j | ; , I \ j i j ; i : ; | ; j | ! ! j ' \ ; j ' (jispmrst« V«Mn »«T*ni«st (Hmi maškm rmngrmimAmn. Največjt ncvcrnod ta na*e TinoroA*« kr*je > Sk>v«niji |e pač iiniijcnsko vino. Ako ki se poarečiio Italija*oa», da bi se jim dovoiilo pod koiičkaj epr»j«mijivimi pofoji uražati k rvam avoja Tina, pottm bi taka pogoA« pomenils smrt sa n»i9 Ti»ofr»dni*tvo. Ifaiijani up«jo s popok\o sigurnostjo, d« jim ko u»pek) pri trgOTaki pof odbi t našo drisro, «e vlihotapiti k nam z italijanskimi vini. Da je aaŁt trdit«T r«mična, nam dokaiuje dejrtvo, da že romajo okrof po Sloveniji italijan«ki af entir ki p>onuj«)o našim fosiilničarjem italijanska vina na prodaj. Pre-d nekaj dnevi «« je mudil en tak italijan»ki vinski mešetar v Slov. littrici, kjer je oblazil v«e krčme in imel je a«boj cele z«boje norcev italijanskih vin. V Slov. listrici s« ni spu»til • t«n\ Italijanom nobeden krčmar v kupčijske manevre, ampak so vsi odločno odkkmili italijansko robo. Iz Stov. Bi«trice je odšel Italijan praznih rok, a kar s« mu ni potrečilo v Slov. Biatrici, pa se mu bo kod drufod Jn naenkrat bo Slovenija preplarljen« z italijan»kimi vinskimi afeivti. V očifled ravnokar oanačeni reani nevarnosti, ki preti naš«nu virvofradništvu, bi se morali 6lovenski vinofTadniki tesno strniti in storit vse korake, da se zaje« nevarno«* preplave Slov«nije z italijanskimi viai. Vinogradniki, s«daj je še čas, torej na noge! »Cap< »li natefe za vino ali sadjevec so zdaj stekleai jako dragi ia se v kkteh kaj radi pobijejo. Mi a pa take lahko sami pridelamo doma, ako saditno seme od aeke vrste lepotičaih bučk, katere ravao za to pripravp rpdijo primerne plodove. Seme se mora dati aaprej kaliti, potem se vseje aa prav solnčni kraj v globoko, jako gaojno zemljo od srede do konca meseca aprila. Sploh je sajeaje ia vzgoja edaaka, kakpr pri kiuaarab. Več ko se za podlagp da gaoja, tem lepše rastejo ia tem večji jc pridelek. Ker sp proti spomladaem ¦iraza jako občutljive kakor ktunare, jih je tudi dpbro, •"ati kaliti v lončke ia sredi maja še le mlade rastliace na sttlao mestp presaditi. Rast imajo očividao živahap in oprijeailjejp se aa k ajim postavljeae rogovilaste kole ali po napetem srabptju ali vrvicah. Nekateri jih sadijo zaradi kpega cvetja ob veraadah ia plotih. Kdor tpošlje v pismn aaprej 4 D, dobi eao pprcijo z obratao pošlo pd Ivo Krajac, Žalec 100. GNOJIŠČE IN POSTOPANJE Z GNOJEM. Gaojišče aaj bo naaiesčeao blizu hleva, ako je mogoče, aialo aa vzvišeaeai prostora, po možaosti aaj bo na seyerai straai hleva, da je bolje zavarpvaao proti TpliTU solnčnih žarkov. Med hlevom ia gaojiščem aaj bo toliko prostora, da se lahko gaoj dovaža ia odvaža in da ne pridc gaojaica do zidu hkva, vsled česar bi tcpel zid in zdratje živinc. Tla gaojišča morajo biti aeprodima za gaojaico. Kjer imamo težko gliaasto zeailjo, tam je stvar lahka. Na