Poifnrl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorl Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
DIE ZENTRALORGANISATIONEN DER KARNTNER SLOWENEN STELLEN FEST:
Eine zufriedenstellende Losung von Minderheitenfragen
ist nur im Zusammenvvirken mit der betroffenen Minderheit moglich
Wie aus einer Presseveroffentlichung ersichtlich ist, hat die Bundesregierung ein Gesetz iiber die Amvendung der slozvenischen Sprache bei Dienststellen der Verivaltung sowie iiber die topographischen Aujschriften in Kdrnten vorbereitet und den diesbezuglichen Entivurf auch schon zur Begutachtung verschickt. Mit dieser Tatsache haben sich der Rat der Kdrntner Sloivenen und der Zentralverband sloivenischer Organisationen in Kdrnten auf der Sitzung ibres Koordinationsausschusses am 17. 5. 1967 befafit und folgendes Schreiben an die osterreichische Bundesregierung be-schlossen:
Die beiden unterfertigten Organi-saiionen als Verfretung der slo-vvenischen Minderheit in Kdrnten sfellen mit Befremden test, dafj der Entvvurf des Gesetzes uber die An-vvendung der slowenischen Sprache bei Dienststellen der Vervvaltung in Kdrnten bereits zur Begutachtung versendet wurde, ohne dafj er auch der betroffenen Minderheit selbst zur Stellungnahme ubermittelt wor-den ware, wie dies im Jahre 1960 •mit dem ersten diesbezuglichen Entvvurf geschehen ist.
Dies befremdet uns um so mehr, da sovvohl anlafjlich des Sfaatsbe-suches der osterreichischen Regie-fungsdelegation in Beograd als auch anlafjlich des Staatsbesuches des jugoslavvischen Staatsprasi-denten in Osferreich in den offi-ziellen Erklarungen und Aussen-dungen ausdrucklich betont wurde, dafj die Minderheitenfragen im Zu-sammenwirken mit der Minderheit Belost werden vvurden. Diese Zu-sicherung wurde auch vom Herrn Bundeskanzler am 9. Mai 1965 bei der 10. Jahresfeier der Unterferti-9ung des Sfaatsvertrages im Kon-zerthaus in Klagenfurt den Karnt-■ner Slovvenen gegeben.
Abgesehen davon, dafj im Be-sonderen Teil II zu 517 der Beila-9®n zu den stenographischen Pro-fokollen des Nationalrafes (VII GP.) eindeutig ausgefuhrt wurde, dafj diese Bestimmung des Paragra-Phen 3 des Artikels 7 des Staats-Vertrages, wonach „die kroafische und slowenische Sprache in den Vervvaltungs- und Gerichtsbezirken Kamtens, des Burgenlandes und der Steiermark mit slowenischer, ktoatischer od gemischfer Bevol-kerung zusafzlich zur deutschen Amtssprache als Amtssprache zu-9elassen wird, keiner naheren Aus-iOhrungsgesetzgebung mehr bedarf und unmitfelbar anvvendbar ist", ist es unvertretbar, dafj iiber die Erful-lung der im Staafsvertrag — einem vdlkerrechtlichen Verfrag — enf-^altenen Bestimmungen erst durch
Abstimmungen und Volksentschei-de nur eines Teiles der Staatsbur-ger entschieden wird.
Im ubrigen beriicksichtigt der nun-mehrige Gesetzesentvvurf in keiner Weise die seitens der slovveni-schen Minderheit bisher an die Bundesregierung in den einzelnen Memoranden und Eingaben gerich-fefen Vorschlage und insbesonde-re nicht ihre ausfuhrliche Stellungnahme zum ersten Entvvurf eines Minderheiten-Vervvaltungssprache-gesetzes fur Karnten vom 11. Oktober 1960, vveshalb wir nochmals betonen, dafj die Minderheit keiner geseizlichen Regelung iiber die Bestimmungen des Artikels 7 des Sfaatsvertrages zustimmen wird, wenn diese ohne Mitvvirkung der Minderheit, wie dies bereits beim Minderheifen-Schulgesetz und beim Minderheifen-Gerichtssprache-gesetz geschehen ist, beschlossen
vverden solite. Denselben Grund-satz, keine Regelung ohne die Zu-stimmung der dafiir berufenen Ver-treier der Volksgruppe herbeizu-fiihren, vertrift stets auch die osterreichische Bundesregierung hin-sichtlich der Regelung der Min-derheitenfrage in Siidtirol, was er-neut auch in der letzten Erklarung der Bundesregierung im National-rat zum Ausdruck kam.
Die beiden Zentralorganisatio-nen der Karntner Slovvenen ersu-chen daher die Bundesregierung, den Entvvurf iiber das Minderhei-fen-Verwalfungsamtssprachegesetz fiir Kdrnten ihnen als Vertretung der betroffenen Minderheit zur Stellungnahme zu iibermitteln.
Da wir an einer einvernehmli-chen Regelung aller im Artikel 7 des Staatsvertrages enthaltenen Bestimmungen interessiert sind, vviederholen wir in diesem Zusam-menhang das Ersuchen um Wie-deraufnahme von Kontakfgespra-chen zvvischen den Vertretern der osterreichischen Bundesregierung, der Kdrntner Landesregierung und den beiden Zentralorganisationen der Kdrntner Slovvenen als Repra-sentanten der slovvenischen Minderheit in Kdrnten.
.ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
DRŽAVNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
V proslavo desetletnice Slovenske gimnazije je v nedeljo 28. maja 1967 ob 14.30 uri
rSliimix34±nn, akadj&nipja
v Delavski zbornici v Celovcu. Razstava risb in rožnih del je odprta že od 10. ure naprej.
Vsi prisrčno vabljeni!
sOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Nevarna zaostritev na Srednjem vzhodu
Amerika razširja vojno
Šele pred kratkim je generalni tajnik OZN U Tant v nekem govoru izrazil bojazen, da se je človeštvo znašlo v začetni fazi tretje svetovne vojne. Kot vzrok je navedel čedalje hujše bombardiranje objektov v Severnem Vietnamu in dejal, da se ob nadaljnjem takem razvoju pač lahko zgodi, da pride do neposrednega spopada med Ameriko in LR Kitajsko, kar bi seveda pomenilo vojno v svetovnem merilu.
Toda v Ameriki se na taka svarila očitno sploh ne ozirajo. Namesto da bi poslušali pozive mednarodne javnosti, ki čedalje bolj odločno in enodušno zahteva konec vojne v Vietnamu, so se odgovorni ameriški voditelji odločili za nadaljnje stopnjevanje vojne. Prejšnji teden so namreč ameriški in južnovietnamski oddelki vdrli na demilitarizirano področje med obemi vietnamskimi državami in s tem ne samo prekršili določila ženevskih sporazumov, marveč razširili vojne operacije neposredno do meje Severnega Vietnama.
Nova faza stopnjevanja vojne nedvomno predstavlja še večjo nevar-
nost nadaljnjih zapletljajev, ki bi utegnili imeti daljnosežne posledice za svetovni mir. Zato je razumljivo, da je najnovejša poteza Amerike izzvala silno ogorčenje širom po svetu ter je prišlo v številnih državah do množičnih protiameriških demonstracij, pri katerih so ameriški vdor na demilitarizirano področje označili kot »nov zločinski .korak poln hudih posledic«.
V političnih krogih so že nekaj časa z zaskrbljenostjo spremljali razvoj na Srednjem vzhodu, kjer so se kljub podpisanemu premirju in kljub navzočnosti mirovnih sil OZN vedno spet ponavljali lokalni spopadi, ki so stalno opozarjali na napete odnose med Izraelom na eni ter arabskimi deželami na drugi strani. Prejšnji teden je prišlo na tem področju do nove nevarne zaostritve: postalo je znano, da pripravlja Izrael napad na Sirijo.
Arabske dežele z Združeno arabsko republiko na čelu so hitro reagirale. Razglasile so izredno stanje in združile vojaške sile ob izraelski meji. Predsednik ZAR Naser je zahteval tudi umik mirovnih sil OZN in generalni tajnik U Tant je njegovi zahtevi ugodil. Prav tako pa je Združena arabska republika zaprla tudi Arabski zaliv za izraelske in druge ladje, ki bi v Izrael vozile strateški material. V Izraelu so na to potezo najprej odgovorili, da predstavlja „vojno napoved", vendar so prvotno izjavo pozneje precej omilili, ker so očitno uvideli, da se je Egipt v bistvu
poslužil le pravice, ki mu je bila leta 1956 odvzeta z britansko-fran-cosko-izraelskim napadom na Sueški prekop.
Da bi nastali položaj spoznal na licu mesta, je generalni tajnik OZN U Tant prispel v Kairo, kjer je razgovarjal s predsednikom Naserjem. Če je pri teh razgovorih prišlo do konkretnih sklepov, ni znano, vsekakor pa je položaj na Srednjem vzhodu zelo eksploziven in povzroča resno zaskrbljenost. V vseh velikih prestolnicah se vrstijo posvetovanja in vodilni državniki apelirajo na voditelje neposredno prizadetih držav, naj ohranijo razsodnost.
Medtem pa so v Kairu nekoliko razjasnili tudi ozadje tega spora. Poudarjajo, da je v izraelsko zaroto proti arabskim deželam zapletena predvsem Amerika, ki da bi hotela s pomočjo Izraela odstraniti sedanji režim v Siriji in tako razširiti svoj vpliv v tem delu sveta. Podobno stališče izhaja tudi iz sporočila sovjetske vlade, ki je predsedniku Naserju zagotovila, da podpira arabske dežele „v obrambi proti imperialistični zaroti".
Zakaj se mora zgodovina ponavljati?
V Jugoslaviji Han mladosti
OB 75. ROJSTNEM DNEVU PREDSEDNIKA TITA
Včeraj je bila vsa Jugoslavija v znamenju tradicionalnega Dneva mladosti, ki ga jugoslovanska mladina vsako leto priredi za rojstni dan predsednika republike Josipa Broza Tita. Sirom države so se od-vijale najrazličnejše prireditve in manifestacije, pri katerih so poleg mladine sodelovale tudi druge organizacije, delovni kolektivi ter Predstavniki družbenega življenja.
Osrednje slavnosti so bile v Beogradu, kjer so s štafeto, ki je v rriinulih tednih prepotovala vso državo, izročili predsedniku Titu čestitke jugoslovanskih narodov za njegov 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti so se posebej spomnili, da minevajo letos tri desetletja, odkar je Tito na čelu jugoslovanske partije, in hkrati dve desetletji od začetka Načrtne graditve jugoslovanskega gospodarstva. „Pri tem pomenita Titova ustvarjalna osebnost in neutrudno delo za socializem in srečo delovnih ljudi, narodov in narodnosti socialistične skupnosti, neizčrpen vir novih’sil in pobud za hitrejše korake v nadaljnjem razvoju, Pri uresničevanju nalog družbene reforme in pri razvijanju huma-n®jših odnosov med ljudmi.”
»Zakaj se mora pri nas zgodovina vedno ponavljati,« se je pred nedavnim vprašal neki zahodnonemški publicist. Dejal je, da je tveimarska republika pripravila teren hitlerjevskemu skrajnemu nacionalizmu. Danes so okoliščine v Nemčiji in v Evropi sicer drugačne, ni več revščine in brezposelnosti, oba dela Nemčije — zahodni in vzhodni — sta postala sestavni del širših evropskih tokov in procesov, ki tudi Nemčiji odvzemajo možnost, da bi zahtevala in našla svoj »življenjski prostor« na tuj račun. Ravno zaradi tega pa je po mnenju tega publicista vladna »politika zedinjevanja« v Zahodni Nemčiji v bistvu nacionalistična.
V	politiki velikih strank centra pravzaprav ni nobenih bistvenih razlik. Danes o domovini z istimi besedami in na skoraj enak način govore tako krščansko-demokratski predsednik bundestaga Gerstenmaier in predsednik krščansko-socialne stranke minister Strauss, kakor tudi predsednik socialdemokratske stranke vice-kancler Brandt in vodja svobodnih demokratov Mende.
Stranke tega »velikega centra« so združene tako družbeno kot nacionalno. Družbeno glede na željo, da bi se ohranil in po možnosti še izboljšal obstoječi družbeni red, nacionalno pa v zvezi z idealom »velike domovine« — po možnosti v mejah iz leta 1937. »Nacionalni ton« po mnenju nekega strokovnjaka ni prišel z desnice, marveč je postopoma prešel v politično akustiko Zahodne Nemčije iz nedeljskih govorov in predvolilnih parol »uglednih rodoljubov iz sredine«.
V	takih razmerah torej ni potrebno, da bi obstojala še neka posebna »desnica«. To je morala občutiti tudi nova nacionaldemokratska stranka (NDP) ko se je njenemu izrednemu kongresu postavil po robu združeni center — od sindikatov in socialdemokratov do svobodnih demokratov in Straussove krščanskosocialne stranke. Sicer čudna zveza, ki je zgodovina Zahodne Nemčije še ne pozna, vendar je odkrito pokazala, kako je NDP nezaželen tekmec strankam, ki si laste monopol na na-
cionalne ideje. Prav tako pa tudi stalno nazadovanje skrajnih desničarskih sil jasno kaže, da so postale »dovolj nacionalistične« velike stranke večine.
Pri tem je vsekakor značilno, da je leva politična meja pod strogim nadzorstvom, medtem ko se desna »izgublja v megli«. In to gotovo ne zaradi določenih »pozitivnih predpisov« (kot je na primer prepoved KP), marveč zaradi tega, ker je marsikaj res težko reči, kje se v pogledu idej in politike preneha »sredina« in začne »desnica«. Meja proti »levici« je torej mnogo jasnejša, predvsem v osnovnih stališčih glede Nemčije in Evrope. Kdor priznava dve nemški državi ali mejo na Odri in Nisi, ta je za stranke sredine avtomatično na »levici« in kot tak seveda tudi »nevaren«.
Zaradi tega se je pred kratkim znašla pred zaprtimi vrati na primer tudi pacifistično usmerjena profesorica Fassbinder, kateri je rektor bonske univerze prepovedal, da bi v predavalnici te šole imela svoje predavanje o Nemčiji — češ »univerza mora ostati otok miru«. V čem se je pregrešila profesorica Fassbinder? Ob navdušenem ploskanju 500 študentov se je izrekla za priznanje druge nemške države in dejala, da bi bila s tem avtomatično rešena tudi usoda meje na Odri in Nisi. Toda zahodnonemški center si te usode očitno ne zamišlja na tak način. Zato je v tem politično vsekakor bližji »desnici«, v skrajni liniji pa celo nacionalnim demokratom.
Morda ravno zaradi tega še nobenemu ni prišlo na misel, da bi NDP namenili isto usodo, ki je že pred leti doletela zahodnonemško KP — da bi jo namreč z zakonom prepovedali. Nacionalističnim koncepcijam zahodnonemških politikov je torej bolj nevarna profesorica Fassbinder. Kdor s priznanjem stvarnosti skuša razbiti iluzije neizpolnjenega in neuresničljivega veliko-nemškega sna, ta pač tvega, da ga proglase za nevarnega — toda ne zaradi tega, ker bi ga imeli za tekmeca, marveč zato, ker ga smatrajo za nasprotnika.

Razpisan je prvi del energetskega posojila 1967
Posojilo bo služilo za dograditev elektrarn na Bistrici v Rožu in Wallsee ob Donavi
Koncem minulega tedna je bil razpisan prvi del energetskega posojila v letu 1967. Vpisovanje posojila bo zaključeno v sredo prihodnjega tedna. Posojilo je razpisano v obsegu 400 milijonov šilingov in bo uporabljeno za dograditev dravske elektrarne Bistrica v Rožu in elektrarne Wallsee ob Donavi.
Posojilo je razpisano za dobo 15 let proti 6 odstotkom obresti. Vplačati je treba le 96 odstotkov posojila, vračano pa bo že od prvega leta noprej v višini do 103 odstotkov.
Kerinedyjeva runda
V DRUGI FAZI
Prva faza pogajanj za znižanje carin v svetovni trgovini je v glavnem zaključena. Trajala je s.tiri leta, zamisel pa se je porodila že leta 1961. Takratni ameriški predsednik Ken-nedy je hotel z njo položiti temelj za atlantsko gospodarsko skupnost. Leta 1963 je od ameriškega kongresa izposloval pooblastilo, da v ta namen lahko prične pogajanja za znižanje carin. Ta pogajanja so dobila pozneje po njem svoje ime.
V	začetku Kennedyjeve runde je šlo za to, da bi Združene države Amerike na recipročni bazi znižale svoje carine za 50 odstotkov, docela pa bi ukinile carine za blago, na katerega svetovnem izvozu so skupno z EGS in Veliko Britanijo udeležene z več kot 80 odstotki. S temi ukrepi je Kennedy hotel doseči večjo ekspanzijo svetovne trgovine, ki bi predvsem koristila industrijsko razvitemu Zahodu.
Uresničenje te zamisli je že v svoji prvi fazi naletelo na velike težave. Bilo je poizkus, združiti dva velika cilja, ki med seboj nista imela nobene zveze, temveč sta si celo nasprotovala. Na eni strani je šlo za združitev zahodne Evrope z gospodarskimi sredstvi, na drugi pa za radikalno liberalizacijo trgovine med ZDA in Zahodno Evropo. To bistveno nasprotje — na eni strani regionalizem, na drugi pa najširši multilaterizem — je vsa štiri leta hromilo prizadevanja Kennedyjeve runde. Vedno spet so prišla pogajanja na mrtvo točko, pri čemer je bila EGS najbolj trmasta.
