SVOBODNA SLOVENIJA
LE/TO (AÑO") XXXIX (33)
V
Štev. (No.) 28
ESLOVENU LIBRE
BUENOS AIRES
17. julija 1980
OCE IN UČITELJ
Janez Pavel II. v Braziliji
V prvih desetih dneh tega meseca je papež Janez Pavel II. opravil že sedmo pastoralno potovanje odkar je bil izvoljen na Petrov prestol. To pot se je podal na obisk Brazila, ogromne dežele, ki ima vsaj statistično največje število katoličanov na svetu. Bil je to že drugi polet v latinsko Ameriko, potem ko se je januarja letošnjega leta mudil v Mehiki.
Ob potovanjih sedanjega papeža pa je treba poudariti zlasti globino in jasnost njegovih .govorov. Pa tudi številčnost. Saj je njegov posredni prednik Pavel VI. tudi potoval, in so bili njegovi govori mojstrski. A papež Wojtyla ga zelo presega v količini, saj ima včasih po tri govore dnevno. Zlasti pa je pri njem zabeležiti neverjetno jasnost idej in preprost način s katerim opiše posamezne probleme in jim tudi pokaže rešitev v sklopu Kristusovega nauka.
Papež izrabi vsako svoje potovanje, da osebno spozna svoje ovce. Pa tudi, da se z njimi pogovori o bistvenih težavah. Tako je na Poljskem govoril o zvestobi veri mimo vab in zaprek dialektičnega materializma; na Irskem o miru in ljubezni med brati; v ZDA o potrebi prevrednotenja sodobne družbe, o tvarnem materializmu, mamilih, splavih in podobno; v Parizu o kulturi in o pravi poti, po kateri mora hoditi Cerkev.
In če je obiskal Brazil, največjo deželo latinske Amerike, in tudi eno najbolj predstavnejših tega kontinenta, se ni mogel ogniti socialnemu vprašanju. In Janez Pavel II. se temu vprašanju ni ognil, še več, govoril je o njem tako jasne, tako odločno in skoraj trdo, da je 'presenetil celo same katoliške kroge.
Kdor pozna Brazil in njene probleme, bo pač lahko razumel papeževe besede. Pomislimo, da je to (kot skoraj vse latinskoameriške dežele, iz katerih pa je npr. Argentina skoraj izvzeta, saj je neke vrste most med Evropo in temi deželami) država na potu razvoja. Tam soživlja visoka tehnologija in ogromni tovarniški obrati na jugu države, z razvitim poljedeljstvom in živinorejo, pa obenem s skrajno revščino bednih naselij, skoraj suženjskim izkoriščanjem nižjih plasti v okolici teh velikih središč, in pa še z revnimi kmečkimi predeli na severovzhodu, kjer vlada skoraj še srednjeveški tlačanski sistem.- In ob tem sploh ne omenjamo indijanskega problema v pragozdovih, o katerem se je brazilska Cerkev že večkrat izrekla.
Ob tem se moramo tudi zavedati, da kot v ostalih državah, je tudi v Bra-zilu gledanje cerkvenega vodstva na te probleme sicer edino v temeljni ideji, pa različno v konkretnem nastopanju. Ta razlika dosega včasih že skoraj prispodobo nasprotja. Nevešči ali sla-bonamerni ljudje v družbenih občilih ali pri gradnji javnega mnenja, imenujejo te struje kot „napredne“ in „konservativne“, čeprav je to politični in ne verski izraz, in ga na Cerkev ni mogoče aplicirati. A s tem ali drugim imenom, tudi ta problem obstaja, vodi včasih v žalostne ekstreme, in z njimi je moral papež računati.
In kaj je storil Janez Pavel II.? Pokazal je na problem in pokazal tudi kažipot kako ga rešiti. Govoril je vsem: škofom, oblastem, delavcem, bogatašem, kmeto^n, podjetnikom, duhovnikom, mladini. Že ob prihodu na brazilsko zemljo je vpričo predsednika Fi-gueireda opominjal, da mora družba „varovati in pospeševati temeljne pravice in svoboščine vsakega človeka in zagotoviti njegovo odgovorno soudeležbo v socialnem in družbenem življenju.“ Govoril je o potrebi „pospeševanja sprememb, ki naj družbo naredijo bolj pravično, in tako preprečijo, da spremembo iščejo tokovi, ki v temelju ne dvomijo seči po nasilju in po direktni ali indirektni ukinitvi temeljnih svoboščin na katerih sloni človeško dostojanstvo.“
Vendar to je bil šele začetek. Težja obtožba družbenega položaja je prišla na vrsto v Rio de Janeiro. Vendar moramo opomniti, da te obtožbe niso bile surove, temveč vedno odete v sklopu kake lepe ideje ali pravega očetovskega nasveta. Tako je v Rio govoril o družini. In v tem svojstvu je opominjal o družinskih težavah. „Te težave so socialnega značaja in tega so krivi nečloveški pogoji stanovanj, higiene, vzgoje, položaj v katerem se nahajajo milijoni družin v notranjosti države ali na robu velemest, kot posledica brezposelnosti in nizkih plač.“
Govoril pa je papež tudi o „pomanjkanju medsebojnega spoštovanja in spoštovanja človeških in krščanskih principov. Družina pa je ogrožena tudi v verskem oziru, in ta problem sloni na nepoznanju zakramentalne razsežnosti poroke, ki sega na božjo raven.“
Najintimnejša papeževa želja bi bila „kot po čudežu priti v vsak brazilski dom, biti gost v vsaki družini, biti deležen veselja Srečnih družin in z njimi dati hvalo Bogu. A želel bi tudi priti v družine, ki jočejo v vidnem ali nevidnem trpljenju in jih potolažiti.“ Papež je tudi dejal, kako rad bi govoril z družinami „kjer ničesar ne manjka, da bi jih povabil naj razdelijo od svojega med tiste, ki nimajo ničesar. In kako rad bi sedel za mizo z družinami, kjer manjka kruha, da bi jim pomagal, ne da bi postale bogate v tistem smislu v katerem Cerkev obsoja bogastvo, marveč da bi jim pomagal doseči kar jim je potrebno za dostojno življenje.“
Še pred tem je na postanku v Belo Horizonte papež posebej govoril mladini. In tudi tu je bil socialni problem ena srednjih točk, zlasti ob omembi mladostnega idealizma. „Ne pustite se, da bi vas odplavil tok spolnega razživlja-nja, ki ruši resničnost in razbija družine. Premagajte skušnjavo takoimeno-vane potrošniške družbe. Trudite se v zmernosti, ker sicer boste doživeli brodolom neavtentičnosti in se boste razblinili kot milni balončki. Imate prav, ko trdite, da ne morete biti srečni, ko vidite množico bratov, ki nimajo priložnosti, da bi živeli človeka vredno življenje. Vi tudi pravite, da ni spodobno, da nekateri razsipajo kar manjka na mizah drugih. Vem, da ste namenjeni, da zgradite bolj svobodno, pravično in napredno družbo. V moji mladosti sem živel v istem prepričanju.“
A ob tem je papež svaril brazilsko mladino: „Mnogi krščanski mladeniči,“ je dejal, „nehajo biti mladi in resnično nehajo biti kristjani, ko se pustijo preslepiti od ideologij, ki pospešujejo nasilje. Ni mogoče zgraditi pravične družbe na temeljih krivice, s sistemi, ki ne spoštujejo, še več, rušijo človekovo svobodo in zanikajo temeljne svoboščine.“ V jasnem omenu komunizma je papež svaril pred „materialističnimi filozofijami“ in zatrdil, da „edina revolucija, ki ne izda človeka je tista, ki sloni na dejanski ljubezni. Edina revolucija, ki ne izda človeka je tista, ki jo gradimo na resnični ljubezni.“
V Rio de Janeiro se je papež dalj časa mudil, ker je tam prisostvoval tudi zborovanju Latinsko ameriške škofovske konference, ob. priliko petindvajsete obletnice ustanovitve te cerkvene ustanove. Tam je zbranim škofom vsega kontinen- _ ta dajal napotke prav o tem, kako naj skrbijo tudi za socialni blagor svojih vernikov, me da bi zapadli dejanski praksi sociologije ali politike, in s tem zanemaril; bistveni duhovni namen.
Papež je škofom naročal, naj se „prvenstveno odločajo za revne“, in to pomeni tudi „trdno in razumljivo pridiganje, liturgija, ki naj spoštuje kar je svetega in se izogiblje nevarnostim politične instrumentacije; ter družinsko pastoralko, ki naj brani reveže pred krivičnimi kampanjami, ki žalijo njih dostojanstvo.“ Glede tega pa je opominjal,
da „v globoki službi pravice Cerkev noče povzročiti ali poglobiti razdorov, zanetiti ali ojačiti konfliktov. Kadar, v vr-šitvi lastne naloge Cerkev čuti potrebo obtožbe, to izvede po zahtevah Evangelija, in ne da bi s tem služila interesom političnih sistemov ali bojujočih se ideologij, preko skupin ali razredov, in obtožuje katerikoli način nasilja, terorizma, socialnega boja ali vojne z vsemi njenimi grozotami.“
Dodal je, da v edini boj, v katerega se Cerkev more spustiti, je „v plemeniti boj za resnico in pravico in v spopad za resnično dobro“ in še opominjal, da „noče služiti političnim ciljem in še celo skuša prepričati, da bi njeno delovanje ali njene besede bile izrabljane v take namene ali se spremenile v kakršnokoli orodje.“
Ko je govoril o „teologiji osvoboditve“, ki je toliko polemike zanesla v latinskoameriško Cerkev, je naglašal, da se resnična krščanska osvoboditev, „z vso svojo vrednostjo, nujnostjo in bogastvom, poslužuje le evangeljskih sredstev z njihovo značilno učinkovitostjo, in ne seže po nobeni vrsti-nasilja niti po dia lektiki razrednega boja.“ Spominjal je na socialni nauk Cerkve in na „ravno razumevanje privatne lastnine, nad katero visi socialna hipoteka“, in govoril o potrebi naj „na mednarodnem nivoju in znotraj posameznih držav, tisti ki posedujejo dobrine, pazijo na potrebe svojih bratov. Je to problem pravice in člo-večanstva, in tudi vizije bodočnosti, ako hočemo ohraniti mir.“ Končno je izjavil, da se bo „Cerkev izrekla proti krivicam, podpirala in svarila, z ostrimi svaritva-mi, včasih celo grozečimi, in s tem razkrivala posledice laži in podlosti.“ Končno je pozival Cerkev in božje ljudstvo, naj „poruši malike denarja, oblasti, spolnosti^ in vse tisto kar zakrivajo razne ideologije, ki so prava laična verstva s totalitarnimi ambicijami.“
(Bo še)
La Iglesia y el diálogo
En recientes declaraciones el presidente de la Conferencia Episcopal Argentina, el cardenal Raúl Francisco Primatesta abordó el1 tema del diálogo. Dijo al respecto:
“Nadie debe/desentenderse del esfuerzo del diálogo, pero la Iglesia, a lo que a su jerarquía se refiere, debe quedar algo al margen, no porque se evada, sino para que quede algo de luz en todo hecho, y entonces la Iglesia sea la encargada de emitir esa luz”.