takeia prnstoru je treba zemljo k zgostiti ia steplati m bati. Tcajc je, kjer je zeailja lahka in peščeaa. Tam je treba navoziti gliae vsaj 25 do 30 cm aa debelo, ter jo ¦ločao stepsti. Seveda aajboljšc je tlakaao gaojišče. ¦Tako gaojišče je trdao, da se lahko vpzi po ajem, dočiai se aa gliaastih tkh kolesa udirajo in naloženi vozovi tejžko izpoljejo. Dao gaojišča ae sme bili vodoravao, eunpak mora pplagoma padati od vsch straai proti gaoj ničai jaaii, da s« y ajo sceja vse preobila gaojaica, katere gaoj ne more popiti, če smo ga poškropili. Dao goajišča aaj leži aa potrsju zemlje, vglobljeaa gaojišča se čim dalje opušeajo. Ako tega ai mogoče, se naprari k večjema ppl melra globoko. Kj«r imajo gaojišča aa vzvišenem mesta ia ako je mogoč« izpeljati aa aajaižji straai gaojišča pot da se lahko vozi z vozovi, se aaj aaprari iz gaojaičae jame aa aajaiijem raestu iekzao crv s pipo, da se lahko gnojnico aataka v sod. Delp gre hitro aaprej, ter se pbvarujemo vflikik stroikav za nabavo sesalk. Gaojišče naj bo pbdaao s primerno visokim ia debdim zidom iz kameaja, beloaa, ali opeke, da aam ob aevihtah ae poplaTlja dežeTaka gao|a. Okoli gaojišča aaprarimo majhea jarek za odvajanje deževnice. Kapaice se pa aajlažje obvarujemo, ako oapraTiaio ob straaeh žleb. Jaaia za gaojaico mora biti doTolj velika, aeprodirna, zatrgadtlj je aajboljša zidaaa ia zamazana s cetaeniom, ali pa cela iz betoaa. V jamo izpeljemo iz hleva eev, po kaleri se sctja scalaica. Jama aaj bo ea mcter glpboka, a ae aad 1 ia pol aietra. Zidi in dao gnpjničae jaaie aaj bodo 15—30 cm debeli, da kar maaj propuščajo gaojaico. Dao jaiac aaj bo aa tistem mcstu najgloblje, kjtr bo prišla cev od sesalke, ali se pa napravi aa doličaeia mestu 30 cai globoka jama, v katero «e poteai poslavi sfsalka, seveda mora biti tudi dobro Balita s cementoai. Velikost gaojišča sc ravaa po tem, koliko glav odrasle žiTiae imamo. Na vsako odraslo žival račaaimo 6 kv. metroT osaovae ploskre gaojišča. Osaovaa ploskva je dao gaojišča. Globokost je že prej navedeaa, dplžiaa ia širiaa se izračuna aa podlagi aavedeaega pravila. Za edea komad žiTiae sc vzamc živiače težko 500 kg; drugače rečeao: eao odraslo goyedo, ali štiri teleta, ali štiri odrask sviaje. Vsak gospodar zaa povprečao ceaili, koliko lehta žival ia aa podlagi tega lahkp izračuaamo tso žmno V komad« odrastk živine, potem lahko tudi izračuaimo, kako velika naj bo saovna ploskva za gaojišče, širiaa in dolžiaa. Na primer, akp s preračuaaajem aajdemP, da so na gospodarstra 4 odrastk žitali, potera mora zaašati dao gapjišča 24 kv. raelrov. Tedaj aapravimo 6 m dolgo ia 4 m široko gapjišče. Gaojišče je dobro, da obseačimo, ter zasadimo okoli gnojišča hitro rastoča drevesa, kakor lipo, dirji kostaaj itd., da gst pbvarujemo pred žgočiai solncem ia hudimi vetroTi. Nekatcri aapraTijo celo strehe nad