TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p„ p. |j.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 2	CELOVEC, DNE 7. JANUARJA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Italijani o položaju primorskih Slovencev
Končan tretji krog „SALT“
V Helsinkih so pred kratkim končali tretji krog pogajanj o omejitvi strateškega oboroževanja. Pogajanja sta vodila: sovjetsko delegacijo Vladimir Semjonov, ameriško pa Gerard Smith.
Iz krogov obeh delegacij menijo, da bi utegnili letos spraviti pod streho prvi delni sporazum o omejitvi strateške atomske oboroževalne tekme, o kateri se pogajajo. Istočasno pa je postalo očitno, da pri pogovorih SALT ne gre samo za sam predmet pogajanj.
Letošnjega marca bodo na Dunaju nadaljevali pogajanja o štirih „oborožitvenih sistemih":	o medcelinskih
balističnih izstrelkih, o raketah na podmornicah, o protiraketah in o težkih bombnikih, ki lahko nosijo atomske bombe. Namen razgovora med ameriško in sovjetsko delegacijo o omejevanju jedrskega orožja je zamrzniti raven oboroževanja med obema velesilama, hkrati pa ustvariti relativno stabilno ravnotežje na tem področju ter tako preprečiti negotovost, ki bi izvirala iz nadaljevanja tekme, in omejiti stroške zanje. Pri vsem tem pa gre še za obrzdan ost v odnosih med tema dvema velesilama, hkrati naj bi podprli oborožitveno vzdržnost tudi v odnosih med drugimi državami. To je gotovo glavni med dodatnimi razlogi za nujo, s katero se Sovjetska zveza in Združene države Amerike posvečata osrednjemu vprašanju.
Obe imenovani velesili se namreč bojita, da bi se utegnilo atomsko oboroževanje tudi sicer iztrgati izpod nadzorstva. A že v odnosih med njima so stvari dokaj negotove, o čemer posredno priča spremljava dveh že sklenjenih sporazumov o jedrskem orožju.
Prvi je sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov iz leta 1963, ki prepovedujejo jedrske poskuse v zraku, na zemlji in pod vodo, ne pa pod zemljo.
Drugi pomembni sporazum je pogodba proti širjenju atomskega orožja iz leta 1968. Z njim so se države, ki so se pridružile sporazumu, obvezale, da atomskega orožja ne bodo dajale državam, ki ga nimajo, neatomske države pa, da ga ne bodo sprejemale. V tem času ga je ratificiralo 61 dežel, podpisalo pa ga je še 36 držav. Kitajska in Francija sta dejali, da sporazuma ne bosta podpisali, pač pa je Francija izjavila, da bo spoštovala njegova določila.
Ta dva sporazuma pa nista zajezila širjenja atomske zmogljivosti po drugih poteh.
Pomembno se je povečala tudi potencialna atomska moč nekaterih držav, ki niso opravile nobenega atomskega poskusa. Po raziskavah londonskega inštituta za strateške študije in stockholmskega inštituta za mirovne raziskave deluje danes v 55 državah 748 atomskih reaktorjev. Stranski proizvod njihove dejavnosti, ki je namenjen miroljubnim smotrom, je tudi atomski material, iz katerega bi bilo možno izdelati 1000 „malih" jedrskih bomb na leto.
Nekako do leta 1969 so razpolagale samo članice atomskega kluba s postopki za pridobivanje urana. Sedaj ga že Japonska, Zahodna Nemčija, Švedska, Norveška, Belgija, Holandska in Južna Afrika eksperimentirajo zunaj atomskega kluba s cenenimi Procesi za pridobivanje obogatenega urana. Njihovi poskusi niso namenjeni
Ilustrirana revija „Panorama“, ki izhaja v Milanu, je v svoji zadnji številki posvetila daljši članek položaju Slovencev v Italiji — predvsem na Tržaškem — in to v zvezi s sporom, ki je v zadnjem času nastal okrog mednarodnega položaja bivše cone B; sicer v drugem članku v isti številki list obsoja nepotrebni „iredentizem" ter namiguje, da bi iredentistična gonja utegnila izzvati tudi ponovno načetje mednarodnega položaja bivše cone A.
Pisec članka se je tudi sestal z nekaterimi predstavniki slovenskega javnega mnenja, in sicer z nabrežinskim županom dr. Dragom Legišo, tržaškim občinskim odbornikom Rafkom Dolharjem, deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko, ravnateljem slovenskega gledališča Filibertom Benedeti-čem, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Stanislavom Renkom in ravnateljem Slovenskega učiteljišča Jankom Ježem.
Dr. Legiša, eden izmed podpisnikov spomenice na predsednika vlade Colomba, je italijanskemu novinarju svetoval, naj samo vzame v roke telefonski spisek, da bo že po priimkih lahko presodil, koliko je Slovencev v Trstu in drugod v naši deželi; vendar so Slovenci potisnjeni vstran. Dr. Dolhar je kritiziral sistem večnega odlašanja, ki se uveljavlja, ko gre za reševanje narodnostnih problemov. Dr. Štoka je opozoril na hude posledice fašistične prepovedi uporabe slovenskega jezika na sodiščih, ki je še danes v veljavi. Inž. Renko je omenil Tržaško kreditno banko, ki ji še vedno ni bilo
Po pomilostitvi šestih Baskov (njihove kazni so spremenili v 30 letni zapor), ki jih je vojaško sodišče v Burgosu obsodilo na smrt, se je položaj v Španiji vsaj navidezno pomiril. Delavci so se vrnili na delovna mesta, trgovine so spet odprte, niti v baskovskih pokrajinah ni več demonstracij. Pač pa ima sedaj besedo Francova policija, ki je začela kruto preganjati vse tiste, ki so si v preteklih dneh upali protestirati proti smrt-
Italija napovedala mednarodno akcijo za odpravo smrtne kazni
V zvezi s procesom v Burgosu in Leningradu je italijanska vlada v Rimu objavila noto, v kateri pravi, da je po veleposlaništvih v Moskvi in Madridu opozorila tamkajšnje oblasti o zaskrbljenosti in razburjenosti italijanskega javnega mnenja in posredovala za pomilostitev obsojencev. „K sreči — se nadaljuje nota vlade — so pri dveh zainteresiranih vladah prevladali tisti človečanski razlogi, ki so jih navedla italijanska predstavništva."
Nota pravi dalje, da je italijanska vlada glede na zadnje dogodke sklenila ponovno sprožiti na OZN predlog, po katerem naj bi svetovna organizacija odobrila obvezujočo resolucijo o prepovedi smrtne kazni.
izdelovanju atomskih bomb, vendar bi v primeru, če bi se jim zdelo potrebno, lahko izdelovale atomske bombe.
Poleg tega je 23 držav, ki nimajo raket ali bombnikov za prenašanje atomskih bomb, a bi si ta atomska vozila lahko zgradile.
Vse te razmere pritiskajo na obe velesili, ki se pogajata o omejitvi strateškega atomskega orožja in vobče oboroževalne tekme. Potemtakem so torej štirje glavni dejavniki, ki silijo velesili, da se čimprej zedinita. Prvi je potreba po zagotovitvi relativno stalnega
podeljeno pooblastilo za poslovanje s tujino. Filibert Benedetič je obžaloval, da so slovenske kulturne ustanove deležne mnogo manjših javnih podpor kot italijanske. Dr. Jež je zlasti opozoril na neurejeni položaj slovenskih šolnikov.
Pisec članka se je sestai tudi z javnimi delavci italijanske narodnosti. Senator Šema je predložil zakonski osnutek za ureditev pravnega položaja Slovencev v Italiji. Prefekturni podkomisar Molinari je navedel, koliko troši italijanska država za slovenske ustanove (omenil je tudi pol milijarde za gradnjo Kulturnega doma, ni pa pripomnil, da je bil ta denar nakazan na podlagi Londonskega sporazuma v nadomestilo za požgani Narodni dom). Državni podtajnik Belci meni, da je tudi graditev tovarne Grandi motori pravzaprav koncesija Slovencem, češ da je bila ta tovarna zgrajena za to, da bo dala Slovencem delo. (V Boljuncu so ljudje seveda drugačnega mnenja, ker dobro vedo, kako so prišli ob zemljo in koliko domačinov bo tovarna zaposlila).
Pisec je zbral tudi sicer precej podatkov o preteklosti in sedanjosti ob meji ter se je potrudil, da bi problem slovenske narodnostne skupine prikazal italijanski javnosti v celoti.