Tras aludir al documento de la Conferencia de Puebla, México, el purpurado recordó que las posiciones marxistas son contrarias a la doctrina eclesial y a la fe cristiana.
“De la verdad de Dios —agregó— parte la autorización para que los gobiernos dicten las leyes, pero todo debe venir por mediación del pueblo y el pueblo no es algo pasivo”.
“El diálogo —sostuvó finalmente— debe ser hecho sin egoísmos, sin particula-rizaciones y sin buscar un compromiso complaciente. Queremos una Argentina donde rija el orden de la razón, que reconoce a Dios, no una Argentina atea y con violencia”.
Dr. Tine Debeljak	(20)
NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA
Toda Stanko Janež je že v svoji Zgodovini slovenske književnosti 1953 vedel, da „je bil Adamič reakcionarnim priseljencem trn v peti in so ga na samotni farmi napadli in umorili“. To se lahko razume, da so bili morivci slovenski vseljenci po drugi svetovni vojni, •ne? •— Kaj pa stalinisti?
Resničnejše bo to, kar je pričeval njegov svetovavec in „zapeljivec“ S. F. Budenz pred omenjeno komisijo (AD,
3.	8. 1948) pod prisego: „Mi, komunisti, smo pokvarili in zastrupljali mišljenje Luisa Adamiča v korist in po naročilu Sovjetske Rusije. Namen je bil, da dobimo Adamičevo podporo za rdeči režim Tita v Jugoslaviji, ki je domovina Adamičeva. Mi smo uspeli, da smo pridobili Adamiča za velikega podpornika Tita.“ Še resnične je pa bo morda mnenje ameriškega socialističnega pisatelja in Adamičevega prijatelja Ivana J o n t e z a , ki ga je napisal ob smrti v’ članku Tragedija v Milfordu (AD, 20. 9. 1951): „Toda-eno se mi vidi gotovo: njegov tragični konec je tesno povezan z njegovim potovanjem v Jugoslavijo 1. 1932. Ta obisk mu je dal pobudo, da je napisal Domačinov povratek. .. s katerim je postal čez noč
SLOVENCI na KOROŠKEM
MSGR. DR. JANEZ HORNBOECK - SEDEMDESETLETNIK
Sredi junija, je praznoval sedemdeset let mož, ki se na Koroškem enači z mnogimi zaslužnimi možmi kot so bili pred njim Janežič, Einspieler, Ra-žun, Podgorc in drugi. Rodil se je naš jubilant v Šentjanžu v Rožu, študiral gimnazijo v Celovcu. Po maturi je vstopil v bogoslovje, nadaljeval bogoslovni študij v Innsbrucku. Vojna leta je noral kot mnogo zavednih slovenskih koroških du;hovnikoy preživeti v izgnanstvu. Po letu 1945 pa je mladega slovenskega duhovnika prevzelo popolnoma delo za Mohorjevo družbo v Celovcu, ki jo je rešil iz ruševin, jo prenovil in prezidal, dozidal dijaški dom in še marsikaj. Vse to pa je dr. Janez Hornbock opravil poleg svojega dušno-pastirskega dela, saj je že leta župnik v Podgorjah in rožeški dekan.
Bog mu daj še moči, da bo uresničil še mnogo načrtov v dobrobit slovenstva na Koroškem.
VRT SLOVENSKIH KOROŠKIH KULTURNIKOV
Akademski kipar France Gorše je neutrudljiv. Kot je znano živi in ustvarja v Svečah, na Koroškem. V zadnjem času je dal zamisel za „Vrt slovenskih kulturnikov“. Zamisel je bila uresničena in prav pred njegovo domačijo v Svečah je nastal ta vrt, kjer so postavljeni spomeniki: škofoma Modestu in Antonu
M.	Slomšku, duhovniku Matiji Majarju-Ziljskemu, Antonu Janežiču, Prežihovemu Vorancu, Ziljanu Franu Ellerju, akademiku Ivanu Grafenauerju in Vinku Zwitterju, prav tako sinovoma Zilje, pevcu Pavlu Kernjaku in pesnici Milki Hartmanovi, edini še živi izmed kulturnikov, katerim so postavljeni spomeniki.
Slovesna otvoritev je bila v nedeljo,
29. junija. Zbrali so se rojaki iz vseh pokrajin slovenske Koroške, pa tudi iz SR Slovenije, Trsta in Goriške, ko je predsednik dr. Valentin Inzko predsednik SPD Ločna pozdravil vse navzoče. Poseben pozdrav je veljal akademskemu kiparju Francetu Goršetu,,ki je dal zamisel za „vrt slovenskih koroških kulturnikov“. Dr. Valentin Inzko je med dru-: gim poudaril: „čim kulturno zavednejši je narod, tem uspešnejša je gradnja njegove bodočnosti“.
Med navzočimi so bili tudi župan, podžupan, občinski odborniki na Bistrici v Ložu, dr. Pavel Apovnik, kanonika Filip Millonig in dr. Janko Hornbök za Mohorjevo družbo, jugoslovanski konzul, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc s člani predsedstva, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, predsednik KKZ župnik Lovro Kašelj, predsednik SPZ Valentin Polanšek, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik, Avguštin Čebulj, vodja slovenskega oddelka Dušno-pastirskega urada, Jože Kopeinig rektor Doma v Tinjah, dr. Janko Mikula in mnogo drugih. Prav prisrčno pa je pozdravil predsednik dr. Inzko Milko Hartmanovo, univ. prof. dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane in vse člane družine akademika Ivana Grafenauerja pa člane Janežičeve in Kernjakove družine.
Ob povišanju glav desetih koroških slovenskih kulturnikov se je spomhil .predsednik KKZ župnik Lovro Kašelj padajočih glav obglavljencev od tolminskih kmečkih uporov ih drugih tlačanov pa do trinajstih selskih žrtev. Naš narod, berač z belo krizantemo v gumbnici, ne. more podeljevati lesketajočih odlikovanj in mastnih nagrad. Naj bo ta vrt dokaz naše hvaležnosti njihovemu neumornemu, nesebičnemu delu, spomin njihovi veličini. Je pa tudi dokaz mojstrske ustvarjalnosti Goršetove.
Slovesnost so olepšali s svojim nasto-
slaven pisatelj, obenem pa se je tedaj seznanil z jugosl. komunisti in navezal z njimi tesne stike... Zato nosijo sokrivdo za njegov žalostni konec tudi tisti ljubljanski intelektualci, ki so ga seznanili z voditelji podtalnega komunističnega gibanja v tedanji Jugoslaviji... Pojavil se je na ameriškem nebu kot meteor.. . med pajčevinami in tlečimi ostanki zapuščene domačije v Milfordu pa se je njegov genij utrnil v noč kakor zvezdni utrinek... “
V Ljubljani so vedeli, kaj pomeni Adamič za vzpostavitev Titovega režima, zato so mu postavili spomenik na hiši Praproče v Blatu, imenovali grosupeljsko šolo z njegovim imenom in začeli izdajati njegova Izbrana dela v slovenskem prevodu.
Nam pa je Adamič dokaz silnega vpliva ameriške podtalne komunistične subverzivnosti. J. Burnham je zapisal o nje uspehu na Kitajskem, katere problem v zadnji vojski istoveti z jugoslovanskim; zato njegovo sodbo lahko sprejmemo tudi za Jugoslavijo: „tla je to subverzivno delo postalo, če ne odločilni, vsaj eden glavnih vzrokov, da je ameriška politika ohranjevala dobrohotno naklonjenost do kitajskih (torej tudi jugoslovanskih, m. o.) komunistov“ (251).
Se je torej nova Jugoslavija res ustvarila izključno z lastnimi silami „narodno osvobodilnih borb“?
INVAZIJA NA BALKAjST
Citirali smo že pismo predsednika Roosevelta od spomladi 1. 1944, Louisu Adamiču, v katerem je priznal,. da je preprečil izkrcanje zahodnih zaveznikov na Balkan. Ljubljanski njegov prijatelj Ivan Bratko je 1. 1965 napisal v Sodobnosti, na podlagi tega pisma verjetno, da je „Adamič izkoriščal svoj vpliv v Bel hiši za to, da bi odvrnil zaveznike od nameravanega izkrcanja na ozemlje nove Jugoslavije.“ Torej naj bi bil ta „uspeh“ Adamičeva zasluga.
Kaj je to pomenilo za svet in za nas posebej, je napisal Viadimir V a u h n i k, ki je sodeloval iz Ljubljane v nasprotnem smislu, da bi se namreč: invazija izvršila. Bil je namreč vodja obveščevalnega centra za zaveznike in kot takega so ga vprašali za priprave. V knjigi Nevidna fronta, ki je izšla v založbi Svobodne Slovenije v Buenos Aires 1. 1965, takole piše ta profesor vojne strategije na vojni akademiji v Beogradu, ki pa je umrl kot em-grant med nami:
„Bil sem o zadevi vprašan in dal sem svoje mnenje in napravil načrte: iz vsega strateškega položaja je sledila nujnost, da morajo vsak čas priti toč-nejša navodila glede invazije Balkana. Toda neverjetno se je zavlačevalo in še vso nadaljnjo vojno niso hoteli govoriti o njej. Kaj bi ta invazija pomenila za (Nad. na 2. str.)
pom zbori „Kočna“ iz Sveč (Anton Fei-nig), „Jakob Petelin Gallus“ (Janez Tratar) in „Podjuna“ iz Pliberka (Oton Wutte), ki so zapeli predvsem pesmi Milke Hartmanove, Valentina Polanška in Pavla Kern jaka. Učenci glasbene šole iz Sveč in Šentjanža (prof. Lovro Sodja) pa so poživili slavnost s svojim mladostnim navdušenjem.
NASILJE PRETRESA SVET
IRAN, SALVADOR, GVATEMALA...
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Skoro ni dneva da ne bi poročevalne agencije prinesle vesti o atentatih, pobojih, umorih ali napadih v tej ali oni državi, na vseh koncih’ sveta. Saj ni splošne, napovedane vojne med državami, a teče manj glasna a ne manj kruta vojna človeka proti človeku, in te ni konca in nobena mirovna pogodba je ne ustavi.
Začnimo ta žalosten pregled v Iranu. Pred dnevi so odkrili neke vrste komplet proti vladi, ki jo za kulisami vodi ayato-.llah Homeini. Državni udar, ki so ga pripravljali uporniki, seveda rti uspel, in s.edaj so na vrsti aretacije. Šestste oseb je že prišlo v zappr, od teh jih je petsto iz vrst. oboroženih sil. Pričele so se tudi že smrtne obsodbi in usmrtitve. In stvar bo tekla naprej, kot že leta in desetletja teče tiha vojna v iranskem Kurdistanu.