gapjiščem, da obvarajcjo gnoj pred deijem in splnceai. Tadi aa gaojišča moramo imeti red. Gaojiščc razdelimp aa par delov, na prim«r aa štiri d«le. Ko j« prti del poln, se aavozi v drugega itd., tako lahko dpbmo gaoj, kakršaega rabimo ia zaraditega, da ne leži fd«a gaoj predolgo aa gaojišču, drugi, aezreli pa bi se izvažal. Gaoj saiemo aakupičiti k večjemu za poldrugi mcter aa visoko. Da nam ar ahaja ubcžljivi amoaiak, potiositi je gaoj večkrat z zemljo. Posebno čraa ia gliaasta zcmlja ima to lastaost, da vsrkara pliaaste snovi, zlasti amoniak. Izpodkidaai in aa gnojišče spravljeai gaoj je pooddeljeaem mestu eaakomerao razgraiti ia poravnati. Napačno delajo tisti gospodarji, ki zvračajo skidani gaoj v kupčeke, katere puste poteai kar tako lcžati. — Kjer iraajo v«č vrst filerskega gaoja, je isle po celem razlrosili, tako se različai gaoji dobro zaiešajo ter dpbimo ;4iioj eaake sestave. Gaoj je treba večkrat dpbro stlačiti, prelahko ležeči ga(j se prehitro razkraja, se preveč posaši. Gaoj se najbolje stlači z živino. Prešičev ia kur ai puščati aa gnoj, ker ga razrijejo ia razbrskajo. Skrbeti moramo, da bo gaoj zmiraj vlažen, toda ae prcnioker. Gnoj ae sme ležati v luži, pa ae prcveč na subem. V luži kžeči gnoj se slabo razkraja ter uhajajo iz takega gnoja aajvažaejše saori. Po potrebi ga polijemo z gapjaico ia sicer s pumpo ali s korcem. Gaojnica, katere gaoj ai popil, se sceja aazaj v jamo, ako je gnojiščc- pravilao aarejeao. V poktaem času je treba gnoj pogosto zalivati, ob vrpčih dacvih tudi vsak dan. Večerae ia« so ravno pripravae za to delo. Paul Šerc, ekoaoai, Zavrč. Kakšne previdaosti j« treba pri aakupu ia vzorkovanju uiactniii gnojii? Kdor se je le količkaj bavil s trgoviao z uaietaiaii gaojili, posebao prejšaje čase, la ,ve, da se Irgoviaa z aobeap drugo robo ai tolikp zlorabila. Daaes, ko je la trgoviaa urejena ia se umetna gaojila skoraj splos-ao dajejp preizkašati, pa se dejaaska poaarejaaja le še poredko dogajajp, ia če se sem ter tja aa kaj takšaega pride, oppzorijp že prizadeti krogi v svojih orgaaih aa dotieae slučaje. Žal, zamolčijp oslcparjeaci sami bodisi iz sramu pred zasaiehpai, bodisi iz lastaih egoističaih razlpgov maogo takib siučajev, ali pa se braaijo, če jih veadar pdkrijejp, skparskega liferaata razkriakati. Ako kapi kmetovakc aičvredea gaoj, oskodi se dvakrat. Oa plača robo dražje, ki je popolaoma niČTredaa, ali pa samo aialovredaa, z druge straai je pa občutljivo oškodovaa pri košaji ia žetvi, ker zeailji ai dal oaih redilaih saovi, ki bi jih bil aioral dati. Najboljša obraaa pred sleparstvom je, da se kapakjo ametaa gaojila pu aaalizi javaih pieizkuševališč ali zaprisožeaih kciaikor, ali pa aaravapst, oziioma s posredovaajem trgovcev, zadrug, posojilaic ia gospodarskib društev ali domačih tvrdk, katerih pošteaost in solidaosl jc po dolgoktai