Aldo Rizzo v isti številki lista »Panorama" brani gledišče, da je iredentizem nesmisel, saj bi revizija meja v Evropi povzročila ne-dogledne motnje in nove razprtije med narodi in državami.
nim obsodbam in madridskemu režimu. Sodna razprava proti šestnajstim baskovskim domobljubom je trajala 20 dni, ki se je končala takole: 6 jih je bilo obsojenih na smrt, ostali obtoženci pa so dobili 12 do 72 let zapornih kazni.
Politični opazovalci v Madridu so k temu zadnjemu aktu izjavili, da so zlasti protesti in pozivi po pomilostitvi iz zahodnega sveta, s katerim išče Franko že leta sem dobre stike, in kritika obsodbe s strani katoliške Cerkve odločilno vplivali na spremembo razsodbe. Poleg tega so v Madridu mnenja, da bi izvršitev smrtne kazni koristila samo sovražnikom Francovega režima, nasprotja v deželi pa bi se še bolj zaostrila.
Moskovsko vrhovno sodišče preklicalo smrtni obsodbi
Prav tako so koristili protesti zahodnega sveta v razsodbi leningrajskega sodišča. Le-to je namreč izreklo proti skupini enajstih oseb (od teh 9 Judov), ki so nameravali ugrabiti sovjetsko letalo dve smrtni obsodbi. Kot poročajo iz Moskve, je prizivno sodišče sovjetskega glavnega mesta znatno ublažilo kazni, in sicer smrtni kazni na 15 let zaporne kazni, ostalim pa na manjše zaporne kazni.
Sklep moskovskega sodišča, da spremeni smrtni obsodbi v zaporno kazen, je naletela
medsebojnega ravnotežja, drugi je potreba po omejitvi stroškov za nadaljnjo tekmo, tretji je strah pred širjenjem atomskega orožja in raket, ki ga lahko prenašajo na cilje, četrti dejavnik pa je Kitajska, ki danes razpolaga z atomskim orožjem in raketami srednjega dosega, ki lahko nosijo atomske naboje. Zaenkrat za obe velesili Kitajska ne pomeni nevarnosti, toda v zvezi s tempom kitajskega jedrsko-raketnega razvoja bi lahko to bilo že kmalu, saj vemo, da so se izvedenci že nekajkrat v tem oziru ušteli.
v svetu na odobravanje. Med prvimi je izrazil svoje zadovoljstvo glavni tajnik OZN U Tant. Tudi »Židovski svetovni kongres" je sprejel vest z zadovoljstvom, vendar je v poročilu poudaril, da so dolge zaporne kazni pretežke. Kongres predlaga revizijo procesa, do katere naj pride javno in ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.
Izraelska ministrska predsednica gospa Golda Meir je izrazila zadovoljstvo telaviv-ske vlade, vendar je dodala, da bo nadaljevala prizadevanje na mednarodni ravni, da bi v Sovjetski zvezi napravili konec procesom proti Židom.
V Vatikanu so izrazili olajšanje in zadovoljstvo ter ugotovili, da niso bila prizadevanja Svete stolice zaman.
Kirchschiager in Sima o slovenski in hrvatski narodnostni skupini v Avstriji
»Jugoslavija je pristopila k avstrijski dr- • žavni pogodbi, zato ima pravico, da zahteva izpolnitev člena 7, ki se nanaša na slovensko in hrvaško narodno skupino," je izjavil avstrijski zunanji minister Kirchschiager minuli teden v televiziji na Dunaju, ki je del svojega dnevnika posvetila vprašanju slovenske manjšine na Koroškem. Kirchschiager je priznal, da Avstrija še vedno ni izpolnila vseh obveznosti in dejal, da je treba rešiti vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem. Koroški deželni glavar Hans Sima je v istem intervjuju izjavil, da je, kljub nesporazumu v zadnjem času, nadaljevanje politike dobrega sosedstva in s tem poglobitev prijateljskih odnosov s Slovenijo edina alternativa Koroške.
Poslanec Škerk o pravicah Slovencev v Italiji
Slovenski poslanec Albin Škerk je zahteval v rimski poslanski zbornici, da se preda njegov zakon o priznanju nacionalnih pravic in o obrambi slovenske nacionalne skupnosti v deželi Furlaniji — Julijski krajini v razpravo v pristojno komisijo. Ob tej priložnosti je govoril deset minut in je obrazložil osnovne značilnosti zakonskega načrta. Med njegovim govorom so ga grobo prekinili fašisti. Škerk je ostro odgovoril in je opozoril na kriminalne odgovornosti fašistov na škodo Slovencev. Slovenski poslanec je tudi obrazložil spomenico, ki so jo podpisali politični predstavniki vseh Slovencev in ki zahtevajo, da jih sprejme predsednik vlade Colombo. Končno je obsodil zadnje fašistične izgrede v Trstu in podčrtal, da je vse tržaško prebivalstvo te izgrede obsodilo.
Zahtevo poslanca so odobrile vse skupine z izjemo misovcev.
Tragedija po nogometni tekmi
66 mrtvih in 90 ranjenih, je krvavi obračun tragedije, ki se je odigrala v Glasgovvu ob koncu nogmetne tekme med tamkajšnjima moštvoma »Rangers" in »Celtic". Ko je množica zapuščala igrišče, se je pod težo ljudi zrušila železna ograja ob stopnišču, tako da je na desetine ljudi padlo nekaj metrov niže na drugo skupino gledalcev, ki so prav tako odhajali iz stadiona.
Potniško letalo je strmoglavilo
Letalo vrste „comet“ egiptovske letalske družbe je strmoglavilo 2. januarja pred pristankom na letališču v Tripolisu. Vsi potniki in posadka so izgubili življenje, in sicer je bilo vsega skupaj 19 potnikov in sedem člankov posadke. Med potniki je bil tudi bivši član alžirskega olimpijskega odbora in predsednik alžirske nogometne zveze.
Pomilostitve v Španiji in Sovjetski zvezi
OD TEDNA DO TEDNA
JUGOSLAVIJA DOBI KOVANCE ZA OZN
IN KOVANCE ZA 2 IN 5 DIN
Februarja bodo dobili v Jugoslaviji v obtok kovani denar za 2 in 5 dinarjev. Kovanci za 2 dinarja bodo tehtali 5 g in bodo imeli premer 24,5 mm, tisti po 5 dinarjev bodo tehtali 6,27 g in bodo za tri milimetre večji.
V omejenih količinah bodo prišli v obtok posebni kovanci za 2 in 5 dinarjev ob akciji Združenih narodov za boj zoper lakoto. Ti kovanci se bodo ločili od rednih 2-dinar-skih in 5-dinarskih kovancev samo na hrbtni strani oznaka FAO in letnico 1970.
TITO FEBRUARJA V KAIRU
Kairski časopisi poročajo, da bo predsednik Tito na povabilo egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata dopotoval na obisk v Egipt (ZAR) februarja letos.
KANDIDAT ZA GLAVNEGA TAJNIKA OZN
Cejlonski poslanik Hamilton Amerasinge, ena izmed najpomembnejših azijskih osebnosti v Združenih narodih, je zatrdil, da bi bil pripravljen kandidirati za položaj glavnega tajnika svetovne organizacije, če bo U Tant konec tega leta hotel odstopiti.
U Tantov drugi petletni mandat se končuje z zadnjim dnevom leta 1971. Zdaj je star 62 let. Opazovalci sodijo, da v tretje ne bo kandidiral.
PAPEŽ PAVEL VI. ODLOČNO
PROTI RAZPOROKI
Pred kardinalksskim zborom je papež Pavel VI. odločno nastopil proti zakonu o raz-poroki, ki ga je sprejel italijanski parlament. Papež je poudaril, da je Cerkev že načelno proti razporoki, pri tem pa je treba tudi upoštevati, da zakon o razporoki nasprotuje določilom konkordata, ki je bil sklenjen med Sv. stolico in italijansko državo I. 1929. V Vatikanu so bili zaradi izglasovanja zakona o razporoki toliko bolj presenečeni, ker je bil Vatikan pripravljen na pogovor o razlagi konkordata.