Preskočimo v Salvador. Žalostna slika razkosane države, kjer Se levi in desni ekstremizem bijeta in žanjeta mlada življenja. V enem samem dnevu so odkrili oseminšestdeset trupel, sad medsebojnega obračunavanja. Napovedujejo oster poseg oboroženih sil, da bi pre-
prečile nadaljnje prelivanje k?;vi. A vprašanje je, ali bo to koristilo, ali škodilo celotni stvari?
'Gvatemala se je te dni zgrozila nad surovim in hinavskim napadom. Skupina, maskiranih teroristov je z brzostrelkami obstrelila univerzo San Carlosa v glavnem mestu. Posledica tega napada je bi-' la osem mrtvih študentov in petnajst težko ranjenih. Katera je krivda teh mladih žrtev, ki so morale tako nenadoma, in tako kruto in nesmiselno s tega sveta? V baskovski deželi, na severu Španije, tudi ni miru. Sledijo si, drug za drugim, ateptati terorističnih skupin, kot preteklo nedeljo, ko sta v spopadu padla dva stražnika in dva gverilca, zloglasne organizacije ETA. Nova štiri življenja beležena v knjigo modernega nasilja.
In še bi lahko naštevali, in ta članek ponavljali iz tedna v teden. Morda bi morali spremeniti le nekatera krajevna imena, in število žrtev. Vse ostalo pa bi lahko pustili nespremenjeno. Pa ni čuda, dokler bomo sejali , srd in nasilje v človeška srca, dotlej bomo želi enake Sadove: smrtne rože dvajsetega stoletja.
NEKAJ POGLEDOV...
(Nad. s l. str.) .
potek vojne, si sploh ne moremo predstavljati. Milijoni ljudi od Áten preko Splita, Ljubljane, Zagreba in Beograda do’ Prage in Varšave so komaj čakali, da se pojavijo vpadne čete zaveznikov na Balkan. Posebno uspešen bi bil tak vpad ob času, ko so bile tam še italijanske čete, kajti tedaj bi bile zmešnjave še večje in okupatorja bi se ne znašla. Nemške čete, ki niso tvorile nikake sklenjene fronte na Bálkanu, bi bile razbite na različne in oddaljene postojanke. Ne bi jim preostajalo drugega, kakor umakniti se na črto Sava-Drava-Donava. Ustvarila bi se nad tisoč km dolga nova fronta. Odkod bi nemško vrhovno poveljstvo pričaralo zanjo vojake, ko je zmanjkalo rezerv še za glavne fronte? Ker bi se prebivalstvo in uporniki vseh vrst pridružili kot en mož zaveznikom, bi brez dvoma'ta invazija uspela. Vojna bi se skrajšala in mirno lahko, rečemo: milijoni človeških žrtev bi odpadlo. Toda v Ameriki so temne sile z neverjetno energijo onemogočile tako zahtevo, ki so jo Angleži, da ne omenim, naših zastopnikov, trajno ponavljali do konca vojne.“ (341)
i .
In Adamič je bil eden tistih najglasnejših, ki je ameriško javno mnenje v tem smislu ustvarjal in tudi pripomogel k „uspehu“.; se pravi: ni se izvršila ta zavezniška invazija v, našo državo, kar bi vsekakor Titu onemogočilo priti na oblast. Zato smo videli, kako je Tito iskal, zavezništva pri Nemcih, da bi se skupno z orožjem uprli prav tej AA invaziji. To je bilo snubljenje sovražnika za bojnega zaveznika za isti cilj. Pravi
kolaboracionizern, ki se ni izpolnil, ker ga je Hitler osebno odklonil.	1
Bilo je, to v istem času, ko je Hitler pisal svoje zanimivo in že omenjeno pis-lno Mussoliniju o tem, naj pazi na svoje protikomunistične edinice, katerim oni dajejo orožje, da ga ne obrnejo proti njim, Nemcem in Italijanom, ker jih sovražijo. Tu šta tipična zgleda'za dve vrsti kolaboracije: ena, da si obrani življenje: druga — položaj. In katera je bolj izdajalska? Milizia anticomunista, ki jo ima Hitler v mislih, bi bila gotovo ena tistih, ki so komaj črtkali na izkrca; nje AA, da bi se pridružili z orožjem novim invazorjem, „Hitler je mihajlo-vičevce smatral celo naravnost za predhodnike AA invazije na Balkan.“ (Naša reč, 1975, br, 268), Zato je Hitler takoimenovano četrto in peto ofenzivo naperil predvsem proti četnikom. Porazil jih je ob Neretvi in naravnost deci-miral, dočim so partizani odnesli boljšo usodo, — B. M. Karapandžič piše (Prikazi iz emigracije, 131), da je prav ta poraz sredi junija 1943 povzročil usodni preobrat angleške Churchillove politike do mihajlovičeveev, ker je odslej dobil vtis, da so partizani močnejši in aktivnejši.
NAROČNIKOM NAŠEGA LISTA V ARGENTINI
ki niso plačali naročnine: do konca junija sporočamo* da je zaradi inflacije, povišanja poštnine, tiskarskih in drugih stroškov povišana naročnina za
15.000.— pesov, tako da znaša za sprejemanje v skupinah 881000.-— pesov in po pošti 93.030.— pesov.
UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE
DVE KUBANSKI petrolejski ladji sta bili napadeni blizu afriškega kontinenta. Neznana letala so ju Obstrelila, ubila enega izmed kapitanov in ranila Številne mornarje. Ladji sta malo prej odpluli iz- španskega pristanišča v Las Palmas. Seveda je kubanski dnevnik „Granma“ takoj obtožil Združene države in napadel CIA-o, da je ona pripravila napad. Nič pa ni dnevnik komentiral izjave kubanskega konzula v Las Palmas, ki je dejal, da so bila napadalna letala iz Maroka.
REPUBLIKANSKA KONVENCIJA se je pretekli ponedeljek pričela v Detroitu, v ZDA. Nje glavni namen je določiti republikanskega predsedniškega kandidata in načrtovati predsedniško volilno kampanjo. Nedvomno je, da bo za predsedniškega kandidata imenovan bivši filmski zvezdnik Ronald Reagan. A kar, republikance najbolj veseli je dejstvo,, da je predsednik Carter vedno manj popularen. Zadnje ankete kažejo naklonjenost volilcev v sledeči razdelitvi; za Reagana: 42%; za Carterja: 27% in za .neodvisnega kandidata Andersona 18%.
V KOLUMBIJI je doslej, sicer o-mejeno a vendar neprijetno, razgrajala gverila. Spomnimo .se le zasedbe dominikanskega poslaništva, kjer so prevratniki pridržali kot talce vrsto poslanikov in diplomatov. Sedaj' pa. je predsednik Turbay Ayala pripravil zakon b splošni amnistiji za vse gverilce, ki bi odložili orožje in se vrnili v mirno 'življenje. Istočasno pa je največja gverilska organizacija, prosovjetska Kolumbijske revolucionarne oborožene sile, predlagala vladi pogajanje o pogojni podaji te gverile. Morda bodo zlepa dosegli, kar s silo niso mogli ne tu, ne v Salvadorju.
TUDI V 'ŠVTCI'imajo težave z nasiljem. Že skoraj mesec traja agitacija mladih avtonomistov v Zürichu in nekaterih drugih mestih. Zadnjo soboto in nedeljo se je Zürich spremenil v pravo bojno polje vsled mladinskih avtonomističnih manifestacij. Bilo je \ mnogo ranjenih, še nepreračunana denarna škoda je bila povzročena po trgovinah in poslopjih, v zaporih pa je končalo kakih 130 izgrednikov.
ITALIJANSKA Krščanska demokracija bo še naprej vladala povezana s socialisti. Tako je sklenil strankin Narodni svet, ki je tako tudi ukinil vsako možnost dialoga s komunisti. Vendar se levo krilo demokristjanov boji hitrega napredovanja socialistov na volilnem področju.
. JUDJE IN EGIPČANI nadaljujejo pogajanja o palestinski avtonomiji in drugih medsebojnih problemih. Pogajanja, ki so bila prekinjena pred dvema’ mesecema, pa verjetno ne bodo prinesla hitrih in konkretnih sadov. Delegati sami so izrazili kaj velik pesimizem
Govor gospodarskega ministra je bil gotovo osrednji dogodek argentinskega tedna. Dr. Martínez de Hoz je končno obrazložil kako on gleda na sedanji gospodarski trenutek in napovedal nove gospodarske ukrepe. Proti temu, kar je večina pričakovala, pa ni bilo obrata v gospodarski politiki, temveč ravno nasprotno, minister je napovedal poglobitev dosedanje vladne tendence na tem področju.
Dr. Martínez de Hoz je najprej povedal, da je pravzaprav gospodarski načrt, kakor ga je začrtala vlada, še kar uspel. Le nekatera področja prestajajo kritično dobo. In zaradi tega, ker je načrt uspel (ne zaradi politične opozicije, ali zaradi delavskih in podjetniških zahtev), vlada spravi v tek nove ukrepe, ki naj ojačijo dosedanje delo in popeljejo položaj k zaželenemu zaključku.
Nato j je napovedal vrsto ukrepov, med katerimi izstopa davčna reforma. Ministrstvo bo ukinilo 23 manjših davkov in pozneje še dva večja, in bo poenotilo davčni sistem v tkim. IVA (davek na dodeljeno vrednost), ki pa bo zvišan od 16 na 23 ódstotkov.. Razen jestvin, ki bodo vse izenačene, z 10 procentno davčno težo. Ukinjeni bodo tudi podjetniški prispevki v upokojenski fond in v narodni stanovanjski fond.
Spremenjen bo tudi sistem carinskih taks. Ne bo treba plačati davka na uvožene izdelke, ki jih ne pridelavajo v državi, pač pa bo strožja kontrola in višje takse za pridelke, ki jih hočejo spraviti v državo, pa se tukrtj pridelujejo. Tako se je končala med drugim tudi -zlata doba „uvoženega“ televizorja, ki so jih ljudje trumoma prinašali iz Brazilije ali ZDA. To seveda po blagi volji dolarja, ki je trenutno grozno poceni.
In prav dolar je bil tudi ena osrednjih točk ministrovega govora. Mnogi gospodarski krogi so pričakovali, drugi (med njimi zlasti zastopniki poljedelstva in živinoreje), pa kar naravnost zahtevali močno devalvacijo pesa na-pram dolarju. Sedanje razmerje namreč zelo škodi izvoznemu delovanju, in brez krepkega izvoza to področje rado zaide v krizo.
Vendar je minister tudi tu vse presenetil, ko je objavil ne le, da ne bo močne devalvacije, temveč da sploh devalvacije zaenkrat ne bo, izven rahlega
nad uspehi. Medtem pa je zapustil bolnišnico, kjer se je zdravil, izraelski ministerski predsednik Menahem. Be-gmin. Kot smo poročali je 'bil žrtev srčne krtpi, pa je sedaj izrazil, da je že „popolnoma ozdravljen“.
