javljati, da preložimo z dnem 9. septembra 1.1. svoje pisarne in blagajne v lastno, za sl. občinstvo z vsemi udobnostmi opremljeno poslopje Prešernova ulica štev. 50. j > A Objednem smo znatno razširili svoje blagajniške prostore ter jim priklopili menjalnico in posebni oddelek za oklopnike (Safes) katere dajemo v najem. Gojili bomo tudi v novem poslopju vse stroke bančnega poslovanja, z jednako vestnostjo /•• • ^ •. > *■ ~ • • * in pozornostjo, a v obširnejšem obsegu kakor dosedaj. j Z vsakovrstnimi pojasnili smo vedno radevolje na razpolago* Z velespoštovanem Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani. = Povodom početka šole = priporoča modna in špotna trgovina P. MAGD/C, LJUBLJANA nasproti glavne pošte r«- za dijake in dijakinje perilo, klobuke, čepice, * majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. itd.