KARDINAL VIŠINSKI ZA SPRAVO
MED POLJAKI
Med svojo pridigo v katedrali sv. Janeza v Varšavi je kardinal Višinski prebral pismo papeža Pavla VI., v katerem je rečeno, da papež z vznemirjenjem sledi dogodkom na Poljskem in vroče moli za poljske vernike, pa tudi za popoln mir. Kardinal je pripomnil, da so bili zadnji dogodki izredno tragični, skoraj edinstveni v poljski zgodovini. Vsakdo se mora čutiti odgovornega zanje, prav tako tudi škofje in tudi on sam. Vernike je pozval, naj se medsebojno ne obtožujejo, pač pa naj se skušajo sporazumeti, morajo si odpustiti; vprežejo naj se v voz, da bi domovino izvlekli iz stiske. Nastopil je čas, ko mora zavladati pravi krščanski duh. Božič naj zbudi upanje, da na Poljskem zavlada prava demokracija v krščan-
skem duhu in da pride do plodnega sodelovanja vseh državljanov, ki imajo pravico do svobode, spoštovanja, ljubezni in svobode vesti.
GIEREKOVI MEDENI TEDNI
BODO KRATKI?
Švicarski list „La Tribune de Geneve" meni, da bodo Gierekovi medeni tedni" verjetno kratki. List pripominja, da je bilo znano, da je Gomulka zaradi gospodarske krize v hudi zadregi. Gierek (novi vodja poljske partije) je stopil na svoje mesto pozimi, to je v neugodnem času, ko bo težko navdušiti delavstvo za ustrezno sodelovanje za zboljšanje gospodarskega položaja. Nujna je večja liberalizacija v gospodarstvu, samo vprašanje je, kako jo izvesti spričo prednosti, ki jih uživajo „aparatčiki“. Vprašanje je tudi, ali bo Moskva podprla Giereka. Tudi sam general Moczar je še uganka. Kot vodja ..partizanov" je pristaš večjega reda in avtoritete, vendar sloni njegov vpliv bolj na protisionistični politiki kakor protisovjetski. General Moczar je dobro povezan z vojsko, toda prav tako tudi z intelektualci.
BELGIJA POSEBNA
ZVEZNA DRŽAVA
Ministrski predsednik belgijske vlade Ey-skens je po vztrajnem prizadevanju le uspel pred parlamentom s svojim načrtom za pre-osnovo ustavnega ustroja Belgije. Seveda ostane še vedno odprto vprašanje, ali bodo končno prenehali v novih razmerah spori med Flamci in Valonci, ki sestavljajo državo. Bivši zunanji minister Paul-Henri Spaak je v listu „Le Soir" kritiziral ministrskega predsednika Eyskensa, češ da dvomi, da bi njegove čarovnije uspele. Ministrski predsednik se ni dal omajati.
Belgija bo odslej zvezna država, to je »država skupnosti in dežel" (Etat communau-taire et regional). Sestavljajo jo tri dežele, Valonija, Flamska in Bruselj ter tri kulturne skupnosti — francoska, nizozemska in nemška. Obstajale bodo štiri jezikovne dežele — francoska, nizozemska, nemška in dvojezična dežela Bruselj. Parlament bo skupen, vendar bo glede kulturnih zadev sklepal po svoji narodnostni sestavi, vsak odsek bo sklepal o zadevah svoje kulturne skupine. Valonci (francoske narodnosti) bodo v parlamentu v manjšini, vendar bodo imeli pravico upreti se zakonom, ki bi škodovali ali prizadeli njihovo narodnostno skupino.
UMRL ZNANI ŠPIJON CICERO
Najbolj znani vohun druge svetovne vojne Eliezar Bazna, znan kot Cicero, je umrl v Munchnu.
Cicero je bil človek, ki je izdal najpomembnejše britanske in zavezniške skrivnosti Hitlerjevi Nemčiji, med drugim tudi točen datum zavezniškega izkrcavanja v Normandiji leta 1944. Za prodana obvestila
je dobil fantastično vsoto 300.000 funtov šterlingov, ki naj bi mu omogočili brezskrbno življenje po vojni. Ko pa je hotel naložiti denar v hotelirstvo, se je pokazalo, da je ves ponarejen.
Cicero je potem zahteval od vlade kanclerja Adenauerja, naj mu povrne škodo, seveda pa ta ni marala slišati za kaj podobnega.
Cicero je napisal potem svoj življenjepis, ki je postal zelo bran in mu je prinesel kopico denarja, enako kot film, ki so ga posneli o njem in je igral James Mason naslovno vlogo.
Cicero je živel v Zahodni Nemčiji in o njem ni bilo slišati mnogo, razen občasnih novinarskih sestavkov o tem, da se najslo-vitejšemu vohunu druge svetovne vojne godi najbolje.
GRŠKI POLKOVNIKI
BODO »OZDRAVILI11 TISK
Grški državni tajnik za informacije George Georgalas je napovedal» »ozdravljenje" grškega tiska. Za novinarski poklic bodo izdali poseben zakon, ki naj bi preprečil, da bi časnikarji poročali o dogodkih in jih komentirali po svoji volji.
MAOISTI GROZIJO AMERIČANOM
NA IRSKEM
Irski revolucionarji, organizirani v organizaciji Sinn Fein, pa tudi v tajni »irski republikanski vojski", pošiljajo ameriškim diplomatom v Dublinu brzojavne grožnje. V omenjenih organizacijah se uveljavljajo maoisti. Po telefonu grozijo nameščencem ameriškega veleposlanika, da jih bodo ugrabili.
NIKOLAJ ŠVERNIK UMRL
Znani voditelj sovjetske partije in bivši državni predsednik Nikolaj Švernik je umrl v 82. letu starosti v Moskvi.
JARRING BO SPET PREVZEL MISIJO
Na sedežu Združenih narodov se je zvedelo, da bo sredi januarja posebni U Tantov predstavnik za rešitev krize na Bližnjem vzhodu Gunnar Jarring skoraj zanesljivo ponovno prevzel svojo misijo.
VRNITEV Z JETNIŠKEGA OTOKA
Grški polkovniški režim je v sredo izpustil sto političnih zapornikov z otoka Leros, kamor so spravili po državnem udaru 21. aprila 1967 skoraj 5000 ljudi. Na sliki: jetniki se pozdravljajo s svojci ob vrnitvi v atensko pristanišče Pirej.
PISATELJ DEBRAV
IZPUŠČEN NA SVOBODO
Po treh letih in 26 dneh zapora so bolivijske oblasti osvobodile francoskega novinarja in filozofa Regisa Debraya.
Regisa Debraya so 27. novembra 1967, ko je bil star 29 let, obsodili na trideset let zaporne kazni zaradi sodelovanja pri gverili, ki jo je takrat vodil „Che“ Guevara. Od takrat je bil zaprt v zloglasnem bolivijskem zaporu v Camiriju. V teh treh letih so z vse-
ga sveta prihajale do bolivijskih oblasti zahteve, naj osvobodijo intelektualca. Tovrstne zahteve sta med drugimi postavila tudi Francois Mauriac in Jean Paul Sartre; po neuradnih vesteh je za Debrayevo osvoboditev interveniral sam sv. oče Pavel VI.
SPORAZUM O VOJAŠKEM UMIKU
Združene države Amerike so letos privolile, da bodo do junija letos umaknile iz Japonske 12.000 svojih vojakov in večino letal vrste »phantom".
Sporazum o tem je bil dosežen na sestanku ameriško-japonskega posvetovalnega odbora za vprašanja varnosti.
Novico o sporazumu je sporočilo japonsko zunanje ministrstvo.
AMERIKA PROTI PRODAJI
RAČUNSKIH STROJEV
SOVJETSKI ZVEZI
Nixon in britanski premier Heath sta se sporazumela glede novih vprašanj, glede izvoza angleških računskih strojev (kompju-terjev) s Sovjetsko zvezo pa nista dosegla sporazuma. Amerika je proti temu, da bi Velika Britanija prodala Rusom za 25 milijonov dolarjev računskih strojev, medtem ko je London zadevno kupčijo že zaključil. Američani sami omejujejo izvoz podobnih naprav v Sovjetsko zvezo. Amerika ima dovolj sredstev, da bi pritisnila na Veliko Britanijo. Američani so namreč vložili mnogo denarja v tovarne računskih strojev tudi na Angleškem.
ZA VOHUNSKO SLUŽBO
je v ZDA dovolj poskrbljeno. Tako poroča ameriški časopis „Newsweek“, da imajo Američani v Evropi 300.000 vojakov; od tega števila jih je 50.000 dodeljenih vohunski službi.
AMERIČANI NOČEJO
BAKTERIOLOŠKE VOJNE
Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vojaško poveljstvo štirih oporišč za bakteriološko orožje (Pine Bluff, Montagnes-Rocheuses, Fort-Detrick, Beale) dalo nalog, da se vse zaloge tega orožja uničijo. Na tiskovni konferenci je polkovnik Gerard VVatson dejal, da bo kemična sestava in količina tega orožja ostala tajna.