izkušaji potrjeaa. MaritWrsk« sejouk« p*r*eil*. Prigaalo se je: 6 koaj, 9 bikov, 158 volov, 324 krav ia 3 teleta. Skupaj 500 komadot. Povprečne cene za različne živalske vrste aa sejma dac 24. marca 1W4 so bik sledeče: deb«li voli 1 kg žiye teže 12.75—15, poldcbeli vpli 10—12, plemeaski voli 9—10, biki za klaaje 9—12, klavae krave debele 12—13.50, pkmeaske krave 10.50—11.75, krave za klobasarje 8—10, molzae krave 10—12.50, breje krave 10 do 12.50, mlada živiaa 11.75—12. Mesne ceae r Marikont. Volovsko meso I. 1 kg 25 do 27 D, II. vrste 33—34 D. Meso bikov, kray, telic 1 kg ltt—30 D. Tdcčje aieso I. 1 kg 30 D, II. vrsle 1 kg 26 D. Syiajsko meso svcže 1 kg 30—40 D. Mari)»»rsko statjsko p»r«iel«. Na sviajski sejm dne 21. marca 1W4 se je pripeljalo 305 sviaj, 3 kpze, ccae so bile skdeče: Mladi prašiči, 5—8 tedaov stari, komad" 200—250 D, 7—9 tedaov stari 275—300, 3—4 aiescce stari 500—650, 5—7 mescev stari 1050—1150, 8—10 mescev stari 1335—1550, 1 lcto stari 1750—2500. 1 kg žive teže 20—32.50, inrlye 35—38.75, koze koaiad 200—250. Tržne e«»€ v M«riWni. V Maribora staae 1 kg govediae I. 23—37 D, II. 33—34. III: 19—30 1). Tektiaa I. je po 36—30, II. 34—36 D. Sviajiaa je po 30—40 D. — Koajsko meso: 1 kg I. 12—15, II. 8—10. Kožc: 1 komad koajske kože 175—300, 1 kg goveje kože 17.50—20, 1 kg tekčje kože 30, stinjske kože 13—14, 1 kg gorajcga usaja 130, podplatov 80—125, Perulnina: 1 piščaaec majhea 35, večji 45, kokoš 60, raca 75, gos 100—130, puraai 110—300, domači zajec majken 17.50, večji 45. Jabolka so po 6—11 D 1 kg. Žito: pšeaica 3.50, rž 3.35, jet-mea 3, oves 3, koruza 3, proso 3.50, ajda 3, fižol aavadca 4 dp 6, kča 14. Mlevski izdeiki: 1 kg pšeaičae mokc št. 0 6.35, št. 1 6, št. 3 5.75, št. 6 5, št. 7 4. 1 kg proseae kaše 7.50, j«šprenj 7, otrobov 2, koruzae mokc 4, komzacga zdroba 5—8, ajdore moke št. 1 8, št. 2 7, kaše 6. Krma: sladko seao 80—100, otara 100, ovseaa siama 75—80, KuriTo: 1 kub. m«t«r trdih drv 300, mehkih 175, 1. trboveljskega prfmoga 42—45, veleajskega 27.30, 1 kg oglja 1.50—2, koksa 1—2. OBDELOVANJE TRAVNIKOV. Vsak uami loaetpvalec mpra gledati aa to, da pridela kolikor mogoče maogp krme ia da redi veliko živiae. Žiriaoreja ia pridelovaaje krme se dandanes šc aajflplj izplača. Pridela kmetovakc veliko kraie, redi veliko žrriae, tedaj pridcla ludi veliko gnoja, lahko gaoji zopet bolje, pridcla zopet več krme. Vendar pa za obdeloTaajc traTaikov aaši kmetovalci store toliko, kakor aič. Še vcč kakor eakrat toliko krmc bi s€ v aaših sloveaskih krajih lahko pridelalp in še vcč ko enkrat toliko živiae redilo, ako bi sc traTaiki amao obdeloTali. Kakor jc potr«ba aa ajivi gnojiti, sejati, okoparati, vlačiti itd. ako hpčemo, da kaj zraste, ravap tako bi bilo tudi potreba trarnike obdflpTati, ako hočeaio dosti krme pridclati. Koliko travaikov vidimo zanemarjcaih, kjer raste