Končno so bile minuli teden glavne težave odpravljene. Odločilno vlogo pri tem je odigral GATT. Po zaslugi njegovih predstavnikov je uspelo, da je bil glavni sporazum spravljen pod streho, preden je potekel mandat za pogajanja. V načelu so bila ta pogajanja zaključena s kompromisom. Namesto prvotnega načrta znižanja carin za polovico in več je prišlo do sporazuma, da bo 80 držav svoje carine znižalo za 35 odstotkov. Istočasno je prišlo tudi do sporazuma o pšenici z določilom minimalne cene, nadaljnji sporazum pa se je nanašal na mednarodni program za pomoč v hrani v obliki 4,5 milijona ton žita letno.
V	Ženevi, kjer so bili ti sporazumi doseženi, se je medtem že začelo podrobno delo za njihovo uveljavljanje. To delo je prevzel GATT, ki mora do konca junija določiti nove carine za 6300 vrst industrijskega blaga. Carine hočejo postopno znižati v petih etapah. Prva etapa znižanja bo stopila v veljavo 1. julija prihodnjega leta.
S tem se je pričela druga faza Kennedyje-ve runde. Tekom te faze utegne priti do dokajšnjih sprememb v svetovni trgovini. Pri njeni zapletenosti nastane sedaj vprašanje, koliko bo Kennedyjeva runda zmanjšala večajoči se prepad med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju. Zaenkrat je gotovo le eno: odpravila tega prepada ne bo, ker je bila v svojem bistvu zasnovana predvsem kot sredstvo za reševanje trgovinskih in drugih gospodarskih problemov med samimi zahodnimi državami, ki pa so vse industrijsko visoko razvite. Za odpravo tega prepada so potrebni vse drugačni in vse obsežnejši prijemi, kakor je Kennedyjeva runda. Le teh pa se bo treba v kratkem lotiti. Pot za potrebna pogajanja je namreč Kennedyjeva runda prav gotovo olajšala, ker so z njo države v razvoju svoj položaj okrepile.
Blagovna izmenjava Jugoslavije z industrijsko razvitimi državami je lani znašala 49 odstotkov celokupne izmenjave. Od te izmenjave je na socialistične države odpadlo nadalj-nih 35 odstotkov, 16 odstotkov pa je odpadlo na države v razvoju. V jugoslovanskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bodo ta razmeroma visoki delež blagovne izmenjave z državami v razvoju obdržali tudi letos.
Na orientacijo zunanje trgovine na države v razvoju so vplivali tako gospodarski, kakor tudi politični razlogi. Tem državam je Jugoslavija doslej podelila kredite v višini 600 milijonov dolarjev. Njim je v glavnem dobavljala opremo in proizvode strojegradnje, zlasti opremo za hidro- in termoelektrarne ter za težko industrijo. Ta dobava traja že 12 let in jo Jugoslavija kreditira tudi na dobo dvajsetih let, kakor to delajo druge industrijsko razvite države.
Jugoslovanski strokovnjaki in podjetja so v tem času projektirali in gradili objekte v 60 državah. Med njimi je večina držav v razvoju. V okviru blagovne izmenjave uvaža Jugoslavija iz teh držav tudi že proizvode nji-
Doslej je avstrijsko ključno gospodarstvo z razpisi posojil zbralo že 35,3 milijarde šilingov investicijskih sredstev. Od tega zneska je -bilo 10,8 milijarde šilingov porabljenih v elektrogospodarstvu in 6,5 milijarde šilingov za energetsko gospodarstvo. Na razpisu dosedanjih energetskih posojil je bilo v glavnem udeleženo osrednje združenje podržavljenih elektrarn „Verbundgesell-schait". Na njega odpade 7,8 milijarde šilingov posojil. To združenje ima premoženja v vrednosti 23,7 milijarde šilingov, kar
Prihodnji ponedeljek se bo v Rimu sestal vrh Evropske gospodarske skupnosti k slavnostni seji ob priložnosti desetletnice ustanovitve te skupnosti. Tej proslavi bo v torek sledila združitev EGS z Euratom in Montan Union v skupni izvršni organ.
V prvih desetih letih se je EGS razvila v najpomembnejšega udeleženca na svetovni trgovini in v prvo trgovsko silo v svetu. S svojo trgovino je lani ustvarila vrednost 66 milijard dolarjev. S tem je svoj delež na svetovni trgovini v enem letu povečala za 8 odstotkov.
Naraščajoča udeležba na svetovni trgovini je predvsem posledica porasta industrijske proizvodnje po državah EGS. V primerjavi z letom 1958 je industrijska proizvodnja v Italiji narasla za 84 odstotkov, na Nizozemskem za 69, v Nemčiji za 61, v Franciji za 42, v Belgiji za 50 in v Luxemburgu za 25 odstotkov. V isti primerjavi se je bruto družbeni proizvod v skupnosti povečal za 62 odstotkov na okroglo 86 milijard dolarjev. Najbolj je narasel v Zahodni Nemčiji in sicer za 405 dolarjev na prebivalca, najmanj pa na Nizozemskem, kjer je narasel za 268 dolarjev.
Obseg trgovine med državami skupnosti je v tem času narasel od 7154 milijonov na 20.828 milijonov dolarjev. Najbolj je svoj izvoz v ostale članice EGS povečala Italija in sicer za 354 odstotkov, največje koristi od njega je vendar imela Zahodna Nemčija, na ka-
hove industrije, s katerimi postopoma odplačujejo svoj dolg. Glavni partnerji Jugoslavije v takem sodelovanju so afriške države, Združena arabska republika, Indija, Indonezija, Pakistan, Brazilija, Argentina, Bolivija, Kuba in Mehika. V Afriki je Jugoslavija z 21 državami v gospodarskem sodelovanju. Samo tem državam je Jugoslavija doslej odobrila kredite v višini 180 milijonov dolarjev.
Po blagu gledano je jugoslovanski izvoz v afriške države lani obstojal 88,5 odstotka iz industrijskih proizvodov, jugoslovanski uvoz iz teh držav pa so v glavnem predstavljale surovine in kmetijski pridelki. Na izvozu v Združeno arabsko republiko so industrijski izdelki visoke obdelave udeleženi s 55 odstotki. Ta država je dobila jugoslovanskih kreditov v višini 48 milijonov dolarjev.
Z osmimi azijskimi državami, s katerimi vzdržuje Jugoslavija redne trgovinske odnose, se je v zadnjih petih letih blagovna izmenjava povečala za 125 milijonov dolarjev. Kakor z afriškimi se sedaj razgovarja tudi s temi državami za razvoj industrijske kooperacije in za ustanovitev mešanih družb. Med temi dr-
pomeni, da posojila, ki jih je doslej razpisalo, predstavljajo le tretjino celokupnega premoženja.
V zvezi z razpisom prvega dela letošnjega energetskega posojila je bilo tudi povedano, da potrebuje „Verbundgesellschaft” letos skupno 3,7 milijarde šilingov investicijskih sredstev. Od tega ima 1,1 milijarde šilingov lastnih sredstev in 500 milijonov šilingov tujih sredstev. Manjkajoči dve milijardi šilingov hoče pridobiti v obliki nadalj-nih razpisov energetskih posojil.
tero je že leta 1965 odpadla skoraj tretjina trgovine znotraj EGS.
V trgovini s tretjimi državami je Amerika najpomembnejši partner EGS. Izvoz EGS v Ameriko je lani dosegel vrednost 6 milijard dolarjev. V skandinavske države je izvozila lani blaga v rednosti 3,6 milijarde dolarjev, v Veliko Britanijo pa v vrednosti 2,7 milijarde. Izvoz EGS v ostale države sveta je med letom 1965 in 1966 najbolj narasel v trgovini s Kitajsko in z vzhodnoevropskimi socialističnimi deželami. V Kitajsko je narasel za 39, v ostale socialistične dežele pa za 18 odstotkov. Izvoz v Afriko pa je lani nazadoval. Tudi na tej trgovini je Zahodna Nemčija najbolj udeležena.
Gradbena hranilnica Wiistenrot:
Druga dodelitev gradbenih posojil
Gradbena hranilnica Wustenrot je letos že drugič dodelila posojila za gradnjo stanovanj. Za drugo četrtletje je svojim članom dodelila 367 milijonov šilingov, kar je znatno več, kot pri prvi dodelitvi. S tem je v prvem polletju tekočega leta 4780 članom in gradbenim varčevalcem dodelila skupno 629 milijonov šilingov. V primerjavi z prvim polletjem minulega leta se je obseg danih posojil povečal za 150 milijonov šilingov, število oseb, ki so ga bile deležne, pa za 894. Tekom leta 1967 bodo sledile še nadaljne dodelitve.
žavami je dobila Indija doslej že 120 milijonov dolarjev jugoslovanskih kreditov, -Indonezija in Pakistan pa sta jih dobila 180 milijonov dolarjev. V teh državah so jugoslovanska podjetja gradila tudi ladjedelnice.
Omenjene države Latinske Amerike so dobile odobrenih 100 milijonov dolarjev kreditov. Uporabljajo jih predvsem za nakup ladij, traktorjev, kamionov, avtobusov in razne opreme za izgradnjo tovarn lahke industrije.
Lani je Jugoslavija trgovala s 120 državami sveta. V zadnjih letih je močno razvila svojo industrijo in pomagala pri razvoju industrije drugod po svetu. Sedaj je svoje sodelovanje osredotočila na pospeševanje ustanavljanja mešanih družb in na izboljšanje oblike industrijske kooperacije, končno pa tudi na izgradnjo svojih pozicij na tržiščih, kjer se je že uveljavila.
-Po nakazani poti se navzlic trdi mednarodni konkurenci Jugoslavija postopoma uveljavlja na tržiščih, ki bodo še leta imela velike potrebe po industrijskem blagu. S temi si zagotavlja možnost čedalje obsežnejšega sodelovanja z državami v razvoju, kar more rast industrijskega razvoja Jugoslavije samo krepiti. To je vsekakor boljša pot, kakor jo je doslej hodila naša država, ki je svojo blaginjo videla predvsem v povezanosti z EGS.
osiROKea) svecu
BUKAREŠTA. — Romunija je izdala agrement {privolitev) za dosedanjega vodjo zahodnanemlkega trgovinskega predstavništva Ericha Stratlinga, ki bo postal prvi zahadnonemški veleposlanik v Romuniji.
ATENE. — Pod vodstvom predsednika dr. Pitter-manna je bivala v Grčiji veččlanska delegacija socialistične internacionale, da bi izrazila solidarnost s tistimi grškimi silami, ki se borijo za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije. Hkrati so predstavniki socialistične internacionale intervenirali tudi za izpustitev številnih ipolitičnih pripornikov.
SAIGON. — Samo v letu 1965 so ameriška letala odvrgla nad cilji v Južnem in Severnem Vietnamu za
480.000	ton bomb. Število žrtev med civilnim prebivalstvom je od leta 1961, -ko je Amerika začela z bombardiranjem v Vietnamu, naraslo na 800.000 oseb.
KSBENBAVN. — Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je ibil na večdnevnem uradnem obisku na Danskem, kjer je imel razgovore z vodilnimi danskimi državniki. Kot največjo značilnost pogovorov so poudarili podobnost stališč do vrste najpomembnejših mednarodnih problemov. Predsednika danske vlade in zunanjega ministra Otta Kraga je državni sekretar Nikezič povabil na obisk v Jugoslavijo.
BONN. V Porurju je prišlo do množičnih demonstracij rudarjev, ki so protestirali proti ukinitvi nekaterih rudnikov. Samo v Oberhausenu se Je demonstracij udeležilo okoli 35.000 rudarjev, ki so prvič v zgodovini Zahodne Nemčije poleg črnih žalnih zastav nosili tudi rdeče zastave.
LJUBLJANA. — Upravni odbor mednarodnega simpozija kiparjev ^Forrna viva” je sklenil, da bodo dosedanjim deloviščem v Portorožu, Kostanjevici in Ravnah dodali še četrto, in sicer v Mariboru. Medtem ko so kiparji v prvih treh krajih ustvarjali ii kamna, lesa in železa, naj bi v Mariboru oblikovali svoje zamisli iz betona.
CHICAGO. — Med komemoracijo za ubitim črnskim voditeljem je prišlo v Chicagu do pouličnega boja med črnci in belci. Pri spopadu je bilo kakih deset ljudi ranjenih, med njimi tudi trije policisti. Aretirali so 30 ljudi in jih obtožili, da so hujskali k neredu.
RIM. — V številnih italijanskih mestih je prišlo ob koncu minulega tedna do množičnih demonstracij proti ameriškemu nasilju v Vietnamu. Pred ameriškim veleposlaništvom v Rimu se je zbralo na deset-tisoče demonstrantov, tako da so poklicali na pomoč 1500 ameriških vojakov iz atlantskega oporišča v Neaplju. Pod vodstvom socialističnih in komunističnih tunkcionarjev so demonstranti odkorakali prod sedež Italijanske vlade, od katere so zahtevali odločne akcije proti ameriški napadalni vojni v Vietnamu.
NASHVILLE. — Državni tožilec iz New Orleansa Jim Garrison se še naprej trudi, da bi odkril ozadje umora prejšnjega ameriškega predsednika Kermedf-• ja.* Zdaj je Garrison izjavil, da Kerv»edyja ni ubil Lee Harvey Oswald, temveč nekdanji člani centralne obveščevalne službe CIA. Da mora -biti ozadje te afere res zelo umazano, priča dejstvo, da je v tej zvezi že več kot deset oseb napravilo .samomor' ali so zgubile življenje na drug skrivnosten način. Tudi za zadnjo Garrisonovo pričo Gordona Novela je neznan ostrostrelec izstrelil pet krogel, ko se je Novel pripeljal v Nashville, da bi govoril o .pomembnih odkritjih”.
PARIZ. — Francoska vlada je dobila od parlamenta pooblastilo, da lahko šest mesecev neodvisno odloča o vprašanjih gospodarske in socialne politike. Vse opozicijske stranke so se vztrajno borile proti takim pooblastilom, vendar so pri glasovanju dobile 8 glasov premalo, ker so neodvisni republikanci tokrat glasovali za vladni predlog .samo zato, da bi se izognili krizi, katere avtomatična posledica bi bila razpustitev parlamenta”. Ker Ima francoska vlada zelo skromno večino v parlamentu, se je s pomočjo Izrednih pooblastil izognila morebitnim neprijetnostim, ko bo sklepala o važnih socialnih in gospodarskih ukrepih.
ATENE. — V glavnem mestu Grčije so ilegalne organizacije objavile poziv grškemu prebivalstvu, naj spremeni 28. maj (ko bi morale biti v Grčiji parlamentarne volitve, ki jih je sedanji režim preprečil * državnim udarom — op. ured.j v .dan nacionalne žalosti” ter z molkom pokaže svoje ogorčenje, ker so v deželi odpravili svobodo. Kralj Konstantin pa je po radiu napovedal, da bo posebna komisija v šestih mesecih ipripravila novo ustavo, o koterl bo potem po zagotovilu vlade lahko odločalo grško ljudstvo.
BRUSELJ. — V belgijskem mestu Bovigny bodo zgradili veliko vojaško oporišče Atlantskega pakta. Obsegalo bo okoli 65 hektarov površine ln samo prva etapa bo stala kakih 180 milijonov belgijskih frankov. Potreba po gradnji novih oporišč NATO e Belgiji je nastala, ko je Francija zahtevala, da morajo vse atlantske sile zapustiti francosko ozemlje.
BEOGRAD. — Jugoslovanske oblasti so glede potnih listov uvedle nadaljnje olajšave. Tako bodo potni listi, ki so doslej veljali le za eno leto, v bodoče veljali za dve leti, kar prav tako velja »udi za izstopne vize. Odslej bodo jugoslovanski državljani lahko potovali v inozemstvo brez vizumov, i* sicer veljajo potni listi za neomejeno število potovanj* Olajšave so bile uzakonjene tudi pri skupinskih potnih listih, tako da bo moral fotografijo oddati I* še vodja skupine, vsi ostali potniki pa bodo* vpisani v skupinski potni list.
2ENEVA. — Ravnatelj GATT (sporazum o carinah h* trgovini — op. ured.j Whlte je priporočil sklicanju nove konference, na kateri naj bi predstavniki razvitih držav in dežel v razvoju posebej proučili probleme, ki se tičejo ukinitve carin na uvoz tropskih Izdelkov. V okviru nedavno zaključene .Kennedy)evo runde” ravno v tem vprašanju ni prišlo do sporazuma, kakor so ga želele nerazvite države.
BUDIMPEŠTA. — Med svojim obiskom v BudimpeU1 je predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčijo Walfer Ulbricht podpisal novo madžarsko-nemško P°* godbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Is Bo* dimpešte Je Ulbricht odpotoval v Jugoslavijo, hJ#f ga je sprejel predsednik Josip Broz Tito.
Luka Koper ob svoji desetletnici
V	torek je minulo 10 let od ustanovitve podjetja Pristanišče Koper, ki si je pozneje nadelo ime luka Koper. Med tem se je v Kopru marsikaj spremenilo. Iz pristanišča, ki je služilo zgolj obalnemu potniškemu in tovornemu prometu, se je razvilo mednarodno priznano pristanišče, na katerega prometu tudi naša država v čedalje večji meri participira.
Koncem leta 1958 je v Kopru pristala prva oceanska ladja. V naslednjem letu je bilo v pristanišču pretovorjenih že 61.494 ton blaga. Od tega časa naprej je promet stalno naraščal in je lani dosegel že obseg 753.000 ton, operativna cona se je podaljšala za 400 metrov na 760 metrov. Število zaposlenih je v koprski luki naraslo na 1091.
Luka Koper razpolaga sedaj z zaprtimi skladišči na površini 53.259 m2, z hladilnico na površini 903 m1, z cisternami za 10.200 ton tekočega blaga in z odprtimi skladišči na površini 63.400 m1. Luka Koper nikakor ni špecializirana na določeno blago, kajti tri četrtine blaga odpade v skupino .generalni tovor". Od ostalega blaga je na izdelke metalurgije lani odpadlo 110.300 ton, na žito 92.300 ton, na les pa 51.800 ton. Njena velika prednost je moderna sodobna oprema, ki bistveno vpliva na intenzivnost razkladanja in nakladanja.