ATOMSKI POSKUSI KRIVI LEVKEMIJE
Trije vrhunski ameriški znanstveniki menijo, da utegnejo radioaktivni ostanki po poskusu z atomsko bombo v Nevadi povzročiti levkemijo in raka pri še nerojenih otrocih.
Dr. Robert Freedman, Ernest Sternglass in John Tovvnsend z univerze v Pittsbourgu kažejo, da se levkemija in rak pojavljata pri otrocih, rojenih v normalnih okoliščinah, enkrat v tisoč primerih. Bolezen pa je dvakrat pogostejša, če je bila nosečnica v radioaktivnem ozračju, kjer je zarodek za radioaktivnost tisočkrat občutljivejši kot odrasel človek.
Preden se pokažeta rak ali levkemija pri tako poškodovanem zarodku, minejo tri leta.
......................................................................................................................................................iiiiih
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
Odmevi Titove odpovedi
Da je bila odpoved Titovega obiska neljuba Rimu, lahko takoj ugotoviš po pisanju velikih italijanskih dnevnikov, ki niso sicer neposredno glasila vladnih strank, temveč so predvsem informativne narave ter plavajo nekako po sredini, da bi zajeli čim več bralcev. Prav zato je njihov vpliv na javno mnenje toliko večji. Med temi listi je treba omeniti »Stampa" in »Corriere della sera", ki sicer rada sili na desno.
Treba je bilo najti opravičilo pred široko italijansko javnostjo in oba omenjena velika dnevnika sta bila takoj nared: Tito je zašel v klešče slovenskih in hrvatskih nacionalistov, pravih šovinistov... Da, nič manj kot šovinizem očitajo ti listi Slovencem in »Corriere della sera" gre tako daleč, da si pomaga s citati tudi iz koroških listov (»Karntner Tageszeitung" in »Volkszei-tung").
Kaj čudno modrovanje! Med nacionalistične in šovinistične narode torej sodijo Slovenci, ki jim hoče rimska politika zopet zapreti vrata na morje, ko so jim bila ta vrata od Štivana do Žavelj že zaprta z mirovno pogodbo ter so jim bile odsekane de-
bele veje od njihovega narodnega debla na Koroškem in v Primorju — tako da danes vsa meja nasproti Avstriji in Italiji teče po njihovem narodnem telesu... Ne verjamemo, da bi bili v Rimu kar čez noč pozabili, da je biia razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja vendar kompromis, ki je Italiji po zgubljeni vojni in podpisu mirovne pogodbe iz leta 1947 omogočil prihod v Trst. To je bil za Jugoslovane in zlasti za majhen narod dveh milijonov ljudi, ki mu stojita nasproti dva velika naroda (italijanski s 53 milijoni in nemški z 80 milijoni) težak kompromis.
„UN PICCOLO PAESE“
Prav čudno je opisal Giorgio Fattori politične in gospodarsko-socialne razmere v Jugoslaviji, da bi razložil vzroke odpovedi Titovega obiska. »Stampa" je namreč pisala tudi o »kaotičnih razmerah", v katerih živi Jugoslavija — „un piccolo paese" (majhna državica). Jugoslovani so bili vedno vajeni živeti v nenehni krizi, milijon jih je v nenehni pripravljenosti, da planejo v gverilski boj, v ta namen hranijo orožje kar doma.
Pustimo polemiko ob strani. Samo nekaj
o »majhni in revni deželici". Logika takšnega modrovanja je očitno v tem: italijanskemu ljudstvu mora biti pač vseeno, ali je državni poglavar »majhne in revne dežele" prišel ali ni. Kupčije s to majhno deželo pa niso tako majhne. Recimo enkratni nakup 40 električnih lokomotiv pri »Ansaldu" ali za 3 milijarde lir tovornjakov „OM“. Ta majhna deželica je letos v Italiji kupila za 230 milijonov dolarjev blaga. Giorgio Fattori gotovo tudi ne ve, da so tržaški trgovci dali Jugoslovanom vzdevek »Amerikanci", ker toliko trošijo v Trstu.
LEKCIJE JE LAHKO DAJATI DRUGIM
Rimski dopisnik velikega zahodnonem-škega lista „Die Welt“ Friedrich Meichsner je svoj sestavek spričo odpovedi Titovega obiska »Madež na pax adriatica" zaključil takole:
»Socialistični .Avanti’, ki je v preteklih letih pritiskal na politike Nemške zvezne republike z vso silo, naj vendar v interesu popustitve evropske napetosti spravijo s tega sveta problem meje na Odri in Nisi, je prišel zdaj s presenetljivo naivnostjo do spoznanja, »da čas še ni dozorel, da bi se Italija skupno z Jugoslavijo lotila tako delikatnega
tržaškega vprašanja. Doslej smo s te strani vedno čuli, da si ne moremo zamisliti popustitve evropske napetosti brez neodložljive potrebe, in zdaj naj bi za Trst nenadoma veljala druga merila kakor za nemško-polj-sko mejno vprašanje?"
PODOBNO MNENJE ITALIJANSKE
KRŠČANSKO-DEMOKRATIČNE LEVICE
V istem smislu je pisala te dni »Politica", glasilo levice v krščansko-demokratski stranki, ki izhaja v Firencah. List je namreč ugotovil, da se rimska politika ne ravna po nasvetih, ki jih italijanski politiki dajejo drugim. Tako se je na pr. zahodnonemški kancler Brandt odrekel nekdanjim nemškim predelom na vzhodu v korist Poljske. Zunanja politika sedanje rimske koalicijske vlade pa se še do danes ni odrekla ozemlju bivše cone B.
ODMEVI V SLOVENIJI
Ni Slovenca, ki ne bi odobraval odpovedi obiska predsednika republike Tita v Rimu, kakor so bili vsi mnenja, da bi tak obisk bil vsestransko koristen. To je splošno mnenje, ki ga je slišati, ko govoriš z ljudmi.
—šk—
KOROŠKI SLOVENCI GOSTOVALI V TRSTU:
»Koroški večer” v Kulturnem domu
Kot je znano, so se spominske prireditve Narodnega sveta koroških Slovencev tudi udeležili oz. aktivno sodelovali zastopniki tržaških in goriških Slovencev. Ob tej priliki so imeli naši zamejski bratje s Primorskega priložnost, tako preko spominske proslave kot tudi v raznih osebnih pogovorih še globlje spoznati bridko usodo ter v marsikaterem pogledu žalostno, na vsak način pa težavno problematiko koroških Slovencev. Zato so sklenili, da bodo koroški Slovenci priredili dne 20. 12. 1970, ob sodelovanju Goričanov in Tržačanov, v tržaškem Kulturnem domu „Koroški večer", kjer se je slavnostni govornik Reginald Vospernik v glavnem spomnil sledečih, za nas koroške Slovence izredno važnih dogodkov: e 109-letnice prvih ljudskih taborov:
Pred 100 leti so se namreč naši predniki na taborniških zborovanjih zavzemali za upravno enoto vseh tedanjih Slovencev v sklopu avstro-ogrske monarhije; vrhu tega pa so odločno zahtevali od avstrijskih obia-
Moški zbor »Mirko Filej“, čigar dirigent je Zdravko Klanšček, je na tem večeru zastopal slovensko Gorico. Priznati moramo, da je bila izbira njihovih pevskih točk jako posrečena. Zapeli so nam „Pozdrav Korotan-ki“ (Emil Komelj), nato dve kompoziciji Lojzeta Bratuža, namreč „Kaj viharjev bi se bali" in „Kraguljčki“ ter še A. Foersterjev ..Večerni Ave“ in ..Zdravljico", katero je uglasbil Ubald Vrabec. Zlasti „Kaj viharjev bi se bali" ter „Kraguljčki“ sta močno ugajali. Skladatelj teh dveh kompozicij je priredil pesem o „Kraguljčkih“ ravno v času močnega razcveta italijanskega fašizma; hotel je s to pesmijo na svoj način skicirati trpljenje ter življenjsko upanje majhnega slovenskega naroda, a se je moral zaradi tega predčasno ločiti od tega sveta. Narodni nestrpneži so ga zastrupili z bencinsko mešanico, njegovi pevci pa so mu, ko je umiral, v slovo še enkrat zapeli njegove „Kraguljčke“. Prav bi bilo, če bi se tudi naši pevci naučili „Kraguljčke“ kot tudi
Večer slovenske poezije v Gradcu
Pred kratkim je bil v prostorih Forum Stadtparka večer slovenske poezije, na katerem so v nemških prevodih predstavili pesniško delo mlajših slovenskih avtorjev. Tako so prebrali pesmi Andreja Brvarja, Hermana Vogla, Vena Tauferja, Francija Zagoričnika, Aleša Kermaunerja, Tomaža Šalamuna in Iztoka Geisira-Plamna.