oub ia kaka slaba trava, aam«sto dobrc ia redilnc krme. Koliko travaikoT je mokrih, kjer raste kaka slaba inrva, katera ai za drugo, kot za konje, aameslo, da bi rastla tam dobra sladka mrva ali detelja. Osviemmje tr*Tnik«r. Najpoglavitnejše pri obdelovaaja traTaikoT jc, mokre travaike osušiti. Na mokrem traraika raste kisla ia malo redilaa krma. Vsled mokrote ai mogočc zraku v zemljo do koreaia, kar je polrebao za razkrajaaje redilaih snoyi. V mokri zemlji je veliko kislin. katerc ae pripuščajo rasli sladkim travara. Na takšnem travaiku ac koristi gnojrnje. Dclo aa močviraatih travaikih je težavao, vožaja skoraj nemogoča. Delo s strojcai je obtežcao. V mokrih travaikib je aavadao maogo rcdilaih saovi, kalere pa so vskd mokrole aepristopae rastliaani; ledaj čakajo v zeailji rešitTf. Travaike osušimo z odprtimi ali zaprtimi jarki, ali pa položiaio ppd zcailjo ccvi, takoimeaovaae dreaaže. Odprti jarki niorajo bili zadosti globoki ia imeti dovolj odtoka. Saažiti se aiorajo vsako lcto. Oddaljeaost jarkov sc ravaa po množiai vode; čiiabolj mokia je zemlja, tera vcč jih je potreba. Oddaljenosl je lahko 30—50—100 m. Globokost jarkoT je aavadno 1—1 in pol ni; čim aiokrejša je zemlja, tem globokejši morajo biti jarki, to se ravaa seveda tudi po odtoka vode. čim bolj globoki sp jarki, tcm maaj jih je potreba. Spodnja širokost v jarku se vzame 50 cm, gornja 1 m; to sc ravna po zemlji; pri iežki zemlji str.-u.ske slene maaj vise, pri lahki morajo bolj viseti. Na 1000 m dolžine aaj jarek ae visi več ko 6 metrov ia ae aiaaj ko 50 cm. Jarki aaj bodo ravai. Mesto, kjer se jarck skop^ Ijc se aatanko iztakae. S kopaajeai se prične na naj-  aižji straai, da dobi voda takoj odtok.  ?aprli jarki. Veliko predaost pred odprtimi imajo>  zapri: jarki, ker ae vzamcjo aič prostora, ia jih ni potreba saažili. Ne ovirajo pri kdu. Naprava pa je dražja,  aego za odprte jarke.  Zaprti jarki se po zgorajem aavodilu izkopljcjo in sker se ravaa velikost po maožiai vode, katero je odstraniti. Globokost 0.80—1.20 m; širokost tal t jarkn 20—40 cm ia ne bez 70—100 m dolgosti. Visi naj 5 m  na 1000 m dolžiae. Jarki se polcm zasujejp z debelim kamenjem ali opeko.  Zasipaaje se prifae vedno od aajvišje straai, sledr-  ajič se zasuje s slabo zemljo ia nazadaje z dokro. — Drcaaža osašava zcmljo aa ta aačia, da se polpžijp pod  zemljp lončeae cevi. To osušeTaaje je aajboljc in najbo)j po ceni. Kaietje, čas za to delo je sedaj!  