V	doglednem času bo luka Koper dobila tudi železniško zvezo s svojim zaledjem. S tem bo pomen pristanišča še nara sel, zlasti tudi za našo državo, za katere jugovzhodni del je Koper najbližje pristanišče.
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s tujino
Deset let trgovine Evropske gospodarske skupnosti
PRVA RAZSTAVA »INTART" V CELOVCU:
Prispevek k utrjevanju prijateljskih vezi
Ob navzočnosti številnih častnih gostov je deželni glavar Sima minulo soboto v celovškem Domu umetnikov odprl prvo mednarodno likovno razstavo »INTART”, na kateri sodelujejo umetniki iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili mnogi visoki predstavniki vseh treh dežel. Med predstavniki iz Slovenije so bili član izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič, predsednik prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine Miloš Poljanšek, republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc in podpredsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Ljubo Levstik. Predsednika dežele Furlanija-Julijska krajina je zastopal com. Giust, navzoča sta bila zastopnika italijanskega in jugoslovanskega generalnega konzulata minister Ridomi in konzul Željko Jeglič, posebno številno pa so bili udeleženi umetniki iz treh dežel s predsedniki umetnostnih združenj.
O dveletnih pripravah za to razstavo je govoril predsednik Umetnostnega društva za Koroško dr. 'Brandl, ki se je predstavnikom treh dežel zahvalil za širokogrudno
Kaj je sreča?
Mnogi ljudje venomer tekajo za srečo, jo love kot metulja in potem utrujeni omahnejo, ko vidijo, da jim metulj vedno znova uide. In pri tem venomer ponavljajo: »Srečen bi bil, če...* Ti večni gradovi v oblakih, ki so tako daleč! Vedno si jih želimo toliko časa, dokler jih nimamo.
Toda sreča je v tem, da nimamo nedosegljivih želja. Dokler neprestano hrepenimo po nečem nedosegljivem in dokler hočemo nase vsakdanje življenje narediti nevsakdanje za vsako ceno, nam ne bo nikdar dovolj, ker bodo nase potrebe vedno večje od naših možnosti.
Sreča je sedanjost. Poskusimo biti srečni ta trenutek, to uro, ta dan! Pomislimo na to, da moramo izkoristiti vsak dan, ker se ne bo nikdar več povrnil, pa če je bil lep ali poln razočaranja. Bodimo srečni v uživanju malenkostnih dobrin.
Najbolj se približamo sreči z delom. Čimbolj se mu bomo posvetili, tembolj bomo varni pred razočaranji. Delo nam daje priložnost, da okrepimo svojega duha in najdemo v njem mir in zadovoljstvo. To zadovoljstvo je prava sreča.
Ne čakajmo, da nam bo sreča Santa padla v naročje. Skušajmo si jo pričarati s tem, da pomagamo drugim in širimo vse naokrog zadovoljstvo. Če bomo tako ravnali, se nam sreča ne bo izmuznila iz rok. Ostala ko pri nas. In vsi, ki nas poznajo, lo bodo opazili na naših obrazih in v naših očeh. In s srečo na obrazu bomo hodili po svetu in jo prenašali še na druge, ki morda niso našli prave poti do nje.
podporo. Com. Giust je razstavi želel velik uspeh v imenu predsednika dežele Furlanija-Julijska krajina dr. Berzantija, medtem ko je član izvršnega sveta SR Slovenije dr. Bračič poudaril, da je tudi ta razstava prispevek k razvijanju bratskih odnosov med sosednimi deželami in narodi, prispevek k nadaljnjemu sožitju in kot taka dokaz, kako je mogoče sodelovati in delati v korist človeštva in miru.
Deželni glavar Sima je v svojem govoru dejal, da je bila s to razstavo ustvarjena spet nova oblika skupnega stremljenja. Razstava se uvršča v plodno kulturno izmenjavo, porojeno iz duha tolerance, ki je v vseh teh prizadevanjih razveseljiva manifestacija dobrega sosedstva. „Usfvarja!ni duh ne pozna meja, deluje v bodočnost ter napolnjuje posameznike in narode z novo vsebino. Naj bi ta razstava obstoječe vezi prijateljstva s sosednimi narodi še bolj utrdila in poglobila razumevanje ljudi za nastajanje meddeželne skupnosti."
Ob tej priložnosti je deželni glavar razglasil tudi odločitev mednarodne žirije, sestavljene iz strokovnjakov vseh treh dežel, ki je nagrade letošnje razstave priznala naslednjim umetnikom:	nagrado
INTART dežele Koroške v višini 18 tisoč šilingov je prejel tržaški kipar Marcello Mascherini, nagrado INTART dežele Furlanija-Julijska krajina v višini 300.000 lir ljubljanski slikar Vladimir Makuc, nagrado INTART SR Slovenije v znesku 400 tisoč starih dinarjev koroški slikar Hans Staudacher, nagrado INTART dežele Furlanija-Julijska krajina v višini 200.000 lir koroški slikar Siegfried Tragafschnig, nagrado Koroške hranilnice videmski slikar Ser-gio Altieri, nagrado koroške zbor-
nice obrtnega gospodarstva koroški slikar Josef Tichy in nagrado Umetnostnega društva za Koroško slovenski slikar France Slana.
Na razstavi sodeluje 35 umetnikov, 11 iz Koroške, prav tako 11 iz Slovenije in 13 iz dežele Furlanija-Julijska krajina. Skupno je razstavljenih 167 del ter so enakomerno zastopane vse tri struje — slikarstvo, grafika in plastika. Ker je bila izbira povsem prepuščena združenjem umetnikov v posameznih deželah (edina omejitev: dela ne smejo biti starejša od petih let) ter je bila tudi ureditev razstave izvedena ob sodelovanju teh, posreduje prva razstava .INTART" izredno zanimiv pregled sodobne likovne umetnosti treh sosednih narodov.
Po otvoritvi je priredil deželni glavar Sima sprejem za umetnike in uradne predstavnike treh dežel, kjer so bila navezana številna osebna poznanstva zlasti med umetniki, kar je velikega pomena že spričo dejstva, da bo razstava .INTART" prihodnje leto prirejena v Vidmu, leta 1969 pa v Ljubljani. Za razstavo je izšel tudi okusno opremljen katalog, ki vse sodelujoče u-meinike ter razstavljena dela predstavlja v italijanskem, nemškem in
Ljubljanska Glasbena matica
v letu svojega dvojnega jubileja
Pevski zbor ljubljanske Glasbene matice se je predstavil javnosti s koncertom, ki je bil posvečen dvojnemu jubileju — namreč 75-let-nici delovanja tega zbora in hkrati 100-letnici rojstva Mateja Hubada, pod katerega vodstvom je zbor zaslovel daleč preko meja ožje domovine.
V časih Mateja Hubada, ki je bil duša tega zbora in je z njim nastopal v številnih deželah Evrope, je pevski zbor ljubljanske Glasbene matice veljal za najboljši slovenski vokalni ansambel. Izvajal je vsa največja dela domače in tuje zborovske literature ter bil povsod deležen najvišjih priznanj. Pozneje je dobil ta izključno iz amaterjev sestavljeni zbor seveda resne konkurente v raznih poklicnih zborih, kot so zbori ljubljanskega radia, Slovenske filharmonije in zlasti ljubljanske Opere. Kljub temu pa je ohranil svojo visoko kvaliteto tudi pod vodstvom poznejših dirigentov, med katerimi sta bila Mifko Polič in Ciril Cvetko, ter jo manifestira tudi danes, ko zbor že dve sezoni vodi mladi dirigent prof. Igor Lavrič.
Po drugi svetovni vojni je pevski zbor ljubljanske Glasbene matice obiskal tudi zamejske Slovence v Trstu, v Gorici in na Koroškem, poseben uspeh pa je lani zabeležil s svojo turnejo po Poljski.
Za svoj ubilejni koncert je zbor pripravil bogat spored, ki je obsegal dela Adamiča, Gallusa, Gregorca, Hubada, Kodalyja, Orlanda di Lassa, Slavenskega, Tomca, Tsvardovskega in Gesualda di Venose.
slovenskem jeziku, poleg fega pa vsebuje uvodne članke predstavni-kov vseh freh dežel.
Razstava bo odprfa do srede julija, in sicer dnevno (tudi ob nedeljah in praznikih) od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Njen obisk res toplo priporočamo vsakomur, ki hoče spoznati stvaritve likovnih u-mefnikov na Koroškem, v Sloveniji in v Italiji.
Etnografsko bogastvo Romunije
združeno v narodopisnem muzeju na prostem
Romunija je dežela, v kateri začne hitreje utripati srce tako naro-dopiscu kakor arhitektu. Tako pestra je namreč romunska ljudska tvornost, tako različni so gradbeni slogi na podeželju. Vse to, združeno v eni sami vasi, si obiskovalec lahko ogleda v enem največjih muzejev na .prostem, v tako imenovanem »vaškem muzeju* Bukarešte.
Pred vrati romunskega glavnega mesta, na bregovih jezera Herastrau, so zgradili na površini devetih hektarov vas, v kateri je združeno vse etnografsko bogastvo Romunije: kmetije iz karpatskih dolin in s sed-mograških planot, mlini na veter in ribiške bajte iz donavske delte, skromne hišice iz stepe in mnogo drugega.
V tej vasi je prikazana vsa arhitektonska pestrost dežele, stanovanjske hiše in hlevi in skednji, vodnjaki in znamenja na križpotjih — vse v izvirniku. Stavbe so tam, kjer so stale, razstavili in jih prepeljali v Bukarešto, kjer so jih ponovno zgradili
obrtniki iz tistega kraja. Domačini so pomagali tudi pri notranji opremi hiš, in sicer z blazinami in z vezenimi odejami, z zibelkami in s kuhinjskimi pripomočki. Vsak predmet je dobil prostor, ki mu ga je odkazalo stoletno ljudsko izročilo. Tu stoji pisano poslikan kmečki vrč ob ognjišču z belimi ploščicami, tam so okrašene copate, pa spet ljudski okraski na krožnikih in na glinasti posodi.
Vas šteje 212 poslopij, muzej hrani 16.000 izdelkov ljudske obrti. Po 15—20 korakih pride obiskovalec iz enega v drugo kmečko okolje, značilno za določeno romunsko pokrajino. Pozabili niso ničesar, mislili so na vse, kar utegne temu muzeju na prostem dati pristni življenjski utrip. Samo otroški vrišč in pasji lajež, frfotajoče perilo na vrtnem plotu in s paše vračajoča se živina ločijo resnično vas od tiste v muzeju.
S tem muzejem Romunija ni poskrbela le za ohranitev etnografskega bogastva, marveč je hkrati dobila tudi edinstveno privlačnost za tuje turiste.
KULTURNE DROBTINE
9 V 94. letu starosti je umrl prof. dr. Josip Plemelj, matematik svetovnega slovesa, prvi rektor ljubljanske univerze in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter raznih drugih znanstvenih ustanov doma in v svetu. Za svoje dolgoletno znanstveno delo je prejel tudi razna priznanja in nagrade, njegove razprave pa so bile objavljene v raznih deželah.
01 KoroJkj deželni konservatorij je s svojim komornim orkestrom in solisti gostoval v Ljubljani, kjer je pod vodstvom prof. Artner-ja v veliki dvorani Slovenske filharmonije priredil koncert. S tem gostovanjem je konservatorij vrnil obisk ljubljanskemu zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, katerega pevski zbor, orkester in solisti so pred nedavnim nastopili v veliki dvorani celovlkega Doma glasbe.
0 Velika mednarodna likovna razstava „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi*, ki je bila ob 800-letnici Slovenj Gradca odprta pod pokroviteljstvom Združenih narodov, je že v prvih petih mesecih zabeležila nad 50 tisoč obiskovalcev. Razstava, ki obsega okoli 500 del 210 umetnikov iz 40 driav sveta, bo odprta do 10. oktobra.
0 Ameriika policija je podvzela obsežne ukrepe, da bi izsledila skupino ponarejevaJ-cev dragocenih umetnin. V raznih ameriških mestih so se namreč pojavile ponarejene slike svetovno znanih slikarjev ter bile prodane za milijone dolarjev.
0 Doslej največjo televizijsko oddajo so pripravili pod naslovom „Our World”, ki jo bo 25. junija lahko videlo 600 milijonov televizijskih gledalcev v 30 državah sveta. Oddaja bo trajala približno dve uri ter bo vsebovala zanimivo potovanje skozi 18 držav. StroSki za to oddajo znaiajo okoli 500 milijonov Šilingov.
0 1 najrazličnejšimi prireditvami je včeraj jugoslovanska mladina spet obhajala svoj tradicionalni dan mladosti, ki ga vsako leto priredi za rojstni dan predsednika Tita.
0 Neka ameriška družba je za več milijonov dolarjev kupila pravice za predvajanje velikega sovjetskega filma .Vojna in mir”, ki je bil posnet po znanem romanu Tolstoja.
Ameriško javno mnenje
o vmešavanju Amerike v Vietnamu
Kdor bi danes proučil mnenje Američanov o vietnamski vojni, bi kmalu prišel do sklepa, da jih je nemogoče vse stlačiti v povsem določeni kategoriji »sokolov" in »golobov”, to se pravi v kategorijo izrazitih pobornikov vojne v Vietnamu ter v kategorijo Pobornikov miru. O Vietnamu in vietnamski vojni obstaja cela vrsta mnenj, ki se med seboj pobijajo ali razlikujejo tudi za neznatne odtenke. Do tega sklepa pridemo, ko analiziramo podatke najnovejše ankete, ki jo je v 350 ameriških mestih izvedla Gallupova ustanova za proučevanje javnega mnenja.
In vendar se morejo določiti nekakšne grupacije, posebno dve grupaciji, ki bi ju •aogli označiti kot skrajni. Ti dve grupaciji bi mogli imenovati »supersokoii" in »super-golobi”.
Med več vprašanji, ki jih je ustanova Gal-*UP postavila Američanom, Bomo vzeli naslednje vprašanje:
® Nekateri ljudje trdijo, da bi morali v Vietnamu izvojevati zmago z vsakim sred-stvom, celo z atomskimi bombami in atomom orožjem. Ali soglašate s tem mnenjem?*
Na to točno opredeljeno vprašanje je er>a na vsake štiri intervjuvane osebe od-9ovorila pritrdilno, to se pravi, da je 25 odstotkov intervjuvanih Američanov za uporabo skrajnih sredstev za dosego zmage. Si-Cftr pa si oglejmo še podrobnejše podatke: odstotkov intervjuvanih se je izjasnilo za Vsakršno sredstvo, s katerim se da doseči *maga, 64 odstotkov anketiranih Američa-n°v s tem ne soglaša, 10 odstotkov pa se ni °Predelilo ne za ne proti.
£e še podrobneje analiziramo podatke, *' Jih je zbrala Gallupova ustanova, vidi-
mo, da so med .supersokoii” bolj zastopani moški kot ženske. Prav tako je opazno, da so južna področja Amerike bolj .vroča” kot so severna področja. Kar pa zadeva strankarsko pripadnost, starostno dobo, vzgojo in poklic anketiranih ljudi, večjih razlik ni.
Da bi proučili drugo skrajnost, so strokovnjaki ustanove Gallup postavili vprašanje:
• Ali bi ne bilo pametno, če bi Amerika takoj zapustila Vietnam in se umaknila?*
Na to vprašanje je komaj 14 odstotkov anketiranih Američanov odgovorilo, da bi se morala Amerika takoj in nujno umakniti. Če ta odstotek prevedemo v realni okvir, v odnosu na število držaljanov Amerike, vidimo, da je 16 milijonov odraslih Američanov za takojšen umik iz Vietnama. Toda to je komaj dobra polovica tistih, ki bi bili pripravljeni uporabiti tudi atomsko orožje za čim prejšnji zaključek vojne v Vietnamu.
Pri tem vprašanju pa se je pojavila zelo velika razlika med moškimi in ženskami. Ženske namreč močno prevladujejo nad moškimi v zahtevi, da naj se Amerika iz Vietnama umakne. Prav tako je iz anketnih podatkov razvidno, da je vzhodni del Amerike mnogo bolj .golobje” razpoložen, kot je razpoložen zahod Amerike.
Obe skrajnosti — .supersokoii" in .super-golobi" — zajemata skupno 40 odstotkov anketiranih državljanov, to se pravi nekakih 40 odstotkov ameriških državljanov. Od ostalih 60 odstotkov anketiranih ljudi pa so nekateri zadovoljni s tem, da je Amerika angažirana v Vietnamu, drugi pa zahtevajo nove mirovne poskuse. Vmesnih odtenkov je nešteto.
Da bi se bolje razčistilo in osvetlilo sedanje mnenje Američanov o vojni v Vietnamu, je ustanova Gallup postavila tudi naslednje vprašanje:
• »Pri oceni razvoja dogodkov od začetka vojaškega angažiranja Amerike v Vietnamu, mislite, da je pošiljanje ameriških čet v Vietnam pomenilo zgrešen korak?*
Odgovori na gornje vprašanje kažejo, da narašča število tistih, ki menijo, da je Amerika zgrešila. Pri tej anketi je 37 odstotkov anketirancev izrazilo mnenje, da je Amerika pogrešila. V januarju letošnjega leta je bilo pri podobni anketi 32 odstotkov tistih, ki so bili istega mnenja. Zaradi primerjave bomo navedli, da je bilo pred koncem vojne na Koreji 49 odstotkov Američanov mnenja, da je Amerika pogrešila, ko se je vpletla v korejsko vojno.