Od omenjenih pesnikov so se literarnega večera udeležili Herman Vogel, Andrej Brvar, Veno Taufer in iztok Geister-Plamen. Občinstvo, med katerim je bilo tudi nekaj slovenskih študentov iz Gradca, se je po koncu branja poezije zanimalo za ideologijo sodobnega slovenskega pesništva. V razpravi je prišlo do zanimivih soglasij in nesoglasij, pač do vsega tistega, na kar usmerja človekovo miselnost, pesnikova prisotnost v sodobnem ali kateremkoli drugem svetu.
Hkrati z literarnim večerom so odprli tudi razstavo likovnih del akademskih slikarjev Zmaga Jeraja in Lojzeta Logarja.
sti konkretizacijo pravic, ki jih dandanes na-splošno označujemo kot človečanske pravice, ter njih realizacijo.
® 50 let plebiscita na Južnem Koroškem:
Plebiscit je odločil v prid tedanje Nemške Avstrije (Deutsch-dsterreich), vrhu tega pa še obljubil koroškim Slovencem svoboden razvoj njihovega življa ter podporo s strani večinskega naroda. Koroški Slovenec je tudi takrat verjel obljubam sodeželana — Nemca; ko pa je zaprosil za uresničitev pravic, ki so mu bile prej svečano obljubljene, se je moral namesto le-teh spoprijazniti s ponemčevanjem ter nazadnje še s politično histerijo Adolfa Hitlerja.
•	25- letnice konca 2. svetovne vojne:
Hitler si je hotel docela osvojiti Evropo in
to v znamenju nemškega nadnaroda. Pri tem so se njegovi koroški somišljeniki in aktivisti, sosedje slovenskega Korošca, med drugim posluževali tudi načela „Macht mir dieses Land deutsch!" ... dokler ni napočil 8. majnik 1945!
•	15-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe:
S to državno pogodbo se je Avstriji posrečilo otresti okov zasedbenih sil. Postala je zopet svobodna, suverena država, hkrati pa se je obvezala, da bo dosledno izpolnjevala določbe, ki jih ji narekuje ta politični dokument iz I. 1955. Preostane le še vprašanje, v koliko je Avstrija dejansko realizirala te določbe, npr. glede člena 7 in njegovih členov.
Predstavnik Slovenske prosvete Marij Maver se je v svojem pozdravnem govoru spomnil v letu 1970 umrlih slovenskih kulturnih ustvarjalcev Franceta Bevka, avtorja znanega romana „ Kaplan Čedermac", Stanka Majcna ter velikega gledališkega u-metnika Staneta Severja, ki je umrl v soboto, 18. decembra 1970. Med častnimi gosti je Maver pozdravil pokrajinskega svetovalca Draga Štoko, skladatelja Ubalda Vrabca, župana devinsko-nabrežinske občine dr. Draga Legišo, škofovega vikarja Škerlja ter generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuša. Navzočnost generalnega konzula Trampuša, starega znanca in velikega prijatelja vseh zamejskih Slovencev, je nas Korošce posebno razveselila; saj je on dober poznavalec razmer na južnem Koroškem.
Po pozdravu so nastopili „Fantje izpod Grmade" pod vodstvom Iva Kralja. Zapeli so nam m. dr. tudi koroško narodno „Je na Dravci mehla", katere harmonizator je Miro Kernjak. Lepo so jo zapeli — zato jim velja prisrčen „Bog plačaj" ali po domače Povedano: „Buh vonej"!
„Kaj viharjev bi se bali"; kajti melodiji zvenita pretresljivo, vsebini pa v polni meri zajemata zgodovino ter usodo vseh Slovencev, zlasti pa še nas zamejskih Slovencev. Goričanom se iz srca zahvaljujemo, da so nam odprli pogled v bogastvo teh dveh Bra-tuževih glasbenih stvaritev.
Koroške Slovence je zastopal mešani zbor prosvetnega društva „Danica“, zbor, ki je že na spominski proslavi Narodnega sveta vzbudil močno začudenje zaradi svoje pevske kvalitete. Nič drugače ni bilo v Trstu. Pevovodja Hanzej Kežar je naše pevce in pevke s svojo spretno pevsko roko dobro, da, izvrstno pripravil na ta vsekakor važen nastop. In tako so Šentvidčani želi ne samo močan, temveč predvsem prijateljski aplavz, ki so si ga brezdvomno krvavo zaslužili. Treba je samo upoštevati, da so to sami amaterji, ki morajo poleg svojih vsakdanjih službenih opravkov hoditi po enkrat tedensko na pevske vaje; so potemtakem idealisti, katerih je dandanes vedno manj... tudi v vrstah naše narodne skupnosti.
„Danica“ je predvajala pretežno slovenske koroške narodne pesmi, hoteli so pač vpeljati tržaške gostitelje ter naše brate iz goriškega okraja s temi pesmimi v kulturni dom slovenske Koroške, ki pri nekaterih — in teh ni malo — ali ne eksistira ali pa jo hočejo preobleči s krinko nemške »nadkul-ture". Zlasti so užgale S. Miheličeva „Puo-bič", L. Kramoičeva „Tam, kjer teče bistra Zilja", P. Kernjakova „Mamici“ ter „Koroška", ki jo je spesnil Valentin Polanšek na Obirskem, uglasbil pa Radovan Gobec. Ob tej priliki naj čestitamo še zborovodji Han-zeju Kežarju k njegovemu, sicer težkemu, pa nič manj uspešnemu kulturnemu delovanju, celotnemu zboru pa želimo še obilo sreče ter uspeha v njegovem nadaljnjem prosvetnem delu za koroške Slovence!
Biio je lepo, zlasti pa prijateljsko srečanje. Sprejem naših gostiteljev je topel ter nadvse prisrčen in tako se je kaj brž posrečilo urediti pravi kontakt med Primorci ter Korošci. Kajti: usoda primorskih ter koroških Slovencev je v bistvu ista. Boriti se moramo iz dneva v dan za svoj narodni obstoj, vedno znova moramo opozarjati italijanske oz. avstrijske oblasti na uresničitev naših elementarnih narodnih pravic. To spoznanje naj bi se še bolj ukoreninilo v našem narod-no-poiitičnem-kulturnem delovanju, naj bi tvorilo podlago bodočemu medsebojnemu spoznavanju, združevanju ter skupni pomoči. Ta zavest skupne usode pa nas je brez kakih dolgih ovinkov združila v lepo domačo — slovensko družino!
Janko Kulmež
2. koroški kulturni dnevi
Pri 2. koroških kulturnih dnevih, ki so trajali tri dni, in sicer od ponedeljka, 28. do srede 30. decembra, katerih glavna tema je bila »Zgodovinska pot in današnji položaj koroških Slovencev", je nastopil v ponedeljek popoldne kot glavni predavatelj dr. Janko Pleterski.
Dr. Pleterski, ki je znan po znanstvenih delih o Koroški, je univerzitetni profesor na ljubljanski univerzi, je imel predavanje „Ob petdesetletnici plebiscita na Koroškem". Predavatelj je analiziral izid plebiscita dne 10. oktobra 1920. V svojih izvajanjih je prišel do zanimivega zaključka, da je namreč bila socialna demokracija na Koroškem tista, ki je odločilno vplivala na izid ljudskega glasovanja v prid Avstrije.
V	okviru odprtja 2. koroških kulturnih dni je razstavljal tudi mladi koroški slikar Gustav Januše h. S to razstavo je stopil naivec Janusch že četrtič pred javnost: na Plešivcu, v galeriji „Avtodidakt“ na Dunaju, novembra v galeriji Slama (skupaj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom). V Ja-nuschevi umetnosti se spajata lirično in likovno izražanje v homogeno ustvarjalno celoto. Brez dvoma ni prepuščeno zgolj slučajnosti, če umetnik slika ali piše. V glavnem zahteva določena snov določeno umetniško obliko, namreč pesem aii sliko; Janusch je tudi lirik. V pesmih pa kaže umetnik več življenja kot v svojih slikah.