Travaiški mojster: BezenSek. Mladiaski kmetijski klub v Vurbergu. Na tukfijšaji  šoli se je dae 16. t. m. aa tihem slavila obktaica obstoja  deškcga mladinsk«ga kmetijskega klaba. PoTabljeni so bili očetje klubovih člaaov. Kot gost te skromne proslavt sporočam uredaištTii skdeče vrstice: Klub se je osaival na vzpodbado okrajacga ekoaoma gosp. Zupaata, ppučaje pa domači gospod aadačitelj J. Leš aik ia sicfr se je predavalo pivo kto o osaovaih nau kih iz sadjarstva ia vinarstva. Vurberg ima jako ugodno kgo za usp«šao sadjarslro, ki doaaša ljadem Iepe dohodke, le-ti bi s« pomnožili, če bi se ljudstTP ppprijclo iateazivao dela v tej prevažai paaogi kmctijstva. Med tem, ko obrača ljudstvo vso aajvečjo pozoraost na viaograde, s< za povzdigo sadjarstva premalo stori. Ves ustroj pouka je hTakvredea, ker je združea teoretični pouk s praktičaim ddoai, ki ga izvršajejo mladeaiči na  šolskem, oz. na drugih zfmljiičih. Ob vstopu ˇ drugo kto želim kluba obilo uspekov, ki so deloma že zdaj vidai na drevesaicah, ki jih imajo člaai aa sTojera domu. Boditc požrlvovalni, kakor je vaš vodja, ki se n« ustraši dcla ob šok prostih daeh, vzdržaje ppak t dveh razredih, vodi pbile posk šolskega vodstva, krajnega šolskega svcta in ie občiaski pisarai stopi ob pptrebi na pomoč. — Jablaae, hruške — ia druge cepe, — cepi v mladosti — za stare zobc! 2ITNI TRG. Promct z žitom se šc vedao kreta v ozkih mejah. jDovozi so slabi, domači konzuai pa še ai pričel aaku- povati v večji m*ri, kakor dosedaj običajao, aa spom-  lad. 2ivahnejša trgoviaa se bo začela bržkoae aprila in  maja. Vlada se bavi z aačrtoai, da ukiae izvozao cari-  no za korazo, katere leži pri aas še silao veliko t skla-  diščih aeprodaae. Potem jbpmo lahko hipoma postavili  veliko maožiaa aaše koraze aa iaozemske žitne trge  ppd konkarenčaimi cenami. Ugpdap za žitao trgpvino  je tudi to, da je Doaava postala za plovbp zopet prosta.  Tudi pota sp se prcccj osušila, posebap v Banatu, kjer  je vladal velik strah pred poTodaijo, ki bi sigurao na-  stppila, da je takoj po saegu nastopilo južno vreme. —  Tako pa se je saeg počasi stalil, kar je bilo zelo dobro  tudi za njive, ki so dobile takp dovolj vlagc. Ppkg ko-  ruzc vlada ioa aaših tržiščih povpraševaaje po beli mo- ki, veadar se jej ccae aisp spremcaile. Moko aadijp aaj- več raliai, ki majo aakopičeae velike zaloge žita, aimajo pa deaarja za obrat. Vobče ceae aisp stalae, ter je pri- čakovati praejšea padec pri vseh žitaih vrstah. M o k a se je prodajala po 520—530 D, nekatera podjetja so poaajala celo aalarico po 510 D. P š e n i c a ac kaže posebaega prometa. Poaudha je bila precej aezaalaa; prodajala se je pp 330—335 D; slavoaska je aekoliko dražja — 340 D za 100 kg. K o r u z a je obdržala staro ceao. V Srema 250 do »5 D, v Bački 340—250 D, v Zagrcbu po 380—290 D. O v e s jc ostal pri stari reai, proaiet pa je bil zelo aczaatea. V Slovcaiji se ga prpdaja po 265—270 D, v Bački po 245, v Zagrebu po 280, v Bosai pa po 205 D za 100 kg.  * * * VredMDst deMija. Ameriški dolar stane 80 dm., za  100 francoakih frankov je plačati 437 dia., ea 106 avstr. kron je plač«ti 11 p«ra, ca 1OO čeboslovaških kron 234  din., in za 1OO laških lir 348 din. V Curihu zaaša vre* aost dinarja 7.10 centima.