SOVJETSKE ČETE, ki zasedajo Afganistan, so. minirale mejo med to državo in Pakistanom. Tako se govori v1 upornih afganistanskih krogih in tudi v Washingtonu. Pakistan je služil za oporišče protisovjetskim skupinam v Afganistanu.
vsakdanjega porasta, kot ga lahko zapazimo na svobodnem deviznem trgu. Devalvacija da bi res pomagala pri izvozni dejavnosti, a notranje bi povzročila hud inflacijski skok, ki ga vlada zaenkrat ne bi mogla prenesti.
Nasplošno so novi gospodarski u-krepi sprožili vrsto kritik. Te imajo, kot vedno, delno prav, delno pa so tudi zahteve posameznih krogov, ki se pač hočejo okoristiti s kakimi ugodnostmi na rovaš ostalih. Res pa je tudi, da gospodarski program še vedno nima tistega socialnega prizvoka, ki bi ga moral imeti od vsega početka. Kar se socialne plati tiče, se sedanja gospodarska ekipa zadovolji z izredno nizkim-številom brezposelnih (v Argentini, kljub zadnjim krizam in zaprtju nekaterih tovarn skoraj ni brezposelnosti ), in pa z dejstvom, da številna podjetja plačujejo delavcem in uradnikom krepko nad konvenijem. Kar pa se tiče državnih uslužbencev, ljudi zaposlenih v malih in gospodarsko oslabelih podjetjih, pa še upokojencev in penzioni-stov, ti morajo pač trpeti na račun bodočega narodovega blagra, ki ga obljublja minister.
Krepko je položaj orisal ■ humorist Landru v tukajšnjem jutranjiku; dva se - srečata in prvi vpraša: „Si videl ministrov govor po televiziji“; drugi pa odgovori: „Ne, sem šel v kino gledati film: ,Reši se, kdor se more'.“ Landru (katerega pravo ime je Juan Carlos Colombres) je eden največjih kritikov sedanje gospodarske ekipe, seveda potom finega humorja. Drugi, ki pa manj smešno pa ne manj ostpo kritizirajo to politiko so pa radikali. Po ministrovih izjavah so se spravili na kritiko socialnega položaja. „Treba je preprečiti, da težko socialno Stanje ne pripelje do nasilnega izbruha, ki bi škodil vsem", je zatrdil dr. Balbin.
Položaj je sicer res težak, vendar nikakor še ni govora o možnosti socialnega izbruha. Primer znan kot „kordo-baso" izza časa generala Ongania je bil svojevrsten, in sedanje okoliščine nimajo -skoraj nič skupnega s tedanjimi. Poleg tega je proces demokratizacije nekako v teku, čeprav se je isti dr. Balbin ta teden jezil, da „se tukaj mnogo govori, a doslej se ni še nič naredilo“. Po eni strani je Še boljše tako. Le kaj . bi danes politiki naredili, če bi se naenkrat znašli na krmilu države?
Za konec še dvoje kratkih omemb. V Rimu se je pričela ndva runda zasedanj argentinsko-čilske komisije za rešitev južnega mejnega problema. Upanje je veliko, da se stvar še letos odloči. Bog daj.
In končno, ob slavnostih državnega praznika devetega julija, je vlada izpustila na svobodo 150 aretiranih zaradi obsednega stanja. 50 drugih je prejelo pogojno svobodo, šestnajstim pa je bilo dano na izbiro, da lahko zapuste državo. Tudi na tem področju se vreme jasni.
BBBBBBBSSBaaBBaBBBilBBBBBBBBajMBBaBBBBaBI
iena8i»aagcBin»HuaiBi!iiaaainii(iiiaBB
BBBKaxaaBDaai{aBiaisBDBBnagsHaBiKaBa8aaafiiiiaBiflDMaiiaii»iBBaHiiai>i»BBflBaBiMiBaaBflHBH»aBBBHBBHHiBH
Tine Debeljak
(120)
Med Unjigami in revijami
DRUGA VRSTA, štev. 1-2, 1979
S to dvojno številko, ki je izšla z letnico lanskega leta, stopa ta revija z nekaj čudnim naslovom Druga vrsta že v tretje leto (vsako leto izideta dve dvojni številki). Naslov razumem nekako tako: prva vrsta so nekako oficialne akademske organizacije in revije kot na p,r. Meddobje, v drugo vrsto se postavljajo oni, tretjo vrsto pa pomenijo Mladinska vez ih študentovsko-mladinska društva. Druga vrsta hoče biti nekako vmes: družba podobno mislečih ljudi neke skupne generacije (ne po starosti, temveč po mišljenju), ki hoče priti „do svoje lastne podobe", ki se hoče uveljaviti -s sodobno miselnostjo, ki hoče „spoznavati zdomsko stvarnost in ima voljo vzpostaviti vez z vsem slovenskim svetom. Krščanska zavest naj ohranja, vero v človeka in v njegovo moralno jedro. .. Zato Smo prepričani, da je' potrebno vsako poglabljanje v vprašanja naše usode, zgodovine, slovenstva in krščanstva. Vsaka generacija si mora in more osvojiti ta vprašanja in iz njihovega jedra rasti.“
To je nekako program, ki naj opraviči to razmeroma novo ciklostilno razmnoženo akademsko revijo, ki ni „študentovska", ampak odpira nekakšen pogled v delo mlade razumniške generacije, ki se pripravlja, da nekoč vstopi v prvo vrsto že s svojim pečatom.
Iz številk, ki so izšle dozdaj moramo podčrtati nekaj pozitivnih prispeykov, ki pričajo, da v tej skupini raste volja in zmožnost do ustvarjanja kulturnih vrednot v našem zdomskem okolju in' v zvezi z njim. Tako se je iz risarskih začetkov v tej reviji uveljavil Marijan Adamič že v dobrih ilustracijah v tiskani posmrtni pesniški zbirki Marijana Jakopiča „Romanja pod sončnim lokom"; Miriam Jereb je začela s prevodi Cankarjevih otroških in materinskih črtic,, ki bi mogle v prevodu pomeniti lep donesek k poznanju našega Cankarja v svetu. Želeli bi, da s tem prevajanjem nadaljuje. Gotovo pa je bila uvaževanja vredna jezikoslovna razprava Tineta Debeljaka ml. o izvoru slovenščine, kritičnih opazk k temu vprašanju, ki ga. je postavil svoj čas Jeza o skandinavskem poreklu, pa se nihče poklicanih ne loti znanstvenih diskusij.: Mladi čutijo to in si žele razjasnitve. — Odmev je vzbudila tudi Rotova razprava o zdomski filozofiji, pod naslovom: Mišljenje v zdomstvu, ki je dala povod dr. Brumnu, da jo je resno vzel v .poštev v svojem predavanju. Druga vrsta kaže tako resno stremljenje reševati probleme zdomstva na svojski način, kar je gotovo pozitivna postavka revije.
Ta najnovejša številka 1-2, letnika III, vsebuje poleg dveh ocen knjig tudi
dve razpravi mimo katere ne more iti kulturni poročevavec našega tednika.
Je tu zanimiva razprava Tineta Debeljaka ml. „Barve v Truhlar j evi poeziji“. V načinu konstruktivistične literarne kritike je tu Tine Debeljak ml. razbral ves Truhlarjev pesniški opus z ozirom na uporabo barv, ki jih imenuje v poeziji, ter je, tako z matematično statistično, natančnostjo razbral vse te barvne nianse v posebno razpredelnico, po kateri se vidi v odstotkih uporaba čistih barv ali drugih barvnih odtenkov." (278 barvnih omemb)
Po tem eksaktnem razboru čistih in , mešanih barv v Truhlarjevi poeziji, razbira pisec, kaj pomeni pesniku simbolika barv, ter pride do zaključka, da so barve Truhlarju „najbolj lastna tehnika izražanja najgloblje realnosti, ki leži v nabavi, in se javlja v človeku po čutih, največ po vidu... skozi njene barve, ki so povečini medle, nejasne, mešane in postanejo n,ekako tajinštvene, zabrisane, ki jih oko ne more doumeti in ne razum popolnoma razumeti, da tako ostane nad njimi neka skrivnost, ki jim daje posebno barvitost... Ta pomeni skrivnost, ki ne ostane v predmetu, temveč se povzpne mistično preko njega." Znanstveno zgrajena študija je pomembna tudi po svojevrstnosti matematične metode, ki je novost in ga pripelje do teh rezultatov.
Druga razprava pa je Andreja Rota članek o Petinsedemdesetletnici dr. Rajka Ložarja. Tiho je šel ta življenjski jubilej enega slovenskih največjih kulturnih delavcev v emigraciji mimo nas,
kar nikakor ni opravičljivo, in zato uporabljamo to priložnost, drt se življenjskemu jubileju pridružimo tudi mi, registrira j oč. ta Rotov jubilejni članek, ki ga spremlja natančna bibliografija Lo-žarjevih spisov. 265 navedb njegovih člankov (pa mislim, da še niso vsi!), dovolj priča o delavnosti in raznovrstnosti tega znanstvenika in kulturnega delavca, ki je gotovo v „čast in ponos slovenstvu in svetu". Hotel sem nekoč, da bi mi dr. dr. Ložar, za portrete pod tem naslovom v Zborniku SS prispeval svoj opis delavnosti, pa se mi tedaj ni odzval; zato sem vesel, da je ob tej 1 priložnosti za Drugo vrsto prispeval svojo bibliografijo. S tem se je mnogim zdomcem, posebno mlajšim, predstavil s svojim pomembnim delom v domovini, vsem pa, ki se zanimajo za slovensko kulturno delo pa s tem pregledom pred-očil plodnost svojega pisateljskega dela na najrazličnejših področjih in uveljavljanju v syojem polstoletnem kulturnem ustvarjanju.
Iz uvodnega članka profesorja Andreja Rota posnemamo, da je bil Rajko Ložar rojen v Ljubljani 29. avg. 1904, že kot 23 letnik promoviral na Dunaju iz klasične arheologije, bil kustos ljubljanskem muzeju, in od 1. 1940 do 1945 tudi direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani. Obenem pa je bil v tem času tudi nekaj let sourednik revije Dom in svet (1930-1931), urednik Ilustracije, Kroga, Zbornika umetnostne zgodovine, Zbornika Narodopisje Slovencev (II knjigi) itd. Bil referent za likovno u-metnost pri Slovencu itd. pa tudi privatni docent za arheologijo na ljubljan-
ski univerzi. Njegova delavnost je obsegala najrazličnejša področja: pisal je članke iz alpinizma v Planinski vestnik pa iz arheologije, ki je postala njegovo pravo znanstveno področje, zlasti še o poročilih njegovih 'odkritij pri izkopavanjih prazgodovinskih in predvsem emonskih sledov. . . ki jih,je opisoval tako za Slovence kakor, za inozemske strokovne revije. Pisal je članke iz arhitekture, eseje iz filozofije, narodopisja in narodoslovja, slovstva (uvod v Vodnikovo moderno Slovensko liriko), umetnostne kritike in zgodovine, feljtone iz kulturnih problemov sploh, itd. itd. Vse to ogromno in kvalitetno delo je razvidno , iz 265 naslovov njegovih spisov, ki so članku dodani kot bibliografija, res, kot se spodobi za priložnost tako visokega življenjskega jubileja.
Po nastopu emigracijskega življenja, je bil dr. Ložar profesor na taboriščni gimnaziji na Koroškem, nekaj časa po ravn. Bajuku tudi ravnatelj. Bivanje na Koroškem je uporabil 'za veliko monografijo o koroški hiši, ki še dozdaj ni objavljena. Po vselitvi v ZDA je postal ravnatelj mestnega muzeja v Manito-vocu, katerega je močno razširil in obogatil. Lani je stopil v pokoj.
Veseli smo, da nas je urednik Druge vrste opozoril na tet jubilej,, da smo, čeprav 'nekoliko kasno, mogli tudi od svoje strani poudariti dr. Ložarjevo živ-1 jensko delo in njegovo tolikokrat pio-nirsko-odkrivajoče nove metode, ki so širile obzorja znanstvenih panog.
Naj poročilo o tej številki Druge vrste velja tudi za naše čestitke k njegovi 75-letnici.
LJUBLJANA — Med novimi „sta- Morda ga bodo čez nekaj let spet odprli,
bilizacijskimi“ napori zvezne vlade je tudi devalvacija dinarja. 7. junija so dinar devalvirali za 30 odstotkov, tako, da je razmerje dolar: dinar 1:27,30. Spremembe tečaja dinarja so podprli z u-krepi za „uresničitev politike cen, s katerimi naj bi zagotovili ustavitev pospešene rasti cen in naraščajoče inflacije v državi“. Zvezni svet je izdal začasen sklep o maksimiranju cen in storitev, ki bo veljala dokler ne bodo republike dosegle soglasja o spremembah.
KOSTANJEVICA —- V grajski cerkvi v Kostanjevici je 7. junija s pevskim koncertom praznoval desetletnico obstoja Kostanjeviški oktet. Poleg jubilanta sta na koncertu nastopila še Oktet bratov Pirnat in Boštanjski fantje.
CELJE — OK SZDL Celje (občinski komite socialistične zveze delovnega ljudstva) je razposlal množico vabil na pogovor o programu' celjskega Slovenskega ljudskega gledališča. Udeležba pa je bila zelo, zelo skromna. Repertoar gledališča so namreč že prej sprejeli, torej ni bilo kakšnega posebnega zanimanja, kaj naj bi naredili, ko pa je bilo že vse prej določeno. Predstavniki gledališča so le povedali, da nimajo nobenih posebnih načrtov, dokler ne bodo imeli dovolj denarja. Tega pa ni.
LJUBLJANA — Na zadnjem koncertu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana so v tej sezoni 9. junija izvedli pod taktirko Sama Hubada Mašek-Kre-kovo uverturo Judith, Koncert za flavto in orkester Karla Avgusta Nielsena ter Osmo simfonijo Dimitrija Šostakoviča.
'PIRAN — Splošna plovba je dobila novo ladjo, ki ji je ime „Bočna“. Več kot eno leto je bilo potrebnih naknadnih naporov, da je Splošna plovba premagala vse upravno-birokratske zapreke, zato pa je bila ladja dražjo „samo“ en milijon dolarjev več...
RIBNICA — Na občnem zboru Zveze gobarskih družin Slovenije so se
7.	junija zbrali delegati iz 14 'gobarskih družin. Med drugim so predlagali, naj bi strokovnjaki na tržnicah nadzorovali prodajo gob, da bi ne prihajalo več do nevarnosti, ko prodajajo neužitne ih včasih celo strupene gobe.
OTOČEC — Na Otočcu so 10. junija podelili 38 nagrad, ki jih farmacevtsko podjetje KRKA namenja vsako leto študentom visokih in višjih šol v Jugoslaviji in pa dijakom srednjih šol z Dolenjske.
HRASTNIK — V vzhodnem talnem skladu hrastniškega rudnika, precej stran od glavnega kopa, je prišlo 15. junija do samovžiga premoga. Žrtev ni bilo in tudi glavni poizvodni del rudnika ni bil ogrožen. Specializirane ekipe so zaprle dovode zraka in po dveh dneh so požar zadušili.
LJUBLJANA — Mladinsko klimatsko zdravilišče na Rakitni bodo likvidirali. In to kljub temp, da je strokovni kolegij klinične bolnišnice za pediatrijo povedal, da bi zdravilišče moralo ostati, ker je še vedno dolga vrsta bolezni, ki bi jih na Rakitni laže in uspešneje zdravili kot v Ljubljani. Pravijo, da ga bodo zaprli zaradi pomanjkanja denarja.
če bo kdo dal denar...
LJUBLJANA — Pevski zbor Glasbene matice se je v svoji 89. sezoni predstavil s koncertom motetov in madrigalov, s Pahorjevim Oče naš ter s slovenskimi narodnimi pesmimi v harmonizaciji Mateja Hubada.
LJUBLJANA — Na letošnjem desetem slovenskem tekmovanju iz matematike za učence 8. razreda se je sredi junija merilo 193 učencev. Zlato Vegovo značko je dobilo 54 učencev, podelili pa so tekmovalcem tudi dve prvi, tri druge in dve tretje nagradi.
GROBELNO — Zaradi malomarnosti štirih železniških uslužbencev je 12. junija pri Grobelhem . izfirilo 16 vagonov, ki so bili popolnoma uničeni. Promet je bil urejen na enem tiru že naslednji dan, drugi tir pa je bil tako pokvarjen, da so popravila trajala nad teden dni.
ŠKOFJA LOKA — V kapeli na puš-talskem gradu sta 16. junija pripravila koncert pianist Aci Bertoncelj in flavtist Fedja Rupel. Izvajala sta dela Roesslerja, Goloba, Chaminada, Doppler-ja in Poulenca.
BLED — Blejsko jezero še vedno „cvete“ in strokovnjaki in nestrokovnjaki že 25 let razpravljajo o potrebi sanacije. Na posvetu 13. junija so ugotovili, da je „nujno nekaj ukreniti za sanacijo“, za to pa bi rabili 400 milijonov dinarjev. Blejci so na tem posvetu tudi zvedeli, da so tik pred začetkom prva dela za sanacijo s položitvijo dokaj sporne natege, ki jo bo na jezersko dno položil domači mojster Franc Pelko.
UMRLI SO od 10. do 15. junija 1980:
LJUBLJANA — Mirko Štebih; Ivanka Srebot r. Jelenc; Jože 'Pišek; 'Ladislav Belec; Dora Kovačič r. Dekleva; Ignac Horvat; Anton Fras, up.; Pavel Trebše, dipl. inž. strojn.; Albina O-mejc, 74; Hugo Kemrl; Nada Medič r. Zupan; Franc Zaletel, Jakčev France (Dravlje); Bogomir Legat, up. kovač, 80; Franc Penko, 65; Tina Mislej r. Vilhar, up. učit.; Terezija Leskošek, 91; Štefan Trstenjak; Iva Pavlin r. Novak, trgovka, 76; Tina Eiletz, 83; Anton Ziegler, 65; Marija Borštnik r. Trček; Krista Hočevar r. Šlibar.
RAZNI KRAJI — Franc Luzar, Ga-berje pod Gorjanci; Antonija Dobrovnik r. Drnovšek, 91; Poljčane; Vojko Jereb, Idrija; Amalija Telič, Celje; Marija Zalar r. Bečaj, Gorenje Otave; Rozalija Hanc r. Matajič, 93, Črenšovci; Janez Merlak, Borovnica; Terezija Kadunc r. Strniša, šmarje-Sap; Anica Janež r. Poje, Draga pri Loškem potoku; Ivan Ocepek, rudar; Frančiška Glavan, 95, Brest pri Tomišlju; Zalka Vrhunc, Bled; Miha Zupančič, up., Trbovlje; Jože Modec, up. ekon., Celje; Miroslav Jelinčič, up. v. gozd. svetnik, Postojna; Majda Puš, Šentvid pri Stični; Franc Ferlan, 75, nekdanji avtoprevoznik, Gorenja vas; Angela Roeck r. Kopušar, 93, Velenje; Angela Volčjak r. Kosmač, Moravče; Marija Urbasi 82, Volčje na Blokah; Franc Jemec, Klopce; Marija Andolšek, Pluska pri Trebnjem; Suzana Oblak r. Čarga, 88, Kranj; Marija Kemperle r. Kunstelj,, Kranj; Amalija Rebolj r. Pirc, Kranj; Alojzija Strajnar r. šolar, 73, Jesenice; Martin Štorgelj, up,, Bočna; Franc Jerala, Mrkovčev ata, Podbrezje; Rudi Oražerh, Lipovec; Ljudmila Kralj r. Prelog, učit., Gornja Radgona; Frančiška Koželj, Trbovlje; Frančiška Bolka r. Ilc, Ribnica; Jože Gostinčar, 86, Domžale: Francka Pregelj, 71, Gol; Anica Jerman r. Florjančič, Kranj; Slavko Kastelic, 70, Novo mesto.
JULIJSKA KRAJIH A - FURLAMJA
Minul je že mesec od upravnih volitev v Italiji. Nas ne zanimajo toliko izidi v vseitalijanskem merilu, pač pa izidi v Julijski krajini, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Slovenska skupnost je na Tržaškem izgubila od upravnih volitev v pokrajinski svet 354 glasov, dobila jih je letos 5.946 in s tem sicer še izvolila dr. Zorka Hareja za svetovalca v pokrajinskem svetu. Pri občinskih volitvah v občinah Dolina, Re-pentabor in Zgonik je sprejela nekaj manj glasov, pač pa se je okrepila v Nabrežini, kjer je letos Slovensko skupnost volilo 725 občanov, 65 več kot leta 1975. S tem pa je tudi znova dobila tri svetovalce v občinski svet: Bojana Brezigarja, Antka Terčona in Ivana Brec-lja.
Pri volitvah v goriški občinski svet je Slovenska skupnost prejela 1651 glasov, 28 več kot leta 1975. Ponovno sta bila izvoljena v občinski svet prof. Andrej Bratuž in dr. Damjan Paulin. V slovenskih občinah na Goriškem — šte-
verjanu, Sovodnje in Doberdob se po letošnjih upravnih volitvah stanje ni spremenilo. V števerjanu je zmagala s še večjim naskokom glasov Slovenska skupnost, lista Občinske enotnosti, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti pa je ostala v manjšini. V Sovodnjah in Doberdobu sta zmagali listi občinske enotnosti, a Slovenska skupnost je ohranila svoje glasove in po tri svetovalce.
Značilno je bilo za te upravne volit ve v Julijski krajini, da so v italijanskih strankah KPI in PSI izvolili manj „Slovencev“. Tako so v goriški občinski svet socialisti izvolili le enega Slovenca — Marka Waltritcha, prej so bili trije, komunisti pa Aceja Mermoljo, prej sta bila dva. Na Tržaškem sta bila v pokrajinski svet na listi komunistov izvoljena Sonja Sirk im Dolfi Guglielmi.
Slovensko skupnost čaka težko delo prepričevanja zavednih Slovencev, da je edina prava pot glasovanje za slovensko stranko.
ZLATA MAŠA ŽUPNIKA STANKA SKVARČA
V	'CERKVI PRESV. SRCA
V	SAN MARTINU
Že v domovini so bile zlate maše lep m pomemben dogodek. Ljudje so ob takih priložnostih postavili mlaje, okrasili cerkev in se jv velikem številu zbrali pri jubilejni maši svojega zlatomašnika. še večji pomen imajo zlate maše sedaj v zdomstvu. So slovenski praznik, za starejše spomin na domovino, mlajši pa spoznajo domače navade. Bistvo vsega slavja pa je izkazovanje hvaležnosti duhovniku, ki nas v največji narodni nesreči m zapustil, ampak je šel skupaj z nami na begunsko pot in nam nudil duhovno tolažbo.
„ Nekaterim zlatim mašam,1 ki so se ze vršile v Argentini, se je v nedeljo, o. julija t. 1. pridružila zlata maša g. župnika Stanka Skvarče, vrhniškega ro-jaka, ki je sedaj že mnogo let hišni duhovnik v zavodu očetov maristov v Lujanu ter dolgoletni spovednik v nai-vecji argentinski romarski cerkvi v Lujanu.
Predlog za proslavo zlate maše so sprozih „tranijci“, to so bivši begunci iz tabonsca v Trani-ju (v Italiji). Gospod Skvarča je bil njihov duhovni vodia m med njim in begunci se je razvila res prisrčno m trajno prijateljstvo, ki ni prenehalo tpdi ne potem, ko se je preselila večina v Argentino. Ti tranijci so izbrali za proslavo zlate maše cerkev v kolegiju Presv. Srca v San Martinu, za zlatomasno kosilo pa prostore Slovenskega doma v San Martinu.
m llovTesna zlata ^aša seje začela ob L, magnetofonskega traka so zadoneli domači vrhniški zvonovi. Pred vhodom v cerkev je zlatomašnika pozdravila deklica m mu izročila šopek. Pri vhodu v cerkev je pevski zbor v San Martinu pod vodstvom Vinka Klemenčiča krepko zapel „Zlatomašnik bod’ pozdravljen . Z zlatomašnikorh so Sornaše-vali: msgr. Anton Orehar, p. Ivan Caserman D. J., zlatomašnik Matija La-movsek, dr. Mirko Gogala, dr. Alojzij Starc, Albin Avguštin, Jože škerbec Irance Bergant in Janez Cukjati. Lektorja sta bila dr. Franc Bajlec in Alek-sander Pirc, evangelij je prebral msgr. Orehar, slavnostno pridigo pa je imel
Casein! S0VaŠČan in prijatelJ P-
zak£' £*fr**VV UV0d kot Prasnilo X bi a ^vormk datomašniku dejal, da
cmkve Sv P, ?Cena ,pri istem kamnu cerkve Sv. Pavla na Vrhniki, kier sta
oba pela svojo novo mašo; sta znanca
m prijatelja od semeniških let in na
nikm niaed m 1*1. današnjemu zlatomaš-, pl,.d 50' ,Iet) za tovariša. Poudaril Je, da bi se zlatomašnik najraje- omejil na zasebno maso tam v Lujanu. Pa so
HeŽpTeg0V da? Posvečenja, ki se v tej deželi praznuje, preteklo nedeljo med njihovo mladino napravili tako v cerkvi nostV P°masnem Akmpe veliko sloves-
i Danes na 50. obletnico njegove prve maše v dekanijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki hočemo mi slediti bolj kot slavljenčevi želji, besedam sv. Avguština: „Ne. iščemo lastne koristi in hvale; veselimo se le v njihov užitek, ne za svojo čast“. In po Učenikovih naukih: Naj svetijo vaša dobra dela pred ljudmi, da jih vidijo in slave Očeta v nebesih. Njemu naj gre slava, ki je storil to dobro.
Nato je slavnostni govornik, razvijal globoke misli o duhovskem poklicu. Posebej je poudaril da mora vsak duhovnik ustvariti sv-eje duhovništvo na trojen način: z maševanjem, z spovedovanjem (duhovnim vodstvom) na kar je končal svoj govor takole: Z mašniš-tvom in spovedovanjem (dph. vodstvom) pa je kot zakrament vseh zakramentov: posebno trpljenje duhovnikovo. Sam zlatomašnik si je dal kot povzetek svojega življenja besede trpina Edvarda Poppe: Svečeništvo je križ in žrtev, mir in radost. Nimamo vpogleda v njegov notranji križev pot; pač pa smo bili priče . nekaterim- postajam
zunanjega: Začela se je predvsem z okupacijo doma in nadaljevala teh zadnjih trideset let na tujem. Njegova prva in edina župnija po kočevarski emigraciji zapuščena in po okupatorjih požgana, on pa kot zločinec dvakrat gnan od Pilata do Heroda, živi med obsojenimi in konča v pregnanstvu, ko se je prej raznesla vest, da je bil med talci. Najhujša pa ta zadnja leta. Če je smrt že prej večkrat prežala nanj, ga je imela, tako se je zdelo, že v svojem mrzlem objemu: srce mu je ponovno zastalo. Končno — dve leti bo skoraj — smo ga imeli že odpisanega. Kot po čudežu nam je bil tudi to pot vrnjen, da danes lahko praznujemo s še večjim veseljem ta 50 letni jubilej. Za vse to duhovništvo, pa tudi za križ s Kalvarije bomo sy. mašo zapeli z njim; V tvojem. svetem templu se spominjamo tvojega usmiljenja: Hvala večnemu Bogu.
Pri' maši je Slovenski pevski zbor izvajal Tomčevo Prvo slovensko mašo ter venček najlepših slovenskih pesmi. Kot solista sta nastopila ga. Marija Marinček in Vinko Klemenčič. — Velika zavodova cerkev je bila zasedena do zadnjega kotička.
SLAVJE V DVORANI
Po jubilejni sv. maši se je zlatomašnik s somaševalci^ podal v sanmartinski olovenski dom, kjer je bilo pripravljeno slavnostno kosilo. Pri vhodu so ga pričakovali številni rojaki in ga živahno pozdravljali. V imenu „tranijcev“, ki so pripravili to zlatomašno slavje je zlatomašnika pozdravil g. Stanko Oberžan in ga je nato povedel v dvorano, kjer je bilo pripravljeno zlatomašno kosilo. Dvorana je bila lepo o-krašena z zelenjem. Na čelni strani so bili na modrem ozadju narisani kelih in žitni klas ter napis „Zlatomašnik bod pozdravljen“ (delo Ivana Jermana ml.). Glavno mizo so zasedli poleg zlatomašnika še msgr. Orehar, p. Caserman in ostali somaševalci, dalje gospa Cilka Jurše, ki je zastopala 'zlatomašnikovo sestro gospo Jelko iz Združenih držav Amerike, ter predstavniki „tranijcev“. Kosila so se udeležili tudi vsi zlatomaš-nikovi sorodniki, prav tako seveda vsi tranijci J;er prijatelji in bližnji znanci zlatomašnika.
Med kosilom je najprej spregovoril msgr. Orehar, ki se je zlatomašniku zahvalil za njegovo zvesto sodelovanje s slovenskim dušnim pastirstvom in za redno udeležbo na duhovniških sestankih. Nato je zlatomašnikov pridigar p. Caserman D. J. na kratko opisal zla-tomašnikovo življenjsko pot in ga prikazal kot vzornega duhovnika. — V imenu Slovenskega doma v San Martinu je zlatomašniku čestital predsednik doma g. Franc Fajfar, ki je izrazil svoje veselje, da se ta zlata maša vrši v tem domu, ter je izjavil, da je zla-tomašniku ta dom na razpolago tudi za njegovo diamantno in železno mašo, G. Aleksander Pirc pa je v svojem govoru orisal zlatomašnikovo delo med begunci v Traniju ter veliko navezanost tranijcev s sedanjim zlatomašni-kom. Zahvalil se je za vse velike duhovne dobrote, katere jim je nudil zlatomašnik.
Zlatomašnik se je nato prisrčno zahvalil msgr. Oreharju in p. Casermanu ter ostalim sobratom za udeležbo in sodelovanje pri njegovi zlati maši. Zahvalil se je za udeležbo tudi svojim sorodnikom ter vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli na to slavje. Posebej se je zahvalil „tranijcem“ za dolgoletno prijateljstvo in za pripravo današnjega slavja.
Nato se je kosilo nadaljevalo v prijateljski sproščenosti. Seveda tudi ni manjkala slovenska pesem.
Čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je zlatomašnik od vsega začetka, kazala šaljiv dogodek v kakršnikoli slovenski gostilni na oni strani Atlantika.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
Nov diplomant: Na buenosaireški državni univerzi je diplomiral ter prejel naslov contador publico nacional Tone Marin iz Ramos Mejije. čestitamo!
t JERNEJ VRHOVEC
Slovenska 'Skupnost v Argentini je spet izgubila enega izmed svojih delovnih in zasednih članov. Po dolgi in težki 'bolezni je dne 6. julija umrl v Buenos Airesu g. Jernej Vrhovec, bivši faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Rojen je_ bil 29. junija 1912 v Ljubljani (na Viču). Že v mladih letih se je udejstvoval v raznih mladinskih organizacijah: v Krekovi mladini, pri Orlih, pozneje pri Prosvetnem društvu na Viču, v Jugoslovanski strokovni zvezi in tik pred vojno pri Slovenski delavski zvezi. S štirinajstimi leti je vstopil kot učenec v službo v Jugoslovansko tiskarno, kjer je postal strokovnjak v usnjenih izdelkih in je zaradi svoje pridnosti in sposobnosti postal 1. 1940 faktor (delovodja) oddelka. Leta ,1934 se je poročil z gospo Elo rojeno Robida. Kot odločen protikomunist je leta 1945 zapustil domovino in odšel v Trst, kamor mu je leta 1946 sledila tudi soproga. Oba sta se leta 1948 preselila v Argentino, kjer se je pokojnik takoj zaposlil v svojem poklicu — izdelovanju usnjenih izdelkov. Tudi v Argentini se je pok. Vrhovec takoj vključil v slovensko društveno delo. Bil je član raz-
nih organizacij. Posebno mu je bila pri srcu Družabna pravda in se je redno udeleževal njenih sestankov, izletov in romanj. Bil je zaveden Slovenec in oba s soprogo sta pridno obiskovala slovenske prireditve.
Pokopan je bil 7. julija na pokopališču na Chacariti. Pogrebne molitve je opravil msgr. Anton Orehar, ki je tudi vodil pogreb. Dobri Bog naj mu nakloni večni mir in pokoj. Gospej Eli pa izrekamo globoko sožalje.
Ruriloche
Zima se je letos naglo začela in smo že aprila lahko smučali. Zdaj pa se je nakopičilo po gorah že metre snega, če prav ga na spodnjih catedralskih smučiščih še vedno primanjkuje. Vendar je že gotovo da bo sezona spet normalna in da je bila lanska zima samo izredna izjema.
SLOVENSKA TOMBOLA
V soboto 21. 6. se je vršila prva prireditev v novo zgrajenem Stanu, ki mu sicer še vedno marsičesa manjka, a vendar že služi kot dvoranica za družabne sestanke. Večer je predvsem izpolnila tombola s številnimi dobitki, a na sporedu je bilo tudi nekaj kulturnega programa, Otroci nižjega in višjega oddelka ljudske šole so se predstavili z. lepo pripravljenimi deklama to rskimi prizorčki, mladina pa nam je v režiji Cirila Markeža (ki je tudi napisal tekst) po-
Podobnih nastopov že daljši' čas nismo doživeli, zato je občinstvo rado sodelovalo, pa seveda tudi nagradilo s ploskanjem in pohvalo igralce. Ker je bilo za jedačo s kranjskimi klobasami in kislim zeljem primemo poskrbljeno, je prireditev tudi v finančnem pogledu zadovoljivo uspela in izkupiček je pokril primanjkljaj pr zadnjih gradbenih delih.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
28.	VI. je opravilo SPD vsakoletni občni zbor, ki je letos zadobil povsem svojsko formalno obliko. V prvem delu sta tajnik Blaž Razinger in blagajnik Vojko Arko poročala o opravljenem delu in po razrešnici staremu odboru je povedal V. Arko nekaj misli o tridesetletni j „šumski“ upravi društva. Takoj nato "pa se je vršil ustanovni občni zbor SPD (Cluba Andino Esloveno) kot društva pravne osebnosti. Sprejet je bil nori pravilnik (Estatuto), po krajšem razpravljanju se je za letošnje leto določila članarina $ 5.000.— mesečno ($ 60.000. letno) in soglasno je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Dinko Bertoncelj, podpredsednik; Ciril Markež, tajnik Peter Drajzibner, namestnica Milenka Razinger, blagajnik Boris Kambič, namestnik Grega Arko, odbornika Matjaž Jerman in Nejko Razinger, namestnik Ivan Arnšek. — Nadzorni odbor: Vojko Arko, Blaž Razinger, Peter Arnšek. — Poglavitna naloga novega Odbora bo ureditev pravne osebnosti pa seveda dovršitev in notranja oprema Stana.
VA
/LOvenrKo
PRISTAVA
OBČNI ZBOR
V	nedeljo, 29. junija, so se po maši zbrali Pristavčani v kar zadovoljivem številu, da pri rednem občnem zboru Društva Slovenska pristava pregledajo zadnje poslovno leto.
V	topli gostinski sobi je predsednik društva Franc Pemišek odprl občni zbor in po formalnih pozdravnih besedah ter izvolitvi zapisnikarja in skruti-natorjev, so navzoči poslušali poročila odbornikov. Iz njih je bilo možno spoznati, da se vsa dejavnost Pristave usmerja v dograditev stavbe. Ni pa bila zaradi tega zanemarjena nobena druga, kot je možno razbrati iz vsakokratnih poročil v Sv. Slov. Gradbeni odbor je v poročilu omenil delo in težave, zadnje dobe. Odbor je pripravil načrt, ki ga uresničuje, v kolikor mu neredni dohodki to omogočajo. Nujna dela imajo seveda prednost, zato mora ob takih prilikah načrtovano počakati.
Predsednik Pernišek se je vsem zahvalil za delavnost in požrtvovalnost ter jih vzpodbujal k nadaljevanju ter žrtev v prid Pristave in njenih rednih obiskovavcev. Za tem je Ivan Klemenčič v imenu nadzornega odbora predlagal, da se odboru izreče razrešnico, kar so udeleženci sprejeli.
Naslednja točka so bile volitve celotnega odbora. Predstavljeno in izvoljeno listo sestavljajo: France Pernišek, Srečko Rus, France Rant, 'g. Matija Lamovšek, ga. Nataša Krečičeva, Mirta Rant, Nande Češarek, Gusti čop ml, Leopold Golob, Andrej Golob, Franc Jerovšek, Kazimir Keber, Narte Kin-kel, Albin Kočar, Mdvricij Kočar, Mirko Kopač, Bojan Križ, Rok Kurnik, I-van Klemenčič, Karel Lisjak, Gregor Batagelj.
Sledile so slučajnosti, pri katerih omenimo povišanje članarine, razgovor o poročilih in predloge za sledeče leto.
Ob koncu je predsednik ponovno pozval vse, da nadaljujejo z delom, nakar so se prisotni razšli.
GB
DOMOBRANSKA PROSLAVA
V soboto 28. junija je slovenska skupnost v Ramos Mejia počastila spomin junakov domobrancev in drugih protikomunističnih žrtev. Proslavo je organiziral kulturni odsek Slomškovega doma. s sodelovanjem slovenske šole, mladinskih’organizacij, pevskega zbora in dušnega pastirstva. Velika udeležba rojakov vseh starosti in slojev je pokazala, kako živa je' še med nami ideja, zaradi katere živimo zunaj Slovenije, iz nje rastemo in zaradi katere smo to, kar smo: demokratični Slovenci.
Slovesno vzdušje je vladalo v dvorani, ob odprti sceni, ki je, prikazovala samoten grob v gozdu (delo F. Vresnika), ko smo za uvod stoje pozdravili narodno zastavo ob pesmi Naprej, zastava slave, Napovedovalec lic. Marijan Schiffrer se je s pietetnimi besedami spomnil junakov domobrancev in'nakazal pomen teh proslav: „Zlasti našim mladim moramo predati zavest, da so oni seme, ki je zrastlo iz prelite krvi pred 35. leti. Kdo izmed njih nima strica ali deda ali kakega drugega sorodnika, ki ni omahnil takrat? Dopovedati jim moramo, da segajo njihove korenine do tja in samo če bodo rastli iz teh korenin, če bodo rastli iz svoje domovine po krvi, bodo lahko dobri državljani domovine po rojstvu. Kdor ni zasidran v preteklosti, ne more poganjati v bodočnost!“ Otroci Slomškove šole so. nato pod vodstvom gdč. Anice Šemrov z otroš-(Nad. na 4. str.)
Slovenci v Argentini
(Nad., s 3. str.)
ko svežino zapeli pesmici: Leži, leži ravno polje' in Oj ta vojaški boben. Sledila je simbolična vaja deklet krajevnega odseka SDO na motiv pesmi Oj Doberdob — Kočevski rog, slovenskih fantov grob ob spremljavi petja moškega zbora. Vajo je naštudirala ga. Ema Kesslerjeva. Skladbi: 'Grilanc: Jaz sem vstajenje in življenje in Skrbinšek: Vigred se povrne v izvedbi mešanega zbora pod vodstven g. Gabrijela čamernika so bile res lep spomin našim mrtvim.
„Kres, ki sega meni do neba“ je bila vodilna misel letošnje proslave. Kres pomeni luč, toploto, okoli kresa se ljudje združijo v krog. Naj bi bila tudi ta ju nijska proslava tak kres, ki bo nas ob spominu na žrtve komunistične evolucije združil za skupno delo za naše narodne cilje. V tem smislu je nagovoril navzoče inž. Marko Fink, predstavnik generacije, ki je zrastla v svobodni Argentini, ki pa tudi zavestno raste prav iz semen nedolžno prelite krvi naših junakov. Ko je analiziral protikomunistično borbo je nadaljeval: „Prepričani smo, da so naši bratje imeli prav in da je bila njihova zastava — zastava resnice. A kljub temu je Bog dopustil, da so preživeli najhujše trenutke in zaslužili s svojo krvjo veličino mučeništva, ki nam je napolnilo dušo s silo, z močjo, ki nas je povezala in privedla sem, sila, ki nam je dala že 35 let življenja v emigraciji, v svobodni deželi, kateri moramo biti hvaležni vsak dan. Izkoristimo to svobodo, da izpolnimo dolžnost, ki ni v maščevalnosti, ampak v glasni besedi, da bo svet vedel za preteklost, katera se doma v Sloveniji sistematično zakriva in lažnivo podaja. To je naš kompromis!“ Ko je govornik omenjal še druge naloge, ki čakajo vse dobro misleče Slovence zunaj domovine, je pribil: „Prišel je čas, da se zavemo, da je več tega, kar nas druži, kot tistega, ki nas ločuje. Iščimo skupnih toČK in tudi skupnih črt... Strnimo se v enoto, v kamenito gmoto, kot se sliši v domobranski pesmi; posedimo okoli mize idej! ... Samim sebi moramo dokazati, da smo zreli za razgovor, da se znamo poslušati in da znamo spoštovati mnenje brata Slovenca, ki misli drugače.“ „...Z jasnimi idejami in korajžni mi nastopi torej gradimo novo bodočnost Slovenije, v; zvestobi do naših junakov, katerim kličemo slavo!“
Slomškova šola je nato zapela v priredbi gdč, Anice Šemrov pesem Prijateljem in znancem v bolesti krči se srce; fantje in dekleta so pa zatem predvajali recitacijo pesnitve Marjana Jakopiča Pozdrav mrtvim v priredbi dr. Tineta Debeljaka. Mladino je pripravil Franček Breznikar. Ob samotnem grobu na sceni je. nato Klavdija Malovrh izredno občuteno podala pesem - molitev: Oče naš, moški zbor pa je zapel Venturinijevo Usmili se, c Bog. Tonček Rode in od njem vsa Slomškova šola je zatem deklamirala pesem V duhu pojdimo v slovenske gozdove. Kot se je slovenski narod v najhujših časih obračal do Marije, smo tudi mi vsi za konec te proslave zapeli Bodi med nami, ljubljena Mati. Nato se je vsa dvorana zvrstila v sprevod, ki mu je načelovala mladina s plamenicami in otroci s svečkami, k spo-
minskemu križu na vrtu Slomškovega doma. Naš dušni pastir g. Jože Škerbec je najprej prebral primeren svetopisemski tekst, nakar smo vsi skupaj zmolili Očenaš za duše rajnih. Domobranska pesem Oče, mati... je mogočno zadone-nela iz grl množice, ki je doživeto prisostvovala svečanosti.
—j
SAN JUSTO
Če bi človek sodil delovanje organizacije samo po časopisnih poročilih, bi kaj hitro prišel do zaključka, da sanhuški rojaki spijo spanje pravičnega, katero bi se v zimskem času kar prileglo. Toda dnevni red iz oglasne deske nam dokazuje čisto nekaj nasprotnega:
Ponedeljek: Tečaji za dekoracije in ikebana, ob 19; tečaj za fotografijo, ob 20;
Torek: kotaljkanje, ob 18; filatelistični tečaj, ob 20; kvačkanje, ob 20; folklorna skupina (plesi), ob 20.
Sreda: pevske vaje mladcev in mladenk, ob 20; odbojka, ob 21; telovadba deklet, ob 21; seja odbora, ob 21.
Četrtek: kotaljkanje, ob 18; folklorna skupina (plesi), ob 20.
Petek: pevske vaje mladcev in mladenk, ob 20; nogometne igre, ob 21.