V	ponedeljek sta s predavanji nastopila še dr. Janko Zerzer, ki je spregovoril o vlogi taborskega gibanja v oblikovanju narodne zavesti koroških Slovencev ter dr. Reginald Vospernik, ki si je za svojo temo izbral vlogo Janežiča in Mohorjeve družbe pri oblikovanju slovenskega kulturnega prostora.
Drugi dan (torek) predavanj v Delavski zbornici je bil čisto v znamenju pojasnjevanj pojmov „Windisch-slowenisch“. To temo je predaval asistent graške univerze dr. Erik P r u n č , v kateri je zasledoval pojave v stičišču dveh jezikov ter prevalorizacijo samega izraza „windisch“ od oznake za ljudstvo do njenega izrazito slabšalnega pome-
na. Na njegova izvajanja je navezala svojo temo tudi Breda Pogorelec, docentka ljubljanske univerze, ki je spregovorila o narečju ali knjižnem jeziku v drugi polovici 19. stoletja.
Franc Z w i 11 e r je v torek popoldne predaval o narodni zavesti koroških Slovencev v okviru politične zgodovine 19. stoletja. Zadnje predavanje tega dne je imel Bogo Grafenauer s temo »Teorija in praksa ljudskih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja do danes."
V	sredo je bilo v središču zanimanja predavanje direktorja inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Draga Druško-v i č a „S Slovenci v prostoru med Alpami in Jadranom". Uvodoma je predavatelj navedel primerjavo nadregionalne tvorbe v evropskem prostoru in opozoril na tako imenovani prostor, ki se razprostira med Baslom, južnim Badnom in Alzacijo. Dogodke okoli slovenske narodne skupine, zlasti dogodke od oktobra 1970 je treba gledati z večjega zgodovinskega zornega kota. Da pri tem ni mogoče vse obdržati v mejah resničnosti in objektivnosti je iskati v rza-ličnih političnih nazorih, zlasti še v množičnih komunikacijskih sredstvih.
Učinkovitost pravilnih spoznanj je žal majhna, kajti v demokraciji je veliko zavirajočih in blokirajočih elementov. Ljudsko štetje 1971, ki bo vprašalo tudi o jezikovni pripadnosti, v tem primeru ni na mestu. Govornik je omenil članek znanstvenika dr. Theodorja Veiterja v »Kleine Zeitung" (15. maja 1970), ki opozarja na pomanjkljivost take metode štetja.
Odkrito je dr. Druškovič povedal, da so se v zadnjem času porušile iluzije o nadregio-nalnem združevanju in sodelovanju, čeravno bi bilo načelno to zelo pozdraviti. Mnogo bi se moralo še urediti. Tako niso izpolnjene še vse pravice koroških Slovencev, Slovencev v Kanalski dolini pa Italijani vobče ne priznavajo.
V	sredo so v okviru 2. koroških kulturnih dni predavali: dr. Emilijan Cevc »Likovna umetnost v stikališču treh narodov", ki je
Kakor lani, bosta tudi letos oba maturitetna razreda pripravila
gimnazijski ples
Prireditev bo v petek, dne 22. januarja 1971, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Za glasbo bosta skrbela dva ansambla.
Za številni obisk se priporočata oba maturitetna razreda.
Beethovnovo slavje
Te dni je minilo 200 let rojstva človeka, za katerega je eden od zgodovinarjev devetnajstega stoletja navdušeno dejal, da je »največji genij Nemcev". Ludwig van Beethoven je bi! še za časa življenja središče oboževanja in spoštovanja, pa tudi napadov, očitkov in celo podtikanja. Nad vsem ostaja neprimerljiva veličina duha, ki je bil v svoji žareči ustvarjalnosti edinstven, da mu kaj podobnega ni moč postaviti ob bok.
Njegov pojav v glasbeni umetnosti je tako poseben, da bo menda držalo tisto, kar so zapisali mnogi: da je bil prvi prav »osebni" skladatelj glasbene zgodovine. Seveda so pred in za njim velika imena glasbe pisala izvirno, vendar so vsrkala in sprejela duh svoje dobe ter ga izbrusila do popolnosti. Beethoven je napravil še korak dalje in višje: svojemu razdobju je vtisnil pečat titanske osebnosti, dal je njegov izraz, u-stvarii pravzaprav slog svojega časa. V tem ga nihče ni dosegel.
Njegova glasba je vse: človečnost, lepota, silovitost, izraz čustvovanja genija, je revolucija in svobodoljubnost. V tem leži izhodišče njegovega ustvarjanja. To je tisto, kar dviga tega samosvojega od muz obdarjenega nad vse, kar je glasba poznala pred in za njim.
Luigi Dallapiccola je zapisal: »Z Beethovnom prehaja glasba iz enega geološkega razdobja v drugo."
V PARIZU RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI SKOZI STOLETJA
Februarja bodo v pariški Veliki palači (Grand palais) odprli veliko razstavo Umetnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja. U-metnost jugoslovanskega stoletja reprezen-tira v tem okviru 100 likovnikov.
Od slovenskih umetnikov so v ta izbor vključili po eno delo G. A. Kosa, Preglja, Meška, Bernika, Stupice, Tršarja, Debenjaka, Makuca in drugih. V tem reprezentativnem prikazu bo tudi delo mariborskega kiparja Slavka Tihca, docenta ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Celotna pariška razstava bo obsegala kakšnih 600 eksponatov. Predsednik organizacijskega odbora je akademik dr. France Stele.
UMETNIŠKA POT KOROŠKE ROJAKINJE MEINE SCHELLANDER
Akademska grafičarka M e i n a S c h e l-lander (rojena 1946 v Celovcu), ki je preživela svoja otroška leta in mladostna leta v Bilčovsu, kjer je obiskovala tudi dvojezično ljudsko šolo, se je hitro povzpela med priznane koroške likovne ustvarjalce.
Lani je diplomirala na dunajski umetnostni akademiji.
Že med študijem je vzbudila pozornost, ko je razstavljala leta 1968 v celovškem Domu umetnikov, leta 1969 pa na Dunaju. Prosvetno ministrstvo, muzej Albertina, koroška deželna vlada in celovška občina so poleg drugih odkupili njena dela. Mei-na Schellander je lani razstavljala svoje kompozicije v dunajski Mestni hali, te dni pa je zaključila razstavo grafičnih del — risbe, radiranke in skice — na ljudski univerzi v Velbertu pri Diisseldorfu.
svoje predavanje učinkovito dopolnil z diapozitivi; dr. Matjaž Jeršič je govoril o vplivu odprtosti meja na čezmejne tokove treh sosednjih držav, medtem ko je podal dr. Pavel A p o u n i k zanimivo zgodovinsko in sodobno sliko o prostorskem načrtovanju.	B. L.
Ob cobu povedano
NEKAJ O DVOJEZIČNIH NAPISIH NA KOROŠKEM
Kakor so poročali časopisi, so že večkrat neznanci na dvojezičnem ozemlju napravili poleg nemških tudi slovenske napise. Seveda je to razburilo nestrpne nemške nacionalne kroge. Človek se nehote vpraša, zakaj pristojni krogi ne napravijo na dvojezičnem ozemlju Koroške dvojezične napise, da bi zadostili državni pogodbi. Spominjam se, ko je bivša cesarska avstro-ogr-ska vlada leta 1901 začela vrtati za železnico turski in karavanški predor in ko so bili predori že skoraj končani, so začeli graditi tudi novo progo od Stapitza pri Malnitzu do Podrožčice in še dalje od Celovca do karavanškega predora. Iz Celovca do predora so začeli voziti osebni vlaki že leta 1907, toda samo do Podgorij, ker tamošnji veliki most in predor do Podrožčice še ni bil gotov. Takrat so imele vse železniške postaje od Celovca do Podrožčice dvojezične napise, šele po plebiscitu so bili slovenski napisi odstranjeni, in sicer na pritisk nem-škonacionalne in velenemške stranke, ki je takrat imela svoj glavni stan na Češkem. To stranko sta vodila državna poslanca Wolf in Schonerer, ki sta bila izvoljena od Nemcev na Češkem. Vidi se, da je takratna cesarska vlada iz lastnega nagiba, tam kjer biva še drugi narod (slovenski), napravila dvojezične napise, danes pa imamo demokratično republiko in demokratsko vlado prav tako v deželi, kjer bivata dva naroda, toda na slovenske napise Slovenci zaman čakajo, akoravno državna pogodba to predpisuje. Mi živimo danes samo od tolerance in Alp-Jadrana. Kako so se gotovi krogi razburili, ko je hotelo podjetje Gorenje postaviti v Pliberku podružnico. Bojijo se, da bi s tem ne poslovenili vse Koroške.