Navedli bomo še nekaj podrobnejših podatkov v sedanji anketi na gornje vprašanje, torej na vprašanje, ali je Amerika pogrešila, ko se je vpletla v vietnamsko vojno. Na to vprašanje so odgovori naslednji: 37 odstotkov Američanov meni, da je Amerika pogrešila; 50 odstotkov meni, da Amerika ni pogrešila; preostalih 13 odstotkov anketiranih pa se ne ve odločiti niti za niti proti.
Ker je bilo zelo veliko' govora o moralnem opravičevanju vietnamske vojne, je bilo v tej anketi postavljeno tudi naslednje vprašanje:
• »Ali menite, da je naše sodelovanje v vietnamski vojni moralno upravičeno?*
Odgovori na to vprašanje so naslednji: 59 odstotkov anketiranih Američanov meni, da je Amerika bila upravičena poseči v vojno; 26 odstotkov Američanov tega opravičila ne najde; 15 odstotkov anketiranih pa se ne ve opredeliti niti za prvi niti za drugi odgovor.
Odgovori kažejo na tesno zvezo glede Johnsonove politike. Od tistih, ki mislijo, da je angažiranje Amerike v vietnamski vojni moralno upravičeno, jih 60 odstotkov odobrava predsednikovo politiko. Med tistimi pa, ki ne najdejo moralnega opravičila za ameriško politiko v Vietnamu, jih je samo 15 odstotkov, ki menijo, da Johnson vodi dobro vietnamsko politiko. Poslednja skupina Američanov bo verjetno predstavljala pomembno oviro, da bi se Johnsonovi upi za ponovno izvolitev za predsednika leta 1968 uresničili.
New Votli Herold Tribune

SODELOVANJE KRANJ — ŽELEZNA KAPLA-BELA:
Novi kranjski župan obiskal Železno Kaplo
Zgledno prijateljstvo in sodelovanje na meji, ki ga že nekaj let gojita občini Železna Kapla-Bela in Kranj, je treba poglobiti in raz-širiti, da meja ne bo več ločnica, marveč le še zemljevidsko znamenje. To skupno hotenje je prišlo ponovno do izraza koncem minulega tedna, ko se je novi predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar predstavil županu občine Železna Kapla-Bela, dež. posl. Lubasu.
Novi predsednik občinske skupščine Kranj je po nedavnih volitvah v Sloveniji zamenjal dosedanjega predsednika Martina Koširja, ki je skupno z dež. posl. Lubasom iniciativno pripomogel k prijateljskemu sodelovanju med obema občinama zlasti na področju kulturne in športne izmenjave. V okviru predaje poslov svojemu nasledniku se je z njim podal tudi v Železno Kaplo, da ga oficialno predstavi županu prijateljske občine. Bivši predsednik Košir je ab tej priložnosti dejal,
da je s tem želel doseči, da bi se plodne prijateljske vezi razvijale naprej in da ne bi zaradi personalnih sprememb v vrhu občine Kranj v tem razvoju prišlo do zastoja.
Župan, dež. posl. Lubas se je zahvalil za to pobudo, pri čemer je zlasti naglasil, da sta se občini po prvi svetovni vojni pred tremi leti prvič znašli na poti prijateljskega sodelovanja. To sodelovanje se čedalje živahneje razvija in dopri-naša k uresničenju želje, da meje ne bi bile več ločnice, marveč le
SADOVI ŠESTLETNIH PRIZADEVANJ:
Stiritisoč novih delovnih mest na Koroškem
V	torek je pri deželni vladi zasedal komite, ki se bavi s perečimi vprašanji koroških premogovnikov. Položaj le-teh postaja vedno bolj kritičen. Ker premoga ni mogoče spraviti v denar, je uprava premogovnikov v Štefanu v Labotski dolini te dni odpovedala delo 39 delavcem, nadaljnih 69 delavcev pa je že medtem poiskalo novo stanovitnejše delovno mesto.
Spričo tega razvoja in spričo težnje pri zvezni vladi, da bi premogovno krizo rešila z zvišanjem tarif za električni tok, je komite izdelal vrsto predlogov za odvrnitev nadaljnih težav v koroškem premogovništvu. Te predloge je odstopil koroški deželni vladi, da jih obravnava in da uvede potrebne ukrepe.
V	razpravi je bilo tudi govora o koroškem prizadevanju za nova delovna mesta v deželi. Kakor je poročal predsednik komiteja, deželni svetnik Suchanek, je bilo tozadevno prizadevanje družbe za pospeševanje gospodarsko nerazvitih področij v deželi kljub težavam uspesno. Od leta 1960 naprej je po tej poti uspelo ustanoviti 15 novih podjetij z 1735 delovnimi mesti. Po smernicah te družbe se je v obstoječih podjetjih število delovnih mest povečalo za
Sele-Kot
Pri nas v Kotu se že dolgo časa nobeden ni upal stopiti v zakonski stan. Izgleda, da so se fantje preveč dobesedno držali stare pesmi »Pobi, kna ženite se«. Letos pomladi pa se je njihova trdovratnost le omajala.
Zgled in pogum našim fantom je dal Oto Kelih, pd. Zgornji Mleč-nik že minulo jesen, ko je pripeljal iz Loma nad Tržičem nevesto Cilko na svoj dom. Njegovemu zgledu je 6. maja sledil Matevž Male, pd. Tomk. Po nevesto je šel v Bašelj v kranjski občini, kjer jo je našel v
nadaljnih 1000, 300 novih delovnih mest pa je nastalo s povečanjem podjetij. Na pobudo občin v sodelovanju z trgovinsko zbornico in deželno vlado je bilo poleg tega ustanovljenih 14 novih podjetij, ki zaposlujejo okroglo 1000 delavcev. S tem je bilo od leta 1960 na Koroškem ustanovljenih 29 novih podjetij in se je število delovnih mest povečalo za 4000. V istem času so seveda nekatera druga podjetja število zaposlenih zmanjšala. Najbolj občutna je bila izguba delovnih mest v propadlem tekstilnem podjetju Reichmann-Moro.
V tem razvoju je neobhodno potrebno, da družba s svojim delom nadaljuje in da daje tesnemu sodelovanju med privatno iniciativo in med pospeševalnimi organi še večji poudarek. Kakor je bilo na tej seji povedano, je pričakovati, da bo mogoče z ERP- in komunalnimi krediti pridobiti nadaljnih 22 milijonov šilingov, kar bi zagotovilo ostvaritev nadaljnih 160 novih delovnih mest v štirih novih podjetjih.
še zemljevidsko znamenja. S iem v zvezi je izrazil željo, da bi novi predstojnik kranjske’ občine hodil po stopinjah svojega prednika in gojil kulturno sodelovanje po njegovem zgledu. Čeprav te prijateljske vezi pred leti v državnem merilu niso našle razumevanja, so medtem dobile pri Evropskem svetu mednarodno priznanje.
Že obisk o'b prevzemu dolžnosti, je nato dejal predsednik Zalokar, kaže, da bo tudi nova občinska skupščina Kranj razvijala dosedanje odnose naprej in da se bo trudila za nove perspektive ter odkrivanje še nepoznanih področij sodelovanja, ki bodo medsebojno razumevanje še poglobila. V teku nadaljnega razgovora je novi predsednik občinske skupščine Kranj povedal, da prihaja iz sindikalne organizacije, kjer je zavzemal vodilno mesto, da se je bavil s komunalno politiko in da je bil kot zvezni poslanec predsednik socialnega odbora. Zaključno sta predstojnika obeh občin dala izraza upanju, da se bo njuno sodelovanje lahko plodno razvijalo, kajti v bistvu sta poklicna kolega: oba sta sindikalista in oba sta od vsega začetka povezana s komunalnimi vprašanji.
Objava
V	proslavo 10. obletnice obstoja Državne gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo dijaki v nedeljo 28. maja 1967 ob 14.30 uri v Delavski zbornici v Celovcu slavnostno akademijo. Istočasno bo tudi razstava ročnih del in risb.
Vstopnice za akademijo dobite v šolski pisarni.
Pevska vaja za bivše maturante slovenske gimnazije je v soboto 27. maja 1967 ob 14. uri v Delavski zbornici.
•
Prijave za vpis v prvi razred gimnazije je treba napraviti ustno ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums tur Slovvenen in Kiagenfurt, Lerchenfeidstr. 22, 9020 Klagenfurt.
Potrebni dokumenti:
1.	Rojstni list
2.	Spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole
3.	Dokaz avstrijskega državljanstva
4.	Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na ravnateljstvo gimnazije.
Sprejemni izpiti za 1. razred so prvi dan velikih počitnic, to je v soboto, 8. julija 1967 ob 8. uri zjutraj v šoli.
Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo In sicer za 4. štolsko stopnjo predelana snov.
V	zadevi vstopa v višje razrede pa je nujno potreben osebni razgovor z ravnateljem šole.	Ravnateljstvo
Brnca ima pomembno industrijsko podjetje
Na Brnci se je pred leti naselilo industrijsko podjetje z imenom »Asfaltna družba Geissler & Pehr. Tekom let se je podjetje lepo razvilo in zaposluje sedaj že okoli 320 delavcev. Podjetje je predvsem Specializirano na proizvodnjo strešne lepenke, s katero se uspešno uve-
Iz Kotmare vasi:
To ni podpiranje kulturnega razvoja
Pospeševanje kulturno-prosvetne V naši občini je ta duh pravza-dejavnosti in društvenega dela je prav že zgodaj zavladal. Sedaj pa
ena izmed lepih in istočasno važnih nalog občin. Vidimo, da šte-
izgleda, da ga hočejo merodajni občinski možje pokopati. Ker naša
vilne občine to čedalje bolj uvi- občina ne sodi med tiste, ki bi ime-
devajo in imajo v svojih letnih proračunih pripravljen tudi denar, s katerim podpirajo tovrstno vzgojo in izobraževalno delo svojih občanov. Vemo tudi, da v duhu strpnosti, sožitja in kulturnega oplajanja prebivalstva obeh narodnosti veliko občin pri tem ne dela več razlik med slovenskimi in nemškimi prosvetnimi društvi.
RAZPIS
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1967-68.
Pogoji za sprejem v prvi letnik so:
•	uspešno dokončana osnovna šola,
*	starost najmanj 16 let in
® telesna ter duševna zrelost.
Pogoj za sprejem v drugi letnik je uspešno zaključen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katere koli druge kmetijske šole.
Prošnjo za vpis je treba nasloviti do 30. 6. 1967 na naslov: Kmetijska šola, 9241 Podravtje - Foderlach.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri upravi šole ali pa na sedežih Slovenske kmečke zveze in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu.	Ravnateljstvo
le dosti denarja in ker mora s svojimi sredstvi varčevali, je prosvetno delo podpirala s tem, da je dajala za vaje pevskih zborov šolsko u-čilnico brezplačno na razpolago. Sedaj naj bi bilo te oblike podpore naenkrat konec.
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci" je namreč za Binkošti dobilo od občine pismo, da njegov pevski zbor v učilnici starega dela šolskega poslopja ne sme imeti več pevskih vaj. Vzroka za to prepoved občina ni navedla. Končno pa ga tudi nima, kakor ga ni imela pred leti pri prvem podobnem poizkusu. Društveni pevski zbor je učilnico vedno zapuščal v najlepšem redu in skrbel za njeno snago in čistočo. Tako torej upravičeno sprašujemo, kaj mislijo s to prepovedjo pri občini doseči. Prepoved namreč ni le v popolnem nasprotju s pospeševanjem kulturnega razvoja v občini, marveč tudi z načeli socialistične deželne politike, ki se zavzema za enakopravnost deželanov obeh jezikov.
Mariji Roblek. 15. maja pa se je ože-	■■	.
Koroška industrija in njen gospodarski pomen
tretje rado gre, si je »zakonski ja-	,	,	T, ,. .
rem« naložil še Toni M a k, pd. Na mednarodni gospodarski konferenci v Vrbi je Francev. Svojo nevesto Pepco Knabl predsednik sekcije 2a industrijo pri koroški zbornici
je našel v hodiški fari in jo 20. maja pripeljal na svoj dom.
Teh ženitev smo bili vsi veseli, kajti nekaj časa je izgledalo, da bo naš Kot po malem izumrl. Sedaj pa spet upamo', da bodo iz mladih parov kmalu zrasle nove družine s številnim zarodom. Vsem želimo obilo sreče in dobre volje pri prenašanju vsakodnevnih križev in težav. Predvsem pa pozdravljamo mlade žene, ki so se s tem priselile v naš kraj. Dobrodošle!
U R A D N
URE
Zavod za starostno zavarovanje delavcev ima na Koroikem v mesecu juniju naslednje uradne ure:
6.	6. ŠMOHOR, uradno poslopje
7.	6. BREŽE, Olsastrafje 256
13.	6. ST. VID OB GUNI, Friesacher Str. 1
14.	6. SPITTAL OB DRAVI, Lutherstrafjo 4
20.	6. BELJAK, Kaiser-Josef-Platz 1
21.	6. V/OLFSBERG, Weyerplatz
Uradne ure so povsod od 8. do 12. ure.
obrtnega gospodarstva dr. Otto Zernatto prikazal razvoj industrije na Koroškem in njen pomen v mednarodni blagovni menjavi. Iz njegovih izvajanj povzemamo naslednje ugotovitve:
Koroška industrija je še mlada in se je po prvi svetovni vojni prilagodila na potrebe avstrijskega trga. Pozneje se je pričela uveljavljati tudi na inozemskem trgu. Tekom let se je razvila tako daleč, da je njena proizvodnja narasla na vrednost 7,3 milijarde šilingov, njen izvoz pa predstavlja vrednost, 2,7 milijarde šilingov. Potemtakem proda koroška industrija dobro tretjino svojih izdelkov na inozemskem trgu. Število zaposlenih je naraslo na 32.000, letni znesek, ki jih plača, pa se giblje pri 1,13 milijarde šilingov.
Po področjih proizvodnje stoji na prvem mestu žagarska industrija. Vrednost njene letne proizvodnje se sedaj giblje pri 1945 milijonov šil., pri čemer gre polovica njenega blaga v izvoz. Na drugem mestu po obsegu proizvodnje stoji kemična industrija, katere letna proizvodnja predstavlja vrednost 1040 milijonov šilingov, vrednost izvoza pa se giblje pri 430 milijonih šilingov. Magnesit, svinec in kositer omogo-
čajo, da znaša vrednost proizvodnje rudarstva 890 milijonov šilingov in da sorazmerno izvaža največ svojih izdelkov. Vrednost izvoženih izdelkov znaša 650 milijonov šilingov. Pomemben gospodarski faktor predstavlja tudi lesno predelovalna industrija. Letna proizvodnja vrednosti papirja in celuloze se giblje pri 800 milijonih šilingov, vrednost ostale lesne predelovalne industrije pa pri 510 milijonih. Od svojih izdelkov vendar ta industrija izvaža le nekaj nad 20 odstotkov gornje vrednosti.
Vrednost proizvodnje ostale industrije je manjša. Industrija živil in nasladil izdela blaga v vrednosti 465 milijonov, usnjarstvo in čevljarstvo pa v vrednosti okoli 200 milijonov šilingov. Na izvozu je v večji meri udeležena le industrija usnja in čevljev. Pomen industrije železa in jekla ter njune predelave zadnje čase narašča, ker so se poleg KESTAG v Borovljah razvila še nekatera nova podjetja, katerih proizvodnja je orientirana predvsem na izvoz. Vrednost njene proizvodnje se giblje pri milijardi šilingov. Kakor la, je z novimi podjetji pridobila na pomenu tudi elektroindustrija, katere vodilni sili pri naraščajočem izvozu sta Phillips v Celovcu in tovarna akumulatorjev na Bistrici v Rožu. Elektroindustrija izvaža več kot polovico svojih izdelkov.
Ijavlja tudi na inozemskem trgu. 96 % celotnega avstrijskega izvoza strešne lepenke odpade na to podjetje, izvaža pa jo v 45 držav Evrope, Afrike in Azije.
Omenjena asfaltna družba predela na leto 60.000 fon bitumena in okoli 10.000 ton diabes-peska, ki ga pridelujejo v kamnolomu na Obirskem. To podjetje ima poleg rafinerij mineralnih olj v Avstriji edino napravo za oksidiranje bi-fumena, ki omogoča njegovo predelavo v izdelke, ki so proti temperaturi in vremenu zelo odporni.
TO IN ONO
OD SMOHORA DO LABOTA
BELJAK. — Občina se je odločila za gradnjo novega naselja v vznodnem predmestju. Prvo poslopje v tem naselju, kjer bo tanko premvalo 5000 ljudi, so pričeli v ponedeljek graditi. V njem bo 48 stanovanj. Novo naselje bo nastalo v bližini sedanjega KELAG naselja.
S LEBEN PRI MALOŠCAH. —
V	noči od četrtka na petek minulega tedna so neznani tatje vlomili v štebensko iarno cerkev in iz nje ukradli 7 plastik svetnikov razmeroma visoke vrednosti. Kakor poročajo varnostni organi, so v zadnjih mesecih na KorošRem registrirali že 26 podobnih vlomov. Sumijo, da gre pri tem za tatvine, ki so organizirane iz Zahodne Nemčije.
BRDO OB BAŠKEM JEZERU.
V	petek minulega tedna popoldne je nemški turist Jochen Backer zgubil v ovinku oblast nad svojim vozilom in padel z njim v Baško jezero, kjer je utonil.
CELOVEC. — Koncem minulega tedna je podružnico Avstrijske narodne banke v Celovcu obiskala delegacija Jugoslovanske narodne banke iz Ljubljane. Gostje so si ogledali koroške zanimivosti, zvečer pa so jim Celovčani priredili v Krivi Vrbi družaben večer. Ob tej priložnosti jih je ljubljanska delegacija povabila jeseni na protiobisk.
BOROVLJE. — Novo poslopje glavne šole naglo dobiva svojo podobo. Občina se za to gradnjo zelo prizadeva, ker hoče čim prej odpraviti sedanjo stisko glede učilnic, ki jih manjka tako v glavni kot v ljudski šoli. Pravijo, da bo novo poslopje zgotovljeno že do pričetka šolskega leta 1968-69.
KOČUHA. — Občinski višji kontrolor Janez Sablačan in lovski čuvaj Matija Wedenig sta v ponedeljek zvečer uplenila 150 kg težkega divjega merjasca.
VAŽENBERK. — V nedeljo ponoči je v Korpičah prišel velikov-ški mesar Meschnark z avtomobilom s ceste. Avtomobil se je par-krat prevrnil in naposled obležal v Štornikovi mlaki, kjer se je začel pogrezati. Poškodovanega mesarja so domačini lahko še pravočasno rešili iz avtomobila.
Imel sem štirinajst let. Stanovali smo v hišici nad Magdalensko vasjo. Lukec je bil že cel korenjak in tudi Milena je že kora-cala sem in tja in vekala: „Ati, mami!" Po dolgih in mučnih prošnjah so očeta sprejeli na delo pri rudniku. Hodil je na delo in redno, vsak mesec, prinašal plačo. Obilja ni bilo, toda živeli smo.
Nad hišico je ležal vinograd in ta vinograd smo morali prekopavati, vezati in obrezovati — vse za hišico. Delali smo in molčali.
Hodil sem zadnje mesece v zadnji, v osmi razred in vedno mi je bilo težko, ko sem pomislil, da bom moral zapustiti šolo in da ne bom mogel naprej, kakor so to lahko delali drugi, bogatejši. Zresnil sem se in rad sem pomagal materi pri delu; tudi ona me je imela vsak dan rajši in tudi njej je bilo težko, ker nisem mogel v gimnazijo. Tolažila me je, da vsi pač ne morejo študirati, toda potolažila me ni.
Bilo je sredi maja. Vse je bilo v cvetju: jablane, hruške, češplje; gozdovi so se zeleno oblekli, trava je visoko zrasla; ptički so gnezdili, čebele so letale od cveta na cvet, skratka, bil je maj in bilo je lepo.
Tak večer me je poklicala mati in rekla:
»Karlek, pojdi in poglej, kako krasen večer je danes!” To je rekla s takim glasom, da sem se skoraj sramoval, vendar sem bil vesel. „Po večerji greva posedet na trato pod oreh.”
»Krasno, mama!” sem vzkliknil.
»Le tiho, da ne zbudiš otrok..."
Očim je delal popoldanski šiht. Domov je prišel ob enajstih ali še pozneje. Bila sva z materjo sama.
Povečerjala sva in medtem ko je mati pomivala posodo, sem vzel odejo in stekel
DRAGO KUMER:
Z MATERJO NA TRATI
do velikega oreha. Razgrnil sem odejo in se vlegel, gledal v nebo in čakal mater. Čakal sem precej časa in skoro bi bil zadremal.
»Kaj, si zaspal?"
Mati je sedla poleg mene in molčala. Ozirala se je po pokrajini pod nama in v prostranstvo nad nama, tišina pa je bila taka, da sem slišal njeno globoko dihanje.
»Kako lepe noči!" je zavzeto povedala.
Zazrla sva se v zvezde, na Rimsko cesto in na Veliki voz, ter se pogovarjala. Potem sem jo vprašal:
»Mati, kaj ste takšne volje?"
»Oh, Karlek,” mi je odgovorila, »vsaj enkrat je prišel čas, da živimo malo po človeško. Malo je bilo majev, ki bi jih bila tako vesela. Pa še nekaj drugega je —.” »Mati, povejte!" sem silil.
»Jutri bo osem let, kar sem se spoznala
NORI IN TURŠČICA
Nekoč so sklenili nori, da bodo na preorani in pobranani njivi posadili turščico zaradi njenega lepega cvetja, okrog ogonov pa buče, ki bodo v jeseni lepo rumenele in bo tako njiva lepša.
Zemlja je bila že lepo obdelana Jn nori so si trli glave, kako bi nasadili turščično seme, da ne bi preveč pohodili zrahljane zemlje. Premišljevali so tudi, ali bi turščico sejali ali sadili. Ce bi seme sejali, ne bi stalo cvetje lepo po vrstu; če pa bi ga nasadili s klinom, bi lahko prišlo seme pregloboko v zemljo in morda sploh ne bi vzkalilo. Zato so se domenili, da bodo sadili seme s prstom in ne s klinom.
Če pa bi sedaj sadil samo en nori, bi moral hoditi od enega vsajenega semena do drugega ter bi tako pohodil preveč zemlje, poleg tega bi pa še predolgo sadil. Zato so sklenili, da bodo sadili vsi, toda le po eno samo zrno, da bo turščica takoj vsajena.
In res, tako so tudi napravili. Vsak nori je
"Resnica pr/ ljudeh
Davno davno je živel v neki vasi ubog kmet, bil je zelo razumen in pa odličen delavec, samo nihče ga ni poslušal. Karkoli je rekel, pa naj je bilo se tako pametno, na vse mu odgovarjajo: »Kaj se pa on razume? Kaj pa on ve? Laže, kdo mu bo neki verjel!*
Pa je bos dal temu kmetu, da zabogati, velik bogataš je postal m tedaj so ga postavili Za starešino. In je starešina nekoč sklical skupščino. Dolgo so se tam pogovarjali o tem m
onem, potem pa starešina pravi:	.	. .	...
»Ali veste, dobri ljudje, kakšen zabaven pripetljaj se mi je nameril?*
»Kakšen pa?* ga vprašajo.	. v , ,
»Pomislite, odpeljal sem se v mesto in sem kupil nov lernez. Čeprav imam se dobrega doma, ampak naneslo je, da sem ga dobil po ceni, pa si mislim — zaloga ne prizadene stiske. Kupil sem ga, ga prijeljal domov in ga postavil v kasco. Naj lezi, si mislim, dokler mi ne bo potreben. Ležal je tam teden dni, mogoče dva. Še pogledal ga nisem, naj lezi. Na lepem pa včeraj pridem v kaščo in glej — moj lernez je ves zgrizen Stopim bliže — in najdem miši. Vsega so ga zgrizle, pa tako, da ni zdaj za nobeno rabo vec — le kar
vrzi ga proč. Takšna nesreča!*	.
»Da,* pravi eden, »zgodi se to, zgodi, so taksne mm; čeprav je majčkena, zobke ima
pa, da ti bo pogrizla, karkoli ji nastaviš.*
Drugi pa: »Res je, res!*
Starešina jih posluša, posluša, potem pa reče:	.	„
»Glejte, kako je z resnico pri ljudeh: bil sem Siromašen kmet, pa čepravy sem govoril resnico, ste vi govorili, da lažem, a zdaj, ko sem postal bogataš, tudi ce lažem, pravite da resnico govorim. Kje ste pa že videli, da bi bile miši lernez požrle? Kaj je to mogoče?
r • .	ivi	TTlrra tinelri nrtavmra
s Petrom ... Osem let... Da, osem let bede in trpljenja ... Komaj, komaj smo živeli . ..” Zopet je utihnila, vzdihnila je in končala, polna tiste svoje žilave vere v boljše čase: »A živi smo ostali, kaj bi vzdihovala za nazaj! Vem, prišli bodo boljši časi, morajo priti, tudi za reveža ... Boš videl, Karlek, vi otroci boste dočakali boljše dni ..
Objela me je in poljubila. Bil sem ganjen in na licih sem začutil solzo.
Še sva sedela, še sva se pogovarjala in strmela v tišino majske noči ...
Tega večera na trati pod orehom ne bom nikoli pozabil ...
šel na njivo in s prstom vsadil eno zrno. Takoj je bilo vse posajeno.
Tedaj pa se je najpametnejši med norimi spomnil, da so prej pozabili prešteti zrna. Kajti vedeti pa morajo, koliko turščic bo vzklilo. Zato so šli vsi zopet na njivo in po dolgem iskanju in kreganju je vsak vendarle našel svojo jamico. Šteli so in šteli, a vedno so našteli drugače.
Najpametnejši pa je velel prinesti na ogon kup ilovice in v to ilovico je vsak vtaknil svoj prst. Potem so prešteli luknje, in tako so vedeli, koliko zrn je bilo vsajenih in koliko je bilo vseh sadilcev. In kar je bilo glavno: zemlje niso veliko pohodili.....
Dež je namočil njivo in zrnje je vzkalilo. Turščica je tako hitro rasla, da so to nori kar slišali. Lepo so jo opleli, jo okopali z motikami ter ogrnili, da je ne bi uničila poletna suša in prevrgel vihar. Turščica je rasla kakor njihova modrost; ob robu turščišča pa so se debelile buče kakor glave norih.
Turščica je cvetela, buče so lepo rumenele na soncu in vse je bilo v najlepsem^redu,. ce ne bi z dvorišča skozi odprto leso ušle svinje naravnost v turščišče.
Sedaj so bili nori v silnem strahu, kako neki bodo pregnali svinje iz turščišča, ne da bi ga polomili in pohodili. Tako so premišljali, da jim je v glavah ropotalo kot mlinski kamni. Tedaj si je najpametnejši izmislil tole: z voza so prinesli stranico od krnice, v kateri so zmladleta vozili na njivo gnoj, v jeseni pa.s krompirišča na dom krompir. Nekaj norih, je ročno pograbilo stranico, jo visoko dvignilo nad glave ter se z njo zapodilo po njivi. Na deski pa je sedel eden norih in s palico in bičem naganjal svinje z njive.
In res, vse svinje je izgnal, ne da bi se bil dotaknil le enega samega koruznega stebla, kaj šele da bi ga podrl! Svinje so zapodili na dvorišče, zaprli v plotu leso in se vsi srečno oddahnili.
Drug drugemu so si čestitali:
»Še nekaj takih, pa bomo najpametnejši ne samo v naši vasi, temveč daleč naokrog!«
In modrost jim je rasla, da so jim glave bile premajhne in bi jim buče na njivi bile ravno prav. Te pa so se jim debelo smejale, tem pametnjakovičem brez primere ...
Če glavo ima,	<
rastline mori.	
ji glavo odbiješ,	m
po zraku zleti.	
(oso — DSOX)	
Če sijo ti čončni dnevi,	
tvoj je spremljevalec zvest.	p-
če pa sončna luč ugasne.	
sam ostaneš sredi cest.	
(D3U»S)	
Nesrečne smrti Je znanilka,	c
življenja novega nosilka:	
pred njo umirajo stvari,	0
za njo življenje se budi.	v
iMO*)	
Plava, plava zračna ladja,	z
v soncu zlatem se blešči,	
plava, plava proti nebu,	
se pred ciljem razleti.	m
(i|»jin<|aui lu|iwj	
Bogata in uboga sestra
Nekoč sla živeli dve sestri: bogata in uboga. Bogata je imela velik mlin na štiri kamne, uboga sestra pa ni imela drugega kot dvanajst otrok. Lačni so bili od jutra do večera in še ponoči, saj mati ni imela ničesar, da bi jim dala jesti.
Nekoč je bogata rekla siromašni sestri, naj pride mlet k nji v mlin. Sestra je prišla in je ves dan mlela za bogato sestro, zvečer pa jo je prosila za peščico moke.
Bogata sestra jo je zavrnila, da ima dovolj moke na sebi.
Ubožica je zajokala in šla domov. Ko je prišla k otrokom v izbo, je otresla moko s sebe in bolj ko je tresla, več je je bilo. Revni sestri nikoli več ni zmanjkalo moke. Obogatela je in srečno oženila vse svoje otroke. Vsakemu je dala za balo vreče bele moke in še prodajali so jo. Njena lakomna sestra pa je obubožala.
Saj'je vendhVželezen'*'	'	Ukrajinska pravljica	,........
ninn,n,|,n,IH,,,,,   .iiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiii....................................................................................imimimiimimmiiimimimiiimiiiimiimimiiim................1,11,1...
Robert merle
■lllll.nlII MNBiINll ou .1 IllJHiai Ul
■■iiuiiiiii ima i iv im i mi m bi m inimr i ii ra m ir im i m ma. ri Hi Bil HlliIBBlUi Ifl.l JBritiaJI II 'H IBI MUIVBJI I ■ IH iimii'11 mri imiinvaMna. tai ibi ui
'in i mn. aanua. ■ ia> m
»Nisem vedel, da sta se moji sestri poročili.
»Ha! Ha!" se je zasmejal von Jeseritz. »Vidiš, kako dobro je stranka informirana?"
Brez najmanjšega nasmeha in ne da bi vsaj za las Premaknil glavo, je Himmler nadaljeval:
»Vesel sem, da vam lahko sporočim, da sta vaši sesiri Poročeni."
Potem je še rekel:	..........
»In na svojem sektorju ste organizirali agitacijsko četo
bunda?"
»Jawohl.”
»To je ..."
Brez vidnega razloga je premolknil.
»To je odlična ideja. Priporočam vam da povečate Qklivnost na tem področju in vam dajem nalogo, da odslej naprej v povezavi z voditelji bunda in stranke poskušate formirati eskadron."
Medtem, ko je govoril, mi je gledal čez glavo, v neko aevidno točko v prostoru, in ves čas sem imel čuden ob-ču'ek, da vse tisto, kar govori, nekje bere.
Kratek premolk, rekel sem ,jawohl” in že je Himmler
Nadaljeval:
»Dobro bi bilo vaše brambovce pripraviti na misel, da bi v trenutku potrebe postali konjeniki SS. Vendar jim mojega obiska ne boste omenili. Za moj obisk smejo vedeti samo voditelji bunda in vi."
Roke je ploskoma položil na svoj črni plašč 'in palca zataknil za pas.
»Važno je, te vaše konjenike temeljito izbrati. Poročali mi boste o njihovih fizičnih sposobnostih, o njihovi rasni čistosti in o njihovem religioznem prepričanju. Določeno je, a priori pustiti ob strani tiste, ki religijo jemljejo preresno. Ne maramo esesovcev s konflikti vesti.”
Von Jeseritz se je na ves glas zakrohotal. Himmlerjev obraz je ostal negiben. Glavo je imel rahlo nagnjeno na desno stran, njegov pogled je bil še vedno uprt v isto točko v prostoru. Potrpežljivo je čakal, kdaj se bo von Jeseritz nehal smejati, da bo svoj govor nadaljeval natanko tam, kjer ga je pretrgal.
»Nein! Nein!" je skozi krohot metal von Jeseritz. »Ne maramo esesovcev s konflikti vesti."
Potem je umolknil.
»Važno je," je takoj nadaljeval Himmler, »z največjo skrbjo oblikovati moralno podobo ljudi. Razumeti morajo, da mora biti esesovec pripravljen likvidirati tudi svojo mater, če dobi takšen ukaz."
Premolknil je in si pričel zapenjati svoje črne rokavice. Na vsaki rokavici so bili po trije gumbi in zapel si je vse tri. Potem je dvignil glavo in stekla njegovega ščipalnika so poblisnila.
»Ponovno vas opozarjam, naj vse to ostane med nami."
Spet kratek premolk, potem pa:
»To je vse."
Pozdravil sem, brezhibno mi je odzdravil, in odšel sem.
Za dečkom sta se rodili še dve deklici in začutil sem, da se je moja odgovornost povečala. Elsie in jaz sva delala od jutra do noči, spoznal sem, da nas to močvirje sicer lahko sproti preživlja, da pa ne pomeni kdo ve kakšne prihodnosti za naju in za najine otroke. Ce bi bili konji najini ali pa če bi imela pri von Jeseritzu vsaj kakšen delež, bi še nekako šlo. Samo s svinjami, s perutnino in s tistim koščkom obdelane zemlje pa otrokom ne bi mogla zagotoviti dostojne prihodnosti, posebno potem ne, ko bi odrasli.
Kljub temu pa mi ni prihajalo na misel, da bi opustil delo na kmetiji. Nasprotno, kmetovanje je bilo zame privlačno, kar čudovito delo: imel sem zagotovilo, da se lahko vsak dan najem dosita.
Tega občutja Elsie ni mogla razumeti, ker je od nekdaj živela na kmetiji. Jaz pa sem nekoč poznal tudi drugačno življenje in včasih sem imel težke sanje: da me je von Jeseritz napodil (kakor mi je bil grozil takrat, ko sem odklonil, da bi se oženil), da spet brez dela in strehe nad glavo tavam po ulicah M., s klecajočimi koleni in s krulečim želodcem. Prebudil sem se ves drgetajoč in moker od potu in precej časa je preteklo, preden sem se zavedal, da sem v svoji hiši in da zraven mene spi Elsie. Naredil se je dan, odšel sem k svojim konjem, a sanje so mi pokvarile ves dan. Z grozo sem premišljeval, kaj bo, če von Jeseritz danes ali jutri pretrga zakupno pogodbo in naju vrže na cesto. O tem sem včasih spregovoril tudi z Elsie in ona me je tolažila, češ da je malo verjetno, da bi naju von Jeseritz napodil, kajti prav gotovo ne bi več našel človeka, ki bi znal tako lepo skrbeti za konje kakor jaz, 'in ki bi hkrati sprejel tako težke pogoje za življenje sredi tega močvirja. Naposled pa so se moje nenehne bojazni dotaknile tudi nje, in tako sva sklenila, da bova dajala denar na stran, s prihranki kupila nekega dne kakšno

e — Štev. 21 (1304)
26. maj 1967
Gnojenje in oskrba govedi z rudninami
Večanje pridelkov na travnikih in večanje rastnosti in molznosti goveje črede sta v današnjem času gospodarsko docela razumljivi paroli kmetovanja. V zadnjih desetih letih so se pridelki goveje krme po hektarju površine močno povečali. Marsikje so se podvojili. Tudi molznost krav smo v znatni meri povečali. Kakor je pred kratkim naglasil minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Schleinzer, je v zadnjih desetih letih uspelo pri rodovniških kravah povečati molznost za 1000 litrov na kravo in leto.
S to intenzivacijo kmetovanja, od katere je na Koroškem odvisen obstoj okroglo % vseh kmetovalcev in kmetij, pa se je spremenilo tudi nekaj drugega. Živali so postale bolj občutljive za razna obolenja, marsikje pa se je tudi njihova plodnost vidno poslabšala. Tako se ob vseh dovolj nih zalogah beljakovin in škrobnih enot ter sušine v krmi upravičeno sprašujemo za vzroki tega pojava. Zakaj so postale naše goveje črede v tem času zdravsteno bolj občutljive! Zakaj niso več tako odporne kot so bile včasih! Zakaj pojema njihova plodnost in zakaj to pojemanje plodnosti ugotavljamo baš pri kravah, ki dajejo največ mleka!
Ko iščemo odgovor na vsa fa vprašanja, ga bomo najprej našli, če bomo upoštevali, da je razvoj vsakega organskega življenja odvisen od ravnotežja med zalogami hranil v njegovi prehrani in med potrebami organizma. Na našo govedorejo prestavljeno to pomeni, da morejo rastline, ki služijo za govejo krmo, vsebovati samo toliko beljakovin, škrobnih enot in rudnin, kolikor jih jim zemlja odstopi. Pravtako pa morejo krmne rastline le v toliko zadostiti potrebam živali po teh hranilih, kolikor so jih nabrale iz zemlje in kolikor jih je v njih ostalo pri konzerviranju.
Da med temi hranili igrajo rudnine ali mineralne snovi najmanj isto vlogo, kot be-
ljakovine in škrobne enote ter vitamini in sledovni elementi, leži jasno na dlani. Ka-
S pravočasno košnjo je mogoče zaloge fosforja v krmi močno povečati. Poizkusi so pokazali, da seno s travnikov, ki so bili po-
kor človeški tako je tudi živalski organizem zgrajen pretežno na rudninah. Glavna sestavina ogrodja njihovega trupla ali okostja so rudnine, zlasti apno, fosfor in magnezij. Druge rudnine, zlasti kalij, baker in tudi magnezij pospešujejo in urejajo krvni obtok in prebavo, vse rudnine skupaj pa odločilno vplivajo na plodnost krav in telic.
Tako torej po tem uvodu prihajajo do zaključka, da sta uspeh in neuspeh v naši goveji čredi odvisna tudi od založenosti zemlje z naštetimi in še nekaterimi drugimi rudninami. Kratko in malo: odvisna sta od harmoničnega gnojenja travnatega sveta, kot osnovnega stebra treh četrtin naših kmetij.
košeni v dobi pred cvetenjem, lahko vsebujejo 0,33 do 0,38 odstotka fosforja, medtem ko ga seno s travnikov, ki so bili košeni po cvetenju vsebuje le še 0,14 do 0,20 odstotka. Tako torej velja pravilo: čim prej kosimo, tem večje zaloge fosforja pridobimo v senu ali silaži. Torej isti princip, kakor velja za zaloge beljakovin v senu ali silaži.
Vloga fosforja in apna v krmi
Tudi tukaj je čas košnje najbolj odločilen
Pri vsem tem si moramo biti na jasnem: domača krma v obliki pašne trave, sena in silaže je in ostane osnova vsake uspešne govedoreje. Ta krma je in bo ostala vir zdravih govedi. Zato je neobhodno potrebno, da zaloge rudnin v tej krmi reguliramo z ukrepi v našem pašništvu in travništvu, ki so nam na razpolago. Pri tem je čas košnje ravnotako merodajen kakor pa zadostno in redno zalaganje zemlje s fosforjem in apnom.
Ostanimo najprej pri glavnih rudninah, fosforju in apnu. Koliko z njima zadostimo potrebam živali v primeru najintenzivnejše-ga travništva! Odgovor daje analiza 183 intenzivno gnojenih pašnikov na vsebino rudnin v travi. Ta analiza je pokazala, da je bilo v sušini trave teh pašnikov v povprečju komaj tri četrtine fosforja, kolikor bi ga bilo za živali, ki so se tam pasle, potrebno. Tudi zaloge apna v tej travi potrebam živali niso zadoščale. V tem razmerju pa je tudi že odgovor raznih obolenj in neplodnosti v naših govejih čredah.
Pomanjkanje fosforja povzroča zdravstvene motnje, ki postanejo tem bolj očitne, čim dalj traja pomanjkanje fosforja v krmi. V začetku ga živali črpajo še iz svojega okostja, pozneje pa se pričnejo najprej pojavljati motnje v plodnosti. Znanstveno je ugotovljeno, da se lahko pripeti, da je vsled pomanjkanja fosforja potrebnih tudi 36 skokov, preden dobimo 10 telet. Kaj to pomeni, si lahko na prste zračunamo. Ge se krava samo enkrat pre-poja ali pregoni, kakor pravimo, utrpimo zaradi zmanjšanja letne molznosti škodo 900 do 1000 šilingov. Poleg te, že samo na sebi hude gospodarske posledice daljšega pomanjkanja fosforja v krmi pa pričnejo živali Še hirati, zaostajajo v rasti in je njihovo okostje, na katerem se tvori meso, zakrnelo.
Posledice pomanjkanja apna v krmi so v
široki praksi še najbolj znane. Kakor fosfor, naletimo tudi apno v vseh organih živalskega trupla. Tako njegova funkcija ni omejena le na okostje, marveč na celokupni živalski organizem. Pri tem so njegove prevelike količine v krmi pravtako škodljive, kot premale količine. Posledice obojega so lahko mlečna mrzlica, driska in plodnostne motnje.
Vse te motnje so v veliki meri posledice nepravilnega razmerja med fosforjem in apnom. Številna raziskovanja so pokazala, da je za zdravje živali najbolj ugodno razmerje apna do fosforja 1:1,2 do 2. Znanstveniki so tudi mnenja, da prevelike količine apna v krmi za živali niso nevarne, če je zadoščeno njihovim potrebam po fosforju.
Potemtakem pridemo do tega, da je fosfor med vsemi rudninami za živalsko truplo ter za njegov razvoj In zdravje najbolj odločilen činitelj. Kako naraščajo potrebe po fosforju s strani živali v teku njihove rasti, spoznamo, če upoštevamo, da teletom zadostuje na dan 70 gramov fosforja, da ga pa mora krava, ki daje 10 litrov mleka na dan dobiti že 35 gramov, krava pa, ki daje na dan 20 litrov mleka pa 55 gramov.
Če hočemo zadostiti potrebam goveje črede po apnu in fosforju, potem moramo v našem travništvu in pašništvu vpeljati drug režim, kakor je veljal, ko smo pridelali na hektar travnika 20 meterskih stotov sena in ko so nam krave dajale 2000 in manj litrov mleka na leto.
Isto velja tudi za dosego najugodnejšega razmerja apna do fosforja v krmi.
iPoleg časa košnje vpliva na vsebino fosforja v travniški krmi tudi sestav travniške ruše. Največ fosforja v krmi bomo pridelali, čim bolj bo ruša sestojala iz trav. S travami bomo dosegli tudi najugodnejše razmerje med apnom in fosforjem. Detelje so na fosforju revnejše, bogatejše pa so na apnu. Zato se ne smemo čuditi, če pride pri daljšem krmljenju detelj med čredo do obolenj in drugih motenj v produktivnosti.
Končno še vpliv gnojenja s fosfornimi gnojili na zaloge fosforja v krmi. To je sicer sfara in v glavnem že znana reč. Vendar ne bo odveč, če še enkrat prikažemo potrebo gnojenja travnikov s fosfornimi gnojili tudi tam, kjer jih dosti zalagamo z dušikom in kalijem v bbliki hlevskega gnoja in gnojnice. Gnojenje s 700 kg fosfornih gnojil je že pri prvi košnji pokazalo, da se je količina fosforja v krmi povečala. Bila je za 50 odstotkov večji, kakor pa lam, kjer so gnojili samo z dušikom In kalijem. Pri drugi košnji pa je ta odstotek narasel celo za 75 odstotkov. Poizkusi pa so tudi pokazali, da z rednim vsakoletnim fosfornim gnojenjem travnatega sveta zaloge fosforja v krmi lahko še bolj povečamo. Tako je torej sedaj tudi dognano, da je zaloga fosforja v krmi
odvisna od njegove navzočnosti v zemlji. Čim večji je delež fosforja v zemlji, tem več ga daje rastlinam na razpolago. Da igra pri tem na zakisanih zemljiščih, kjer raste presljica in kislica, gnojenje z apnom veliko vlogo, ni treba več posebej nagla-šafi.
Zato lahko to poglavje zaključimo s temile ugotovitvami: zaloge fosforja in apna v krmi bomo povečali s košnjo pred cvetenjem, z ureditvijo razmerja trav, detelj in zelišč v travniški ruši, s povečanim fosfornim gnojenjem in ostvarifvijo odgovarjajoče pH-vrednosti v zemlji.
Vprašanje kalija, magnezija in drugih rudnin
Kakor je kali za rastline »zdravnik«, tako je od njega tudi v veliki meri odvisno počutje živali. Goveda ga potrebujejo za svoj krvni serum in za svoje mišičevje. Pomanjkanje kalija mišičevje postopoma omrtviči, prevelike količine pa povzročajo plodnostne motnje.
O potrebi zalaganja zemlje s kalijem ni treba posebej govoriti. Analize krme namreč kažejo, da ga je v krmi navadno dovolj, marsikdaj pa celo preveč. To sledi tudi iz tega, da živali s sečjo izločajo 90 in več odstotkov kalija, ki so ga s krmo zavžile.
Bolj delikatno je vprašanje magnezija v živalski krmi. Magnezij je sestavni del kosti, mišičevja in krvne plasme, draži živčni sistem in vpliva tudi drugače na dobro počutje živali. Pomanjkanje magnezija povzroča omrt-vični krč na paši in pri porodih. Njegov pomen za živalski organizem je tem večji, ker ga je v travi in senu navadno premalo. Na. pomanjkanje magnezija vpliva do gotove mere preobilna založenost zemlje s kalijem. Zato je na intenzivnih pašnikih priporočljivo, da kalijevo sol, ki vsebuje klor, zamenjamo s iPatentkalijem, ki vsebuje tudi magnezij. Tudi dognojevanje travnikov s Kieseritom je sprožilo povečanje magnezija v rastlinah. Poleg običajnega gnojenja z dušikom, fosforjem in kalijem je s 300 do 500 kg kieserita uspelo odstotek magnezija v krmi dvigniti za 50 odstotkov.
O zalaganju živalskega trupla z natrijem potom krme ne bomo govorili, kakor tudi danes ne bomo govorili o zalaganju živali s sledovnimi elementi, kakor so to baker, železo, mangan in kobalt. Kjer redno gnojimo s Thomasovo moko, tam teh sledovnih elementov v krmi ne more manjkati.
Uvoz mesa v EGS
Evropska gospodarska skupnost potrebe po govejem in telečjem mesu iz svojega ne more kriti, čeprav znaša potrošnja le 23 kilogramov na prebivalca. Leta 1961 je potrebe krila še s 95 %, lani pa jih je krila le še s 85 odstotki. Zaradi tega je uvoz mesa narasel na 600.000 ton. Kakšen obseg ima takšen uvoz, spoznamo potem, da je naša država lani lahko izvozila le okroglo 10.000 ton govejega mesa.
V pristojnih krogih EGS menijo, da bo letošnji uvoz mesa nekoliko manjši od lanskega, zato pa bo prihodnje leto zaradi upadanja števila živine spet narasel. Glavni uvoznici mesa sta Italija in Zah. Nemčija.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHtiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmit
manjše posestvo in zaživela mirno življenje, brez skrbi za prihodnost.
»Dajati denar na stran” je pri tisti revščini, ki sva jo zaslužila, pomenilo gledati na vsak pfennig in se prikraj-ševati za najnujnejše reči. Kljub vsemu pa sva le pričela varčevati in od tistega dne se je za naju in za najine otroke pričelo življenje, polno odrekanj in najstrožje skromnosti. V treh letih nisva niti enkrat prekršila tega novega reda.
Res je, da je bilo to življenje pasje, toda ob vsakem novem prikrajšanju (tudi takrat, ko se je bilo treba odreči tobaku) sem z veseljem občutil, da se počasi približujeva svojemu cilju in da bo prišel dan, kp bom imel košček svoje zemlje in si bom naposled z vso gotovostjo lahko rekel, da mi ne bo treba nikoli več otepati lakote.
Elsie je ugotavljala, da mi Združenje kmetovalcev in bund jemljeta precej časa, ko pa je videla, da pri vsem tem ne zanemarjam kmetije, mi je rekla, da se takole iz leta v leto preveč ženem. Tudi sam sem včasih živo občutil vso težo svojih dolžnosti in s pridihom sramu sem si moral priznati, da mi politično delovanje ne nudi več toliko zadovoljstva kakor včasih. Saj ni šlo za to, da bi se moj patriotizem ali moja zvestoba fuhrerju za en sam las zamajala. Ne, toda moja želja, da bi kupil kmetijo, se zasidral na svojem ter družini pripravil trden dom, je postajala tako močna, da sem včasih z obžalovanjem pomislil na dni, ko me je potegnilo med kolesje političnega dogajanja in se je moje življenje usmerilo čisto po svoje, čisto jasno se mi je na primer zdelo, da me von Jeseritz ali Himmler nikoli ne bi rekrutirala za bund ali naročila, naj osnujem konjeniško enoto SS, če se ne bi bil bojeval v korpusu prostovoljcev, če ne bi sodeloval z SA in pri likvidaciji Kadovva. Včasih mi je prišlo na misel, da kolikor sem se bil posvečal politiki v preteklosti, prav toliko če ne
več, se bom moral tudi v prihodnosti. Poti nazaj ni bilo več in imel sem moten občutek, da sem sebi in svoji družini verjetno za zmeraj zapravil možnost za mirno življenje.
Toda ves čas sem se odločno boril proti tem svojim pomislekom. Čisto odločno sem se zavedal, da mi takšne misli narekuje zgolj egoizem in da je moje sanjarjenje, kako bi si izboljšal življenje, v primeri z usodo Nemčije sila klavrno in ozkosrčno. Zanimivo, da sem moč za to borbo v sebi črpal prav iz očetovega primera. Če je moj oče, sem si rekel, dan za dnem poklanjal neverjetne žrtve nekemu nevidnemu bogu, imam jaz toliko več razlogov, da se ves posvetim svojemu vidnemu idealu, utelešenemu v človeku iz mesa in krvi, ki mu žrtvujem vse svoje koristi, da, tudi življenje, če bi bilo treba.
Kljub temu pa mi je ostal v zavesti nekakšen mučen občutek. In grenkoba tega občutka se je povečala po nekem neumnem dogodku, ki se mi je primeril v aprilu leta 1932.
2e nekaj čcrsa je politično delo bunda v sosednji vasi oviral neki kovač po imenu Herzfeld, ki je pri kmetih užival velik ugled, tako zaradi svoje fizične moči kakor tudi zaradi šegavosti in zgovornosti. Na piko je vzel bund, se javno norčeval iz njegovih voditeljev ter sploh razširjal subverzivno in antipatriotično propagando. Krajevni bund mu ni mogel stopiti na prste, zato je poklical na pomoč mene. Posvetoval sem se z voditelji in dali so mi popolna pooblastila. Zvabili smo Herzfelda v zasedo in lotilo se ga je ducat mojih fantov, oboroženih s krepelci. Boril se je kakor lev, podrl dva naša na tla, ko pa so to drugi videli, so udarili kot ponoreli. Ko sem posegel vmes, je bilo že prepozno: Herzfeld je ležal na tleh, z razbito lobanjo.
V takšnih okoliščinah je bilo nemogoče, izogniti se preiskavi. Toda voditelji stranke in bunda so se otepavali
sleherne odgovornosti, policija je zelo pristransko opravljala svojo nalogo, našli so priče, ki so trdile, da je šlo zgolj za pijanski pretep zaradi nekega dekleta in zadeva je bila potisnjena v pozabo.
Policija bi dva meseca poprej najstrožje prijela vsakega pripadnika SA, ki bi bil vmešan v kaj takšnega, sedanja popustljivost do nas pa je bila očitno v najtesnejši zvezi z zmagoslavnim uspehom fuhrerja, ki se je z veličastno večino 14 milijonov glasov pri predsedniških volitvah pred štirinajstimi dnevi plasiral takoj za maršalom Hindenburgom. In takole sem premišljal o tej stvari: če bi Herzfelda pobili pred volitvami, bi policija to zadevo prav gotovo gnala do konca, prišlo bi do procesa in znašel bi se v zaporu. Kar je zadevalo mene, bi bil pripravljen sprejeti nase kakršno koli novo žrtev za pravično stvar, z grozo pa sem se vpraševal, kaj bi bilo z mojo ženo, ki bi s tremi nebogljenimi otroki sama ostala na kmetiji. Od sta-zičnih pogojev, ki jih zahteva stranka: SS je namreč pomoči, von Jeseritza pa sem poznal preveč dobro, da bi se tolažil z upanjem, češ da bi odstopil od svojega nekdanjega sklepa: »Niti pfenniga, pa naj se zgodi karkoli.”
Elsie je dobro vedela, da se v meni nekaj dogaja, nenehno me je nadlegovala z vprašanji, na katera pa sem seveda previdno molčal. Včasih me je prijela celo takšna malodušnost, da sem pomislil, kakšno olajšanje bi bilo zame, če bi našel službo v kraju, kjer ne bi poznali moje politične preteklosti in bi me zato tudi voditelji stranke pustili pri miru. A takoj nato sem se zavedel, da so takšne misli do kraja otročje. Bilo je skoraj nemogoče v tedanji Nemčiji dobiti delo, razen tega pa sem dobro vedel: če ne bi bil znan kot zvest bojevnik, me stranka nikoli ne bi priporočala von Jeseritzu in von Jeseritz mi nikoli ne bi dal v zakup kmetije.
LESLIE GHARTERIS:
DEKLE V ZELENI OBLEKI
Simon Templar je sedel na terasi hotela -»Paradise« v Miami Beachu obkrožen z reporterji.
Samo pet dni mu je uspelo ostati nepoznan in v miru. Premalo je bil previden in tako ga je odkrila Ivette Lang, reporterka lokalnega časopisa. Simon namreč ni niti slutil, da bi takšna lepotica lahko bila član sedme sile in — ugriznil je v nastavljeno vabo.
In zdaj ni bilo več izhoda. Radovedni novinarji so mu obljubili, da .ga bodo pustili pri miru pod pogojem, da jim pove neko svojo dogodivščino, o kateri ni še nikomur pripovedoval.
»Prav, če že ne gre drugače,« se je nasmehnil Templar. »Povedal vam bom, kaj se mi je pripetilo, ko sem prvič odpotoval v Chicago na vabilo svojega prijatelja bankirja Blan-charda. Pripeljal sem se z jutranjim vlakom, češ da imam zvezo z — ubojem ...
Na kolodvoru me je čakal Blan-chardov sekretar, visok elegentno oblečen mladenič prijetnega videza:
»Dobrodošli v našem mestu, gospod Templar. Slišal sem, da ste prvič v Chicagu. Ne bodite razočarani, če ne boste takoj srečali kakšne tolpe plačanih morilcev. Časopisi vedno pretiravajo, posebno pa kadar pišejo o Chicagu. Gospod Blanchard vas prosi, da mu oprostite, ker ni prišel osebno. Nenadoma je moral na važen sestanek, pa me je prosil, naj vam delam družbo do večera.«
Jutro je bilo soparno, konec julija 7— toplo, toda oblačno. Sekretar mojega prijatelja, pozabil sem vam povedati, se je pisal Lowson, je poklical taksi in odpeljala sva se proti hotelu. Nisem bil niti najmanj utrujen, pa sem predlagal Lowsonu, naj mi pokaže Chicago.
Vozila sva se po Chicagu podol-gem in počez. Občudoval sem čudovito čikaško univerzo, prevzel me je hrup na veliki borzi in prijetno sem se počutil v zelenju Lincolnovega Parka.
»Ne smete se jeziti zaradi naših šal o ubojih,« se je Lowson nekajkrat opravičeval, potem ko je povedal nekaj duhovitih šal o gangsterjih. »Na ta način pri nas plašimo Newyorčane. Chicago v nobenem Pogledu ni slabši od drugih velikih mest. Vi se pač ne razburite zlepa, kajne?«
»Doživel sem že veliko razburljivih reči in to najrazličnejših.. .« sem odvrnil nedoločeno.
spet pokazala živo zelena barva dežnega plašča in za njim ženski obraz, obrobljen s prameni črnih las. Grmovje je bilo na tem mestu malo redkejše.
»Toda to ni isto dekle! Tu se nekaj dogaja, Lowson, pojdiva ...«
»Gospod Templar, vi se šalite,« se je smejal Lowson.
Nisem se šalil. Nasprotno, bil sem zaskrbljen. Dekle v zelenem plašču se je pokazalo še enkrat, nato pa izginilo v smeri proti cesti.
»Pogledat grem!«
»Ne hodite, umazali se boste! Jaz bom šel dol.. .«
Stekel je po stopnicah v park. Dež je postal še gostejši in gosta zavesa megle se je spustila še niže. Dvignil sem ovratnik in pohitel za njim.
V gostem grmovju sem se skoraj zaletel vanj. Lowson je bil bled, razburjen, prestrašen.
»Tam leži neka ženska . .. Mrtva je! Kaj naj storiva?« je jecljal.
»Obvestite policijo! Sporočite naj-bližnjemu prometnemu stražniku!«
Odhitel je proti terasi, jaz pa sem zakoračil v grmovje. Tam je ležalo dekle v zelenem dežnem plašču. Dež je padal na njen nepremični obraz, njeni svetli kodri so bili blatni in na čelu je imela modro oteklino. Da, to je bilo dekle, ki sva jo srečala na terasi.
Potipal sem ji pulz. Lowson je imel prav. Dekle je bilo mrtvo... ustreljeno. Poka pištole nisva slišala, ker je ubijalec najbrž sprožil prav v trenutku, ko je mimo drvela podzemeljska železnica. Zelo dobro pripravljen zločin na neverjetno primernem kraju.
Po glavi so se mi podile misli.. Druga ženska v zelenem plašču zdajle beži. Kaj naj storim? Ko bo Low-son pripeljal policijo, bo ona lahko že daleč, na varnem in nihče od naju ne bo v stanju, da bi jo opisal.
Odšel sem v smer, v katero se je izgubila, in kmalu sem prišel na bulvar. Opazil sem jo. Stala je na avtobusni postaji, komaj kakih dvesto metrov daleč od mene. Nisem prišel niti do polovice te poti, ko je pripeljal avtobus in dekle je vstopilo.
Imel sem srečo. Mimo je pripeljal prazen taksi. Skočil sem vanj in ukazal šoferju:
»Spremljajte tistile avtobus za vsako ceno. Pazite, da se nama ne izgubi izpred oči!«
Na stotine avtomobilov naju je dohitevalo, prehitevalo, in zavijalo v raznih smereh. Toda šofer taksija je vozil, kot da bi mu kdo tiščal revolver v hrbet. Vprašujoče me je gledal v ogledalcu poleg volana in, kot bi me hotel pomiriti, dejal:
»Tole bo pa dolga vožnja!«
In res je bila dolga. Vozila sva tik za avtobusom, čeprav bi na mokrem asfaltu lahko prišlo do nesreče. Na vseh postajah sva se ustavljala in gledala, če bo izstopilo dekle v zelenem plašču. Vozila sva okrog jezera, drvela po bulvarjih in nato je avtobus zavil v smer, odkoder smo prišli.
»Kaj je zdaj?« sem vprašal šoferja. »Kje sva?«
»V Evanstonu, na periferiji. Avtobus se vrača v Chicago. Ga bova še naprej spremljala?«
Prikimal sem. Ženska v zalenem plašču še ni izstopila, biti mora torej še vedno v avtobusu. Bilo je tako temačno in dež je bil tako gost, ko je na neki postaji skočila iz avtobusa.
Vrgel sem šoferju dva bankovca po deset dolarjev in stekel proti podzemeljskemu prehodu za pešce, v katerem je izginilo dekle. Spet sem jo dohitel v nekem parku ob jezeru. Dekle je hitelo skozi park, njen živo zeleni plašč mi je pomagal, da je nisem izgubil izpred oči.
Dohitel sem jo in jo zgrabil za roko. Branila se je, se metala sem in tja in me brcnila v piščal. Bila je huda in razburjena, toda nisem je izpustil iz rok. Zdaj sem jo prvič bolje pogledal. Bila je brez dvoma zelo lepa, mlada ženska. Posebej so se mi vtisnile v spomin njene velike črne oči.
»Vi... vi...,« je divjala, nato pa je nekomu za mojim hrbtom zavpila: »Primite tega vsiljivca. Že nekaj ur me zasleduje.«
Dva krepka policaja sta stala ob meni, kot bi zrasla iz zemlje. Eden od njiju je izbuljil oči in dejal:
»Saj to je vendar on! Simon Templar, aretirani ste. Celo popoldne vas že iščejo. Vsa policija se podi za vami. Obtoženi ste uboja.«
»In zdajle ste hoteli ubiti še tole dekle,« je zarežal vame drugi policaj.
Ne, tu ni bilo priložnosti za pojasnjevanje. Sprijaznil sem se z u-sodo, vendar sem ju vljudno prosil, naj aretirata tudi dekle v zelenem plašču. Šele ko sem to izgovoril, sem
videl, da je spet izginila. Izrabila je priložnost, ko smo se mi prepirali in izginila ...
C
Na policijski postaji so mi dovolili, da sem telefoniral prijatelju Blanchardu, ki je kmalu prišel z advokatom in sekretarjem Lowsonom. Po kratkem prepričevanju in natezanju so mi povedali, da sem prost. Mladi Lovvson je potrdil moj alibi in pojasnil, kaj se je zgodilo. Policija ni verjela, ko jim je dejal, da sem jaz samo očividec nenavadnega zločina. Mojo odsotnost so imeli za zelo sumljivo znamenje in razpisali za menoj tiralico.
Blanchard je bil ves divji na svojega sekretarja:
»Lovvson, odpuščeni ste,« mu je dejal,
»Samo trenutek, prosim,« sem skočil v besedo. »Lovvson, ali ste oženjeni?«
»Da,« je odgovoril.
Obrnil sem se k inšpektorju:
»Kdo je ubito dekle?«
»Piše se Mary Gartain, samska, živela je sama v zelo luksuznem stanovanju. V njeni torbici smo našli precejšnjo vsoto denarja. Ne gre torej za roparski uboj, toda ne vemo, kaj je bil motiv uboja.«
»Gospod Lovvson, opišite mi podrobno, kaj se je zgodilo potem, ko sva se ločila v parku?« sem vprašal.
»Obvestil sem najbližnjega prometnega stražnika. Kmalu je prispel policijski rešilni avto. Truplo so odpeljali, mene pa odpeljali na policijsko postajo na zaslišanje. Nisem vedel, kaj se je zgodilo z vami, in zato sem bil seveda zaskrbljen. Policiji
sem rekel, da vi nimate nobene zveze z ubojem.«
»■Na kakšen način je bilo dekle ubito?« sem vprašal inšpektorja.
»Z revolverskim strelom. Naravnost v srce.«
»Ali ste opazili na njenem obrazu kako rano ali poškodbo, ki bi lahko povzročila omedlevico?«
»Na obrazu je poškodba, vendar ne vemo zagotovo, če ji je bila povzročena pred smrtjo.«
»Ali ste našli revolver?«
»Nismo.«
»Ali si kdaj videl Lovvsonovo ženo?« sem vprašal Blancharda.
»Seveda sem jo. Majhna, simpatična ženska, temnih las in velikih črnih oči.«
Bil sem jezen in utrujen.
'»Pustite me, da grem v hotel,« sem dejal. »Ubijalec pa stoji pred vami. To je Lovvson. Zaslišite njegovo ženo. Izprašajte fanta, odkod ima toliko denarja. Glede na svojo plačo se je preveč lepo oblačil. Najdite nekoga, ki ga je zagotovo videl z žrtvijo. Lovvson se je o svojem načrtu pogovarjal z ženo. Nato pa je telefoniral Mary Gartain in se dogovoril z njo za sestanek na kraju, kjer ste jo našli mrtvo. Mary je šla preko terase, jezno pogledala Lovvso-na, vendar sta se oba delala kot da se ne poznata. Tako sta se prej dogovorila. Odšla je po stopnicah v park, da bi ga tam počakala. Toda, tam jo je že čakala Lovvsonova žena, oblečena v dežni plašč enake živo zelene barve, kot je bil njen, in jo udarila. Dekle je kriknilo. Lovvsonova žena se je namenoma pokazala pred grmovjem, da bi jaz opazil
Smeh stoletij
Neki tujec, ki je izredno dolgo stal na eni nogi, je dejal Spartancu:
„Ne verjamem, da bi ti mogel toliko časa vzdržati kot jaz.”
Jaz ne,” odvrne nagovorjeni, »toda tako uslugo ti lahko napravi vsaka gosi”
000
Dvorjan je stavil s sultanom Abdul-Hamidom, da bo v tridesetih letih naučil osla, da bo govoril kakor človek. Ko so ga prijatelji oštevali, zakaj se je zapletel v tako noro stavo, je odgovoril:
„Bodite brez skrbi! V tridesetih letih bom umrl ali jaz ali sultan ali oba. Gotovo pa je, da bo v tem času poginil vsaj osel.”
000
Tudi filozof Aristip iz drene Je bil Sokratov učenec. Neki človek se mu je pohvalil, da knjige kar požira.
„Niso bolj zdravi tisti, ki več požirajo, temveč tisti, ki bolje prebavljajo,” mu je pojasnil Aristip.
Največji vtis je name napravila u-■metniška galerija. V njej bi ostal vsaj uro ali dve, če ne bi moj spremljevalec stalno pogledoval na svojo zlato Uro:
»Gospod Templar, pokazal vam bom še teraso. Od tam je čudovit razgled.«
Imel je prav. Pod teraso se je razprostiral bujen park, poln razkošnega zelenja, in njegov zid je mejil na Michiganski bulvar.
. Spet je začel pršiti dež. Vidljivost Je bila zelo slaba.
»Megla,« je rekel Lowson. »Najbrž je takšno vreme tudi v >New rorku. Imamo oač spet enega od mokrih in meglenih čikaških dni.«
Neka zelo lepa plavolaska v živo želenem dežnem plašču se je pokala na terasi, naju premerila z jez-n‘m pogledom, kakor da bi hotela reči, kaj tu iščeva, in po ozkih stopicah, ki jih prej niti opazil nisem, •odšla v park. Spremljal sem jo s Pogledom, dokler ni izginila v go-srern zelenju med stezo in zidom.
»Tamle na levi je planetarij,« je Pokazal Lovvson proti bližnjemu po-s'°pju, »tamle pa je koncertna ...«
Zdelo se mi je, da sem zaslišal rmki čuden zvok.
»Lovvson, nekdo je kriknil!«
Začudeno sem pogledal:
»Ne bi rekel.. .«
Prisluhnila sva. Razen škrebljanja **?*j'a> bobnenja podzemeljske želez-nice od časa do časa in hrupa avtomobilov na bulvarju, ni bilo slišati ničesar.
buljil sem proti grmovju za kate-^em je izginilo dekle v zelenem. Bil Jjm Prepričan, da sem zaslišal krik. k°raj v istem trenutku se je tam
LASZLO PALASTI:
Avto za vsako ceno
Žena je rekla:
— Celo Kelemanovi imajo nov avlo. Skrajni čas je, da si ga fudi mi nabavimo.
Mož je rekel:
— Morda bi lahko povedala, kako bi prišli do denarja?
— 'Kelemanovi zaslužijo 3.500 forintov mesečno, mi pa 4.200.
— In s femi 4.200 forinti hočeš kupiti avto? Hočeš, da bi zamenjali stanovanje za sobo v pralnici, kot so to storili Kelemanovi?
— Mogli bi prodati kaj drugega.
— Kaj na primer?
— No, omaro za knjige. To je lep kos pohištva. V komisijski trgovini bi dali štiri tisoč zanj. Nadaljnih štiri tisoč bi dobili za knjige.
Mož je pobesnel:
— Mojih knjig ne boš prodajala! Sploh pa, kaj bi počeli s temi osmimi tisoči?
Žena je vzela svinčnik in papir.
— Poslušaj! V banki imava sedem tisoč forintov. Omara za knjige in knjige bi nama prinesle osem tisoč. Mama nama bo dala štiri... To je skupaj devetnajst tisoči
— Nikoli se ne bom ločil od svojih knjig!
— Ločil se boš, da vešl Ločil se boš od svojih knjig ali pa od mene! Sicer pa imava še eno omaro v tistem češkoslovaškem pohištvu. Vidiš, dobila sem dobro idejo! Kako bi bilo, če bi prinesla babičino pohištvo s podstrešja in ...
— Misliš da bi prodala češkoslovaško pohištvo v dnevni sobi?
— Zakaj ne, če nama ta denar pomaga, da prideva do avta!
— Hočeš, da bi bila takšna kot so Gomorisovi? Spijo na železnih posteljah, ker so vse prodali, da bi si kupili avto.
— Babičino pohištvo je iz najboljšega orehovega lesa.
— Da, toda izdelano je bilo leta 1890!
— Ampak napravil ga je pravi mojster! Privatna proizvodnja! Torej češkoslovaško pohištvo velja najmanj štirinajst tisoč. Tako bova imela skupno triintrideset tisoč. Drugo si lahko izposodiva v ljudski hranilnici.
— Kako bova pa odplačevala dolg?
— Mogla bi zmanjšati izdatke. Saj tako neprestano pripoveduješ, da bi morali uvesti kosila samo z eno jedjo!
— Ampak ne vsak dan! In zopet sedeti na teh razmajanih stolih, pokritih s plišem, ki so ga razjedli molji. In spati na tej stari otomani, ki ji izpadajo vzmeti!
— Vse to človek z lahkoto prenese, kadar ima svoj avto!
— Saj sploh ne znaš voziti.
— Ce znam garati po hiši, bom znala tudi voziti avto. Naučila se bom. Tuda gospa Keleman se je naučila. Videla sem jo včeraj v njihovi novi škodi fe-liciji.
— Kaj! Zamenjali so svojega trabanta za feli-cijo? — je vzkliknil mož presenečeno. — Kje so dobili denar za plačilo razlike?
Oddala sta svojo sobo v pralnici.
— Kje pa zdaj živita? Kje spila?
— V svojem avtu, seveda! Tudi to ni slaba ideja. Tako jima vsaj nihče ne more ukrasti gum ...
njen zeleni plašč in mislil, da se m nič zgodilo. Lowsonov plan je bil do potenkosti pripravljen. Prvi je prišel do nezavestne ljubimke in začel kričati: »Uboj!« Rekel sem mu, naj obvesti policijo, sam pa sem storil tisto, kar je Lovvson od mene pričakoval. Šel sem za drugo žensko v zelenem plašču.«
»Toda, Mary Gartain je bila u-streljena z revolverjem?«
»Da, Lovvson je to storil, ko je prišel do nje. Zaradi hrupa nisem slišal poka, morda pa je tudi imel pištolo z dušilcem poka.«
»Čemu potem komedija z drugo žensko?«
»Lowson me je hotel odstraniti, da bi medtem skril revolver in si istočasno zagotovil alibi.«
■
Isti večer me je inšpektor poiskal v hotelu:
»Imeli ste prav. Mary se je sestajala z Lovvsonom. Posodila mu je večje vsote denarja, ki jih je izgubil v špekulacijah na borzi. Zahtevala je, da ji denar vrne, in mu grozila, da bo v nasprotnem primeru o vsem obvestila policijo in Blancharda. Revolver smo našli v grmovju, toda njegova žena po zakonu ne more pričati proti svojemu možu. Vseeno imamo že dovolj dokazov. Toda pojasnite mi, prosim, kako ste prišli do vseh teh zaključkov?«
»Dva zelena plašča! To mi je odprlo oči. To bi sicer lahko bila slučajnost, ali pa tudi spretno postavljena zanka, ki naj bi me odvlekla s kraja zločina. In kdo me je tja pripeljal? Lovvson. Vse je torej njegovo maslo. Vse drugo pa so bili samo logični zaključki.«
Dogodki šestdesetih minut
v luči statistike Združenih narodov
Statistika skuša zajeti in v številkah izraziti prav vse na našem planetu: življenje in delo ljudi, pa tudi podakte o stvareh in rečeh. Na pogled suhe številke postanejo dokaj zgovorne, če jih proučimo natančneje in jih strnemo v primerjave.
Tudi statistični urad OZN redno objavlja številčne preglednice, ki so včasih splošne včasih pa tudi ubrane na posebno temo. Eno izmed vprašanj, na katero so odgovorili statistiki Združenih narodov, se je glasilo: „Kaj vse stori človeštvo v obdobju 60 minut, torej v eni uril" Odgovor je znan seveda bolj okvirno, bolj na podlagi ocen kakor točnih podatkov, vendar je kljub temu zelo zanimiv.
V eni uri popijejo ljudje po vsem svetu skupno 50,000.000 skodelic kave, pojedo 35 milijonov kilogramov krompirja in prelistajo 60 milijonov časopisnih izvodov. V istem času se rodi na svetu 5500 otrok, umre 4700 ljudi, poroči pa se 1000 in loči 100 parov. Podatek, prenesen v življenje, pomeni, da v isti uri, ko se sklene tisoč zakonskih zvez, stoji sto parov pred sodnikom za ločitve. Potemtakem pride na tisoč zakonov po sto ločitev, oziroma razbije se povprečno vsaka deseta zakonska zveza.
Druga primerjava pove, da se zvrsti vsako uro po 5500 rojstev in 4700 smrti, kar pomeni, da se svetovno prebivalstvo poveča v 60 minutah za 800 lačnih ust. Dejan-
ski prirastek je znatno večji, zakaj prav tisti narodi oziroma države, ki statistikom OZN niso mogle postreči s točnimi podatki, imajo razmeroma največ novorojenčkov. Strokovnjaki za prehrano računajo, da bo treba glede na sedanji prirastek nasititi okoli leta 2000 kakih šest milijard ljudi.
Naj navedemo še nekaj manj resnih statističnih podatkov. V Ameriki se pelje z dvigalom v eni uri povprečno po 2400 ljudi. Ugotovitvi, da obratuje na severnoameriški celini četrt milijona dvigal, ki jih uporablja povprečno 20 milijonov ljudi, sledi zanimiv komentar: dvigalo je v svetovnem merilu najvarnejše prometno sredstvo, saj pridejo na tistih 20 milijonov ljudi, ki se vozijo z dvigali, le po 3 žrtve nesreče na leto.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Peroilla: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled ^»oreda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport In glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 27. 5.; 6.05 Oddaja zbornice za kmetijske delavce — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost —
14.15	Pozdrav nate — 15.30 Človek, kakor ti in jaz, roman — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Aktualna reportaža — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Druga možnost, slušna igra.
Nedelja, 28. J.: 8.05 .Kmetijska oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Cigareta, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev
—	14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Srečo imeti se je treba naučiti.
Ponedeljek, 29. 5.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 8.45 Ljudska glasba z vseh dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Dunajski akademski komorni zbor — 19.30 XY ve vse —
20.20	Raziskovalni uspehi avstrijskega instituta za mladinska vprašanja — 20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
Torek, 30. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Cez gore sem šel — 15.45 Deželani in ljudstvo — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade —
18.15	Koroška avto- m motorevija — 20.20 Tri vrtnice s papirja — 21.35 Igra v slogu.
Sreda, 31. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor švabskih madrigalistov — 15.45 Predstavljamo vam
—	17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure mladinskega sekretariata — 18.15 Prosti čas, socialnopsihološki problem — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu vabijo — 20.00 Svet danes zvečer.
četrtek, 1. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Pogled v Labotsko dolino — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja —
18.15	Pravljice v narečju — 19.30 XY ve vse — 20.20 Alpska lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Petek, 2. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Hudičeve orgle, pripovedka —
17.00	V koncertni kavarni — 18.00 Umetnostna kritika —
18.10	Koroške pihalne godbe — 20.20 Plesna terasa za vsakogar.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 27. 5.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodorstvo za vsakogar —
13.20	Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi —
14.15	Iz hleva za konjičke — 15.30 Dunajske lavnostne igre — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Iz parlamenta —
19.30	Som z morsko boleznijo — 20.15 Avstrijska hitpa-rada.
Nedelja, 28. J.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Satirična nedeljska jutranja oddaja — 11.15 Dopldanski koncert —
13.10	Za avtomobiliste — 14.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 14.30 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Umor po urniku, slušna igra — 17.10 Operna scena — 18.00 Maga-
MIZA IN 4 STOLI ZA VRT IZ KOVINE IN PLASTIKE
šil. 695.—
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. ft-tt-S«) 181
zin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj —
19.30	Pridi k srečanju — 21.00 Pester šopek melodij. Ponedeljek, 29. 5.: 6.20 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Rossinijev portret — 15.35 Rodgerjeve melodije — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Podoba Thomasa Manna — 19.30 Dunajske slavnostne igre.
Torek, 30. 5.: 6.20 Kratko in jasno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo —
13.30	Si pri meni, tri verzije oper	— 14.30 Komorna glasba — 15.35 Lepa pesem —	16.00	Zenska	oddaja — 17.15
Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Stolz dirigira 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 3i1. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih —
13.30	Rossinijev portret —	15.35	Vedno	sveže pravljice
—	16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —
17.30	Domači zdravnik —	19.30	Tirolski	komponisti za-
bavajo — 20.00 Vseh devet.
četrtek, d. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Brahmsova glasba -— 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol
—	17.30 Zakaj ne pišem, kakor Karl Kraus — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Vsaka reč ima dve strani —
21.15	Doktorski klobuk in magister.
Petek, 2. 6.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov —
13.30	Rossinijev portret —	15.35 Evergreens —	16.00
Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Cvetlični vrt, lirika — 19.30 Hvala lepa in lahko noč, slušna igra — 21.00 Zabavni zvoki iz Švice
—	21.45 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 27. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Solistična glasba.
Nedelja, 28. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. J.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Visoko vrh planin stojim — 18.15 Živo srečanje s slovenskimi pesniki.
Torek, 30. 5.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Koroška kulturna panorama.
Sreda, 31. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 1. 6.: 14.15 Poročila, objave — S popevko okrog sveta.
Petek, 2. 6.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Sonatina — Cerkev in svet.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 __ 98,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste —
6.25	Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci —• 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 27. 5.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino —
10.15	Odlomki iz opere Koštana — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Novost za ljubitelje zabavne glasbe — 12.40 Ramovšova simfonieta — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Iz arhiva komornega zbora RTV Ljubljana — 17.35 Portreti mladih — 18.15 Izbrane strani jz repertoarja glasbenikov — 18.50 S knjižnega trga —- 20.30 Konjiček kapitana Barča, radijska igra —
22.10	Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 28. J.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Vseli tobogan, mladinska oddaja — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Domače viže — 14.20 Humoreska tedna — 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Črni šaht, radijska igra
—	17.20 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Čarodej in njegova harfa.
Ponedeljek, 29. S.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 V našem vrtu, mladinska igra — 10.35 Iz dnevnika I., podlistek — 11.15 Orkestralna glasba z velikimi orkestri
—	12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovsko petje — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke za plesno glasbo — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Simfonični koncert zagrebške filharmonije.
Torek, 30. 5.: 9.25 Novi posnetki narodnih — 10.15 Iz Verdijevih oper — 11.15 Kalejdoskop zabavnih zvokov —
SPD ..Zvezda" v Hodišah Vabilo na
PEVSKI KONCERT
ki bo v nedeljo 28. 5. 1967 ob 15. uri v gostilni Aleš v Plešerki.
Sodelujejo pevski zbori iz Dupelj pri Kranju, Škofič, Loge vasi in Hodiš. Ljubitelji petja prisrčno vabljeni.
12.10	Igrajo domači ansambli — 12.40 Griči Anacaprija
—	14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih
—	20.00 Mali koncert zbora iz Prosek-Konovela — 20.20 španski bezeg iz Malchaina, radijska igra.
Sreda, 31. 5.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Majsko veselje, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Kakšna čudovita ljubezen — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Iz opere Valkire — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila
—	15.30 Pianistka Tatjana Bučerjeva in violinist Ciril Škerjanec — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Tri komične opere.
Četrtek, 1. 6.: 9.25 Srbske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Noši pevci pojo duete iz popularnih oper — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Igrajo domači ansambli — 12.40 Nekaj dobre stare glasbe — 14.05 Pisana orkestralna paleta — 14.45 Mehurčki, lirika za otroke — 15.30 Zvočni razgledi — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odlomki iz Tosce — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 2. 6.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo tuji zbori — 10.35 Iz dnevnika, podlistek — 11.15 Od melodije do melodije — 12.10 Sovjetski zabavni orkestri in ansambli — 12.40 Pihalni orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert —
18.15	Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus —
20.00	Lepe melodije — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3,
96.1	in 100,5 MHz.
Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 27. 5.: 12.00 Kulturni odmevi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.05 Pregled italijanske dramatike —	17.30 Lepo pisanje,
zgledi in vzori mladega rodu — 19.10 Družinski obzornik
—	20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 28. 5.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja
za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi —
15.30	Vrata, radijska drama — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 29. 5.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.00 Tržaški pripovedniki — 21.00 Obletnica meseca — 22.30 Romantični spevi Franza Schuberta.
Torek, 30. 5.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz javnih koncertov Radia Trst — 19.10 Plošče za vas — 20.35 Kameniti gost, opera.
Sreda, 31. 5.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 13.30 Melodije iz filmov in revij — 18.00 Ne vse, toda o vsem
—	19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Moški pevski zbor SPZ iz Celovca — 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek, 1. 6.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Predrzneži, komedija — 22.45 Slovenski solisti.
Petek, 2. 6.: 9.10 Igra vojaška godba — 10.00 Giuseppe Mazzini, glasnik republiške ideje — 11.30 Karakteristični ansambli — 12.10 Med tržnimi stojnicami —
15.30	iLisica in kamelije, igra — 17.00 Simfonični koncert — 19.10 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
AVSTRIJA
Sobota, 27. 5.: 17.04 Lassie — 17.30 Cvetlični zdravnik
—	17.50 Avstrijska žitnica — 18.40 EXPO 67 — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Nogometna tekma Avstrija:Anglija — 21.00 Pojoča in zveneča Avstrija — 22.40 Grabež, film.
Nedelja, 28. 5.: 14.30 Evropsko prvenstvo v gimnastiki
—	17.03 Katrca in Lenčka — 17.10 Tropski čar — 17.40 Svet mladine — 18.15 Za družino — 19.00 Družina Leii-ner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Hiša lepote.
Ponedeljek, 29. 5.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Ribiči — 19.30 Cas v sliki — 20.15 J. F. Kennedy in njegov čas — 21.50 Z našimi najboljšimi priporočili.
Torek, 30. 5.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Neba nad nami — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Dragocena teža — 22.25 Kakor so videli drugi.
Sreda, 31. 5.;	10.00	Možje in sile — 11.03 J.	F.	Ken-
nedy in njegov	čas —	17.03 Listamo po slikanici	—	17.50
Mala športna abeceda	— 18.35 Tečaj francoščine	—	19.00
Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Španska ura, komedija.
Četrtek, 1. 6.:	11*03	Dunajski kongres — 12.00	Kaj	lahko postanem —	18.35	Italijanščina za začetnike	—	18.55
športni kaleidoskop — 19.30 Ca* v sliki — 20.15 Potovanje gospoda Perrichona, televizijska igra — 21.45 Dežurna služba.
Petek, 2. 6.: 11.03 Potovanje gospoda Perrichona —
12.25	Dežurna služba — 18.35 Pogled v deželo — 18.55 Hudobni fantje v šoli — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Podoba junaka — 22.20 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.50 Čudoviti mandarin.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 27. 5.: 14.55 Nogomet AvstrijarAnglija — 17.00 Nogomet OFK BeogradrReka — 18.45 Zaplešite z nami —
19.15	Človek in kultura — 20.00 Dnevnik — 20.30 Nepozabni poleti — 21.30 Serijski film.
Nedelja, 28. 5.: 9.30 Neznani kraji — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Operna scena — 11.15 Kaleidos.kop — 11.35 Pustolovščine Južnega morja — 14.30 Evropsko prvenstvo v telovadbi za ženske — 15.30 Tekmujte za namf
—	18.10 Serijski film — 19.00 Smoki, mladinska igra
—	20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja. Ponedeljek, 29. 5.: 10.40 Ruščina — 17.00 Mali svet —
17.25	Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik
—	18.20 O našem govorjenju — 18.45 Rekreacija in re-leksacija — 19.05 Portreti — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Aktualna tema — 20.00 Dnevnik — 20.30 Drama — 21.30 Mali komorni koncert — 21.45 Znanost 67.
Torek, 30. 5.: 18.20 Proletarski pesniki in pisatelji —
19.30	Obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Satirična poezija.
Sreda, 31. 5.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Lutke — 17.30 Naše prijateljice živali
—	17.55 Obzornik — 18.15 Tisočkrat zakaj — 19.00 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.37 Igra — 21.35 Jazz festival na Bledu.
Četrtek, 1. 6.: 11.00 Angleščina — 17.05 Tiktak — 17.25 Slike sveta — 17.55 Kaleidoskop — 18.35 Gost v našem studiu — 19.00 Ofelija, humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Popularna drama.
Petek, 2. 6.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazba — 17.10 Važna križanka — 17.55 Obzornik —
18.15	Tiskovna konferenca — 19.00 V zanki — 20.00 Dnevnik — 20.37 Ruyb!as, celovečerni film.
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigenfumer:	Zentralverband
slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Singer} Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchoft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124.
Ta teden vam priporočamo:
Knjige iz kmečkega življenja
(I Marija Vogrič: LJUDJE BODO OSTALI, roman o usodi kmečkih ljudi med
zadnjo vojno, 320 str., ppl. 44 šil.
B Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLINO, povest iz podeželjskega življenja,
152 str., br. 7 šil.
m Theun de Vries: MAČEHA ZEMLJA, roman o srečanju starega in novega
na vasi, 484 str., pl. 35 šil.
£ Ivan Tavčar: MED GORAMI, zbirka povesti iz kmečkega življenja,
116 str., br. 20 šil.
0 Mihail Šolohov: ZORANA LEDINA, vel iki roman o preobrazbi ruske vasi,
dve knjigi skupaj 828 str., pl. 115 šil. ^ Dušan Radič: VAS, roman iz dogajanj a v stari srbski vasi, 200 str., br.	7 šil.
^ Zaharia Stancu: BOSONOGO LJUDSTVO, roman romunske vasi pred in med
prvo svetovno vojno, 480 str., pl. 68 šil.
^ France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, zgodovinska povest iz časov kmečkih uporov,
112 str., ilustr., br. 5 šil.
U George Eliot: MLIN NA REKI FLOSS, roman o dramatičnih usodah na kmetih,
588 str., ppl. 90 šil.
^ Erskine Caldwell: RAZKOPANA GRUDA, roman iz življenja ameriških farmarjev,
192 str., ppl. 32 šil.
Frans Eemil Sillanpaa: TRUDNO ŽIVLJENJE, roman o neusmiljenem izkoriščanju
kmečkih ljudi, 176 str., ppl. 20 šil.
£ František Hečko: RDEČE VINO, roman slovaške vasi in njenih prebivalcev,
712 str., ppl. 82 šil.
m Julija Bračič: GRAŠČINSKI STRADARJI, povest o boju kmečkega človeka
za svoje pravice, 176 str., br. 5 šil.
H Miško Kranjec: UKRADNEA LJUBEZEN, zbirka novel iz življenja hribovskih
kmetov, 236 str., pl. 48 šil.
^ Liam 0‘Flaherty: LAKOTA, roman o boju kmečkih ljudi za lepše življenje,
408 str., pl. 72 šil.
| Janko Kersnik: KMETSKE SLIKE, zbirka kmečkih povesti, 108 str., pl. 23 šil. Slavko Janevski: VAS ZA SEDMIMI JESENI, roman iz podeželjskega življenja,
316 str., pl. 35 šil.
0 Gyula Wyes: LJUDSTVO S PUSTE, roman o bednem životarjenju kmečkih
delavcev na veleposestvih, 312 str., pl. 42 šil. £ Francesco Jovine: POLJA SACRAMENTA, roman o boju južnoifalijanskih
kmetov za zemljo, 328 str., ppl. 32 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga“, Celovec, VVulfengasse