Sobota: slovenska šola, ob 8; nogomet za naraščajnike, ob 17; telovadba za naraščajnice, ob 19.
Nedelja: sestanki za mladino, ob 10; vaje folklorne skupine, ob 10.
Poleg rednih odborovih sej se vrši mnogo izrednih sej za pripravo srebrnega jubileja Našega doma. Šušlja se, da bomo doživeli prava presenečenja v tem jubilejnem letu, kateri se začne na letošnjem Silvestrovanju.
GRADNJA novih prostorov lepo napreduje in kakor izgleda bomo imeli v najkrajšem času otvoritev balinišča in kegljišča ter ostalih športnih prostorov v moderno urejeni kleti. Gotovo bo tako okusna ureditev prostorov pripomogla k večjemu veselju gojitve teh športnih panog.
DOMOBRANSKA PROSLAVA je
postala že tradicija po naših Domovih in Naš dom ne more biti izjema. Bila je v nedeljo 29. junija v dopoldanskih urah. Udeležba je bila izredno velika, posebno s strani mladine, kar je dokaz, da se mladina zanima za našo preteklost in se s hvaležnostjo in spoštovanjem spominja vseh naših mučencev. S kratkim uvodom je začel proslavo predsednik Marjan Bogataj, sledile so pesmi najmlajših pod vodstvom gdč. A-nice Mehletove, nakar nas je slavnostni govornik Ivan Korošec z občutnimi in ganljivimi besedami popeljal v tiste čase pred petintridesetimi leti. še bolj občutno je bilo zaradi tega, ker so se ure in dan ujemali s tistimi pred petintridesetimi leti, ko se je, skoraj bi rekli čudežno in junaško, rešil iz rok podivjanega ljudstva. V njemu lastnem slogu nas je skozi ves govor obdržal v čustvenem razpoloženju teh dogodkov. Komemoraciji primerne recitacije so po-
Sltrvenski dom v San Martinu
vabi vse rojake na
PLES IN NA ©©MAČE KOLINE
V SOBOTO, 26. JULIJA, OB 20
Sodeluje orkester „Zlate zvezde (bivša Planika)
Klobase, ki bodo napravljene v domu pod vodstvom g. Miklavca, bodo na razpolago za dom v soboto, 26. julija, od 8.30 dalje.
».•
!
I
Organización Eslovena
T. E. 651-5885
INMOBILIARIA
HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO

O. E. vam predlaga sledeče ugodne nepremičninske naložbe:
ZEMLJIŠČA:
Rodriguez: Frakcija 30.000 kvadratnih metrov na križišču Acceso Oeste in Malvinas u$s 3 kvadr. meter;
San Martin: Av. Mitre 1100, 1.720 kvadratnih metrov za industrijo u$s 200.000.—;
Transradio: 345 kvadr. metrov; vrednost $ 7.000.000.-—. STANOVANJA:
San Justo: v središču deveto nadstropje (70 kvadratnih metrov) u$s 55.000.—;
San Justo:- 200 metrov od trga, 468 kvadratnih metrov zemlje, 185 kvadr. metrov pokritih, s telefonom u$s 100.000.— ;
Ramos Mejia: hiša (80 kvadratnih metrov), 50 metrov od Avenida San Martin, cena: $ 50.000.000.— takoj in $ 50.000.000.— v petih mesecih.
IZREDNE PRILIKE:
San Justo: v središču hiša (80 kvadr. metrdv pokritih) s telefonom in bazenom u$s 80.000.— ;
Tablada: manjša hiša (45 kvadr. metrov pokritih), PAMI vrednost: $ 39.000.000.—.
Pričakujemo vaš telefonski klic ali obisk, da vas informiramo o ostalem blagu, ki ga imamo na razpolago.
dali gdč. Markovič M„ Janez Krajnik, gdč. K. Jereb in Stane Mustar. Proslavo je zaključil A. Selan s svojim požrtvovalnim pevskim zborom.
'	-č -e
P© športnem svetu
PREJŠNJO NEDELJO se je končalo jugoslovansko nogometno prvenstvo. Ljubljanski Olimpiji je uspelo obdržati se v prvi ligi, iz katere sta izpadla Osijek in zeniški Čelik, prvo mesto pa je osvojila Črve na zvezda iz Beograda. V prvo ligo pa se je vrnil tudi Zagreb ki je zmagovalec druge lige še pred koncem tekmovanja.
NA 13. BALKANSKEM prvenstvu v kolesarstvu, ki je bilo 13. junija v Kranju, sta jugoslovanski mladinska in članska ekipa premagali favorite Bolgare na 100 km progi v ekipni vožnji na kronometer, člani v postavi Polončič, Udovič, Ropret in Bulič so poleg tega postavili tudi enega izmed najboljših povprečnih časov v svetu s 50,035 km/u.
IZ NEPALA sta se 15. junija vrnila kranjska alpinista Marko Stremp-felj in Nejc Zaplotnik, ki sta preučevala steno Lhotseja (8501). Slovenski alpinisti namreč pripravljajo za sezono 80/81 odpravo v Lhotse, kjer naj bi preplezali 3200 metrov visoko steno v „jugoslovanski smeri“.
V PRVI KVALIFIKACIJSKI tekmi za vstop v prvo zvezno rokometno ligo je v Doboju Sloga Bosnaprevoz premagala Afero Celje z 22:18. Toda Celjani so bili z rezultatom še kar zadovoljni, in upajo, da bodo v povratni tekmi v Celju zmagali z večjo razliko golov in si s tem priborili vstop v 1. ligo.
OBVESTILA
Društvo Slovenska Pristava Castelar
vabi otroke in starše na
OTROŠKI DAN
V NEDELJO, 3. AVGUSTA DOPOLDNE
ob 10 sv. maša
takoj po maši otroški kino
ob 12 družinsko kosilo
po zmernih cenah; za otroke polovično. Po kosilu
otroška tombola
z lepimi dobitki
Starši, pripeljite otroke na Pristavo in praznujte z njimi njihov prisrčno veseli dan!
Pristava vas vabi in pričakuje!
LETALSKA VOŽNJA V EVROPO ■
/ T ■ ■' • ' j	' *	s
IZREDNA UGODNOST V
AVGUSTU IN SEPTEMBRU j
■
■ ;
Potovalna Agencija Emona «
■
Simon Raj er
■
Tueuman 1561, 7. nadstr. št. 50 | T. E. 46-9440; od 9--12 in 15—1. ■
»■■■■——«■■■■—■M—«■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
■
■
„S.L.D.G.A.“ VADI j
■
n
■
■
Informativni sestanek ob za- •
ključku polletne bilance. ■
' ■
Slovenski dom v San Martinu E
■
■
j	'	■
SOBOTA, 19. JULIJA	OB 20 ■
■
■
■
Člani in prijatelji, udeležite se! 5
a« mu %. » «¡»aw« mm m

Prof. dr. JEAN JESUS ©LASNIK
specialista za ortopedijo in travmatologijo
MARCELO T. DE ALVEAR 1241, PRITL. CAPITAL FEDERAL	T. E. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.

JAVNI NOTAR
FRANCISC© RAUL CASCANTE
Escribano Público
CANGALLO 1642	BUENOS AIRES
PRITL., PIS. 2 T. E. 35-8827
SOBOTA, 19. julija:
Slovenski dom v San Martinu: Informativni sestanek SLOGE ob zaključku polletne bilance ob 20. uri.
Večer valčkov in polk v dvorani Našega doma v San Justu, v priredbi zveznih odborov SDO in SFZ.
V	Slovenskem domu v Berazategui koline. Začetek ob 20. uri.
PE GI vaja pod vodstvom ge. Lučke Jermanove ob 16.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 26. julija:
V	Slov. domu v Carapachayu večer za proslavitev 20-letnice Doma v priredbi mladine.
V	Slovenski hiši nadaljevanje Filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. Pričetek oh 16. uri v mali dvorani.
V	Slovenskem domu v San Martinu
druge koline s sodelovanjem orkestra Zlate zvezde (bivša Planika).
NEDELJA, 27. julija:
V	Hladnikovem domu obletnica društva Slovenska vas.
Sv. maša za Slovence v farni cerkvi v Hurlinghamu ob 17.30. Spovedovanje od 17 naprej.
SOBOTA, 2. avgusta:
V	Slovaškem domu v Berazateguiju
sv. maša za Boleslava Cvetka idejnega ustanovitelja organizirane slov. skupnosti v Berazateguiju ob 20. obletnici smrti.
Koncert Marijinih pesmi v priredbi SPZ Gallus ob 20. uri v cerkvi Naše Gospe iz Fatime v Lomas del Mirador.
PETEK, 8. avgusta:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 20. uri. Predava dr. Miha Stariha „Vpliv in posledice arterioskleroze“.
SOBOTA, 9. avgusta:
Pevsko glasbeni festival SDO in
SFZ v Slovenski hiši.
ESL0VEN1A LIBRE
Editor y director: Miloš Stare
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980:
za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $	93.000.—; ZDA in
Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. E. 33-7213
* * *

KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z.o.z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T.E. 658-6574 654-6438
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE
PODRUŽNICA:
SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN CORDOBA 129 - T.E. 755-1266 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE
In vstali so pevci!
in Slovenija je slišala njihovo pesem. Pesem materi, pesem zemlji, ki poje v nebesih pod Triglavom.
OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
Nedelja, 27. julija
9.30 Maša za žive in umrle člane društva Popoldne kosilo — domače koline
16.00	Kulturni spored: SLOVENSKA PESEM ŽIVI! Sodelujejo: Slovenska šola, Pevski zbor “Zarja”, Mešani pevski zbor ter Folklorna skupina Govornik: Lojze Rezelj
18.00	Družabni del
Sodeluje orkester: “ZLATA ZVEZDA”
V Marijinem letu 1980 bo GALLUSOV
Koncert Marijinih pesmi
v soboto, 2. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Naše Gospe iz Fatime
(Cerrito 2300, Lomas del Mirador)
80 pevk in pevcev
Zbor Mladenk — vodi ga. Anka Savelli-Gaser Mešani zbor — vodi dr. Julij Savelli Solisti -— orgle
Zadnja točka -— Tomčeva kantata:
MARIJA, KRALJICA SLOVENCEV
Vstopnice so v predprodaji v Dušnopastirski pisarni in pri članih zbora.
V globoki žalosti obveščam prijatelje in znance, da je v nedeljo 6. julija, po ravnokar izpolnjenih 68 letih življenja in po dolgi in'tezki bolezni, umrl previden s tolažili svete vere moj ljubljeni mož, gospod
Jernej Vrhovec
K večnemu počitku smo ga položili v ponedeljek 7. julija na pokopališču Chacarita. Vsemogočni in usmiljen' Bog ga sprejmi v svoje naročje! Priporočam ga v molitev in blag spomin 1
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na zadnji poti. Posebej prav lepa hvala msgr. Antonu Oreharju za opravljene molitve in vodstvo pogreba.
Žalujoči ostali :
Ela Vrhovec, žena
in ostalo sorodstvo v domovini.
Buenos Aires, 7. julija 1980