Govor Mirka Kumra v koroški Kmetijski zbornici
ROMANJE V LURD!
Letos bo skupno romanje v Lurd! Kdor se želi udeležiti romanja, naj se prijavi ali pri domačem župnem uradu ali pri Slov. dušnopastirskem uradu v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Čas za prijavo je ves mesec januar.
A. Cvetko
Pred božičem je imel ekonomski svetnik Mirko Kumer v koroški Kmetijski zbornici v gradu Hrastovici v Celovcu obširen govor. Cenjene bralce prosimo oproščenja, ker ga zaradi tehničnih razlogov nismo prej objavili v našem listu.
Tu je prilika, da spregovori izvoljeni slovenski predstavnik nekaj pomembnih besed, ki so izredne važnosti za splošni položaj koroške slovenske skupnosti.
Ozemlje, kjer prebivajo slovenski kmetje, je znano kot zaostalo področje. Le-temu so dale oblasti posebne davčne olajšave, ki pa žal kmetom niso koristile nič, ker za pavšalnega davkoplačevalca ni bilo nobenih odpisov davkov. Kmečki davki in obveznosti so se morali v zaostalih področjih plačevati po splošnih odstotkih odmerjene davčne osnove in niso imeli nobenih ugodnosti. Le večji obrtniki in industrija so imeli od tega nekaj dobička. Ta naj bi jim pomagal povečati svoje obrate ali ustanoviti nove industrije. Tu so zlasti pohiteli, da bi na južnem Koroškem naselili posebno nemška podjetja, seveda s skrito željo, poleg gospodarskega dviga pospešiti germanizacijo tega ozemlja.
Če je na Koroškem 50 odstotkov kmečkih obratov navezanih na dodatni zaslužek, velja to posebno za južnokoroške male obrate. Postranski zaslužek je tukaj neobhodno potreben. Kmet pa se ne more voziti daleč na delo. Če pa bi kje v bližini našel redno delo, bi tako lahko ostal stalno doma. Prav zaradi tega smo močno zainteresirani, da se tukaj naseljujejo nove industrije. Zato obsojamo hujskanje in gonjo, ki se je v zadnjih mesecih razbohotila proti podjetjem, ki ne prihajajo iz severa, temveč iz juga, ki nam hočejo gospodarsko pomagati.
Večidel naših kmetov so gorski kmetje. Veliko število teh si je zagotovilo svoj obstoj samo s preusmeritvijo na travnike in živinorejo. Imamo preureditvene skupnosti, ki dobro uspevajo, na drugi strani so zopet kmetje, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, zato tudi ne morejo dobiti nobene subvencije. Prej je bilo tako, da si za vsak lasten šiling, ki si ga investiral, dobil od države še en šiling zraven, danes moraš investirati kar tri, da dobiš enega k temu kot
Spomini rajne Micke Kristan - Figovčeve na Blatu
Iz mojega življenja
Moj oče je bil kmet, preprost človek. Rad je prebiral knjige in časopise, posebno ga je veselilo petje, ker je imel jako dober posluh. Naučil se je sam, da je znal igrati na orgle in tudi na harmoniko. Nekaj časa je bil tudi organist v Šmihelu, doma je imel male orgle. Vsak večer po končanem delu nam je zaigral kakšno pesmico, mi otroci pa smo zraven prepevali. Ker je mnogo bral, je znal lepo pripovedovati, kar nam je bilo v posebno veselje. Znal je »tudi mnogo pesmi, nabožnih in posvetnih. Posebno rad je prepeval pesem o štirih letnih časih:
Ko pomlad se bliža, svoj vrtec gradim in orjem in sejem in trte sadim.
Poleti koševam s planine doli in srpe bruševam, ko žito zori.
Jeseni gozdarim, otavo kosim, pšenico omlatim, pa grozdje mastim.
Pozimi počivam, napregam sani, orodje popravljam, da sneg mi skopni.
To je prava kmetska pesem, katere pa sedaj nič več ne slišim prepevati.
Prav živo mi je v spominu, kako se je oče razveselil, kadar nas je obiskal Lesičjak. Z očetom sta bila zelo dobra prijatelja. Bilo je pozimi. Pred Božičem je vrglo snega, da so bila zametena vsa pota. Le tu in tam je bila ozka gaz, ki so jo pregazili možje, ko so šli k polnočnici. Pred Silvestrom je pritisnil hud mraz in nihče ni šel brez potrebe iz tople sobe. Otroci smo gledali skozi okno, ker smo bili radovedni, kakšne bodo tri nove dekle in dva hlapca, ki bodo prišli k sosedu.
Na Silvestrovo je bil dan „vandranja“. Hlapci in dekle so ta dan menjali gospodarje. Vsaka dekla je imela s seboj skrinjo, poslikano z lepimi rožami, hlapci pa so imeli navadne lesene kovčke. Zunaj je tulila bur-ja, oče pravi: Ubogi ljudje, ki morajo biti v takšnem vremenu zunaj na prostem. Tedaj pa se zaslišijo v veži koraki in pa harmonika. Vrata se odpro in v sobo stopi mož, ves bel od snega in mraza. Raztegne harmoniko in začne peti:
Učakali smo novega leta dan, oh, dajmo čast, hvalo Bogu.
To staro je že preteklo, nazaj ga več ne bo.
Poglejmo, kolk tavžent prijatlov leži na tom žegnanom britofu, ki so še lani današnji dan, veselo obhajali z nami.
Bil je Lesičjak. Zaigral je še ono poskočno, ter zapel še ono od bistriških jagrov, ter nam voščil vsem skupaj srčno in veselo novo leto. Oče ga je povabil za mizo, prinesel po stari navadi kruha in mošta. Božični kruh je bil prav posebno dober, samo ržen kruh, mizjak smo rekli. Ko se je Lesičjak nekoliko okrepčal in segrel, je začel pripovedovati o tujih krajih, o tamkajšnjih prebivalcih; ker je veliko prehodil, je tudi veliko znal in vedel, vmes pa je povedal še kaj smešnega. Oba, oče in Lesičjak, sta bila dobre volje. Lesičjak pravi, veš kaj, zapojmo tisto o vinski trti, in že se je razlegala vesela pesem:
Na svetu lepše rožce ni...
Po kosilu se je začel Lesičjak odpravljati in za slovo še zapel eno pesmico. Mi otroci smo bili žalostni, ko je odhajal in smo težko čakali, kdaj bo spet prišel. Oče nam je povedal zgodbo o kralju Matjažu, o pastirju, ki je zašel v kraljestvo kralja Matjaža, o njegovih vojakih in o njegovi dolgi bradi.
Blizu Pece je vas, ki se imenuje Globas-
subvencijo (denarno pomoč). Zato je nujno tudi tem ubožnim kmetom, ki nimajo dovolj denarja, da se jim na neki način pomaga. Nadaljevati moramo z ustanovitvijo novih preureditvenih skupnosti.
Dobra pota in ceste so predpogoj za gospodarski napredek v gorskem svetu. Tu moramo pohvalno omeniti, da so oblasti veliko storile v tej smeri. S krepko denarno pomočjo je bilo mogoče zgraditi v zadnjih dvajsetih letih dobre ceste in dovozna pota do kmetij. Tudi elektrika je zasvetila v zadnjo gorsko domačijo. Tako kot na teh, bi bilo nujno to uresničiti tudi na drugih področjih. Za to ni bilo treba nobenih nacionalnih ali političnih razlogov.
Da bomo v gospodarstvu dovolj napredni, potrebujemo gotovo stopnjo izobrazbe. To dobimo seveda samo v šoli, kjer se poučuje v tistem jeziku, ki se govori doma. Pri šolskih sestrah v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Petru v Rožu imamo dve javni gospodinjski šoli; na posestvu Hranilnice in posojilnice v Podravijah pa imamo kmetijsko šolo za fante, ki še čaka na pravico javnosti. (Kot je znano, je medtem pri razgovorih 18. decembra lani, na Dunaju, kancler dr. Kreisky zagotovil, da se bo tudi to vprašanje uredilo.)
Za podporo teh treh slovenskih šol sem
opozarjal vsako leto na tem mestu. Na to sem dobil pojasnilo, da je zato pristojna deželna vlada, ali pa je nanje odpadel kak majhen prispevek tudi iz zborničnih denarnih sredstev. Pravijo, da moraš biti zadovoljen z vsakim darilom, a pri tem moram vendarle poudariti, da je znesek 2000.— šilingov res premajhen, da bi mogli s tem u-spešno podpreti fantovsko šolo v Podravijah. Isto velja za podporo 2000.— šil. za šolo v Št. Petru v Rožu.
Ob tej priložnosti danes še enkrat prosim, da bi iz proračuna za leto 1971, poglavje 2—3—31, ki zadeva štipendije, za katere je odmerjen znesek 70.000 šilingov, odpadel ponovno znesek, ki naj bi bil toliko večji, kolikor smo vam kot sosedje vredni.
V ostalem pa sem za mirno sožitje v deželi, zmerom za dialog, kajti samo na ta način, to je z besedo, je mogoče ljudi pripeljati skupaj.
Ta nagovor je naletel na vsestransko priznanje pri obeh velikih strankah, samo pri svobodnjaški (FPd) stranki ne.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Farna mladina iz V o g r č gostuje v nedeljo, 10. januarja, ob 2. uri popoldne v dvorani gospodinjske šole z božičnim misterijem v 4 dejanjih
HENRIK, GOBAVI VITEZ Spisal Ksaver Meško.
Vsi od blizu in daleč vabljeni na našo najlepšo božično igro!
Dnevi srečanja v Tinjah
V	Domu v Tinjah sta bila 2. in 3. januarja dneva srečanja za izobražence. Tokrat se je posrečilo pridobiti za referenta mariborskega škofa dr. Grmiča.
Temeljita priprava aktualnih referatov, kakor to zna le škof Grmič, in tudi stvarni in živi potek razgovorov sta bila za vso skupnost in vsakega posameznika res doživetje.
V	svojem prvem referatu je predavatelj nakazal bistvo eksistencialnega humanizma, ki je videl le posameznega človeka in nato podal stične točke marksističnega in krščanskega humanizma, ki gledata človeka kot člana družbe, kateri je posvečeno vse gledanje in načrtovanje. Skrb za blaginjo vse družbe je integralna osnova do dela in krščanski humanizem to povezuje še z nau-
nica, za vasjo je hrib, kjer je v prejšnjih časih rastla vinska trta. Iz tega grozdja so delali naši predniki vino, ki je bilo precej kislo. Reklo se mu je „Žitare“. Torej tam ob vznožju tega hriba stoji hišica, ki se ji pravi pri Lesičjaku. Dosti sveta je obhodil, ko pa se mu stoži po domačem kraju, se vrne in pravi: Lep je domači kraj!
Vsi otroci smo bili po očetu nadarjeni za glasbo. Ker sem imela dober posluh, me je učitelj priporočil takratnemu organistu g. Štanglnu v Šmihelu. Po šoli smo se učili spoznavati note in počasi smo napredovali. Cim težja je bila skladba, tem bolj smo bili navdušeni. V Šmihelu je bilo ustanovljeno pevsko društvo „Korotan“. Prirejali smo koncerte, ki so bili prav dobro obiskani. Sodelovali smo tudi pri prvem velikem pevskem koncertu v Trabesingerjevi dvorani v Celovcu. Nastopilo je čez 100 pevcev in pevk. Prvikrat je zadonela prelepa pesem „Nmav čez izaro“. Vse je navdušeno ploskalo. Nastopili so posamezni zbori in tudi naš Korotan. Najbolj pohvaljen je bil pevski zbor iz Železne Kaple, ki ga je vodil g. France Haderlap.
Ob priliki koncertov ter večjih cerkvenih slovesnostih, je pevovodja povabil tudi g. Cirgoja iz Globasnice. Znano je bilo, da je bil odlikovan na neki pevski prireditvi v Ljubljani, kjer je g. Cirgoj imel med takratnimi pevci najlepši in najslajši glas. Kamorkoli smo šli, povsod nas je spremljala pesem. Če smo bili veseli, smo peli, pa tudi v žalosti nas je pesem tolažila. S pesmijo smo si vlivali pogum, da tudi v težkih časih, ko je morala naša pesem molčati, nismo obupali. Živela je v naših srcih in težko smo čakali časa, ko bo planila na dan. Ljubili smo svojo pesem in bili ponosni na njo.
Bili smo mladi, vriskali smo, peli in bili veseli.
Dokler smo še mladi — smo veseli radi — Kadar starost dojde — pa veselje pojde.
Zatorej, dokler še kaj glasu imam, bom pel — ino petja pustiti ne znam.
Še v smrti od petja slovo ne bom vzel, če srečno umrjem — bom tam šele pel.
kom o ljubezni do bližnjega. Nauk o ljubezni naj bo vodilo pri izpolnjevanju poklicnih dolžnosti.
Drugi referat je bil posvečen aktualnemu problemu „Cerkev monologa — in Cerkev dialoga", ali z drugimi besedami povedano „Učeča Cerkev — in poslušajoča Cerkev". Cerkev je po svojih funkcionarjih učila in govorila, verniki pa so bili obsojeni na položaj poslušalcev. S tem da je Cerkev prevzela rimski zakonik, je prevzela v veliki meri tudi ustroj rimske družbe in tako je ostalo stoletje. Fevdalni sistem je to dejstvo usmerjal tudi politično zadržanje višje cerkvene hierarhije ponekod celo v današnji čas. Drugi cerkveni zbor je odprl vrata Cerkve na stežaj in pokazal tudi na marsikatero bolno točko v njej in nakazal nujnost po demokratizaciji Cerkve in načina cerkvenega nauka. Ta nova odprtost je izzvala tudi razgibanost v vseh krogih, ki se za dogodke okoli nje in v njej zanimajo. Praktični primer je posebno holandska Cerkev, ki kaže revolucionarno razgibanost s škofi vred, ki hočejo dati Cerkvi sodobno vsebino, ni pa nikjer na Holandskem prišlo do razkola. Celo pri dogmah ni sporne vsebine, marveč formulacija dogem, ki so povedane v jeziku tistega časa, v katerem so bile dogme razglašene in tudi z današnjim jezikom jih ni mogoče formulirati za vse čase.
Sledil je referat „Laiki v Cerkvi". Drugi vatikanski koncil je odprl to vprašanje na široko. Vendar ne moremo prezreti dejstva, da sta bila tako Cerkev kakor tudi laiki na reševanje tega vprašanja nepripravljena. Iskati je treba in bo treba poti, ki laikom tudi v okviru Cerkve od kažejo področje, ki ni nujno pridržano klerikom. Izven Cerkve pa imajo laiki dolžnost izpolnjevati poklicne dolžnosti in se s tem uvrščati v gospodarsko, kulturno in politično dogajanje časa.
Dneve srečanja je zaključil referat „Vloga krščanske osebnosti v Cerkvi. Ne oseba, marveč osebnost je središče vseh dogajanj v Cerkvi in izven nje.
Živahen razgovor je dodal še marsikatero aktualno misel in tako napravil letošnje srečanje res posrečeno.
Obisk je bil povoljen in udeleženci so dobili vrsto novih pogledov na probleme časa, gospodu škofu pa prisrčen „Bog plačaj" za ves njegov trud.
DELOVNI KOLEDAR ZA TINJE ZA ZIMSKE MESECE:
Tečaji:
Možje in očetje Žene in maitere Režiserski tečaj I Režiserski tečaj II Tečaj za spretne roke Tečaj za organiste in pevovodje Govorniški tečaj Tečaj za kmete
7.-10. I. 71 14.-17. I. 71 23.-24. I. 71 30.-31. I. 71 27.-28. II. 71
12.-13. III. 71 21. III. 71 25. IV. 71
Uran in baker v osrčju Tirolske
V	okolici Kitzbuhla na Tirolskem že dalj časa vrtajo v osrčje zemlje. Baje so raziskovalci našli precej bogate sledi bakrene rude in kar je še najvažnejše, zelo obetajoče znake navzočnosti urana. In ko gre za uran, se poslovni ljudje, posebno tisti, ki se u-kvarjajo z iskanjem virov goriv, silno razburijo ter začnejo vlagati vse svoje sile, da bi dokončno ocenili pomembnost najdbe in takoj nato hitro začeli s pripravljalnimi deli za njeno temeljito izkoriščanje.
V	Kitzbuhlu je med drugim torej tudi uran. Raziskovalna dela vodi južnoafriška družba »Union Corporation LTD«. Njeno delovanje pa je vzbudilo silovito ogorčenje dveh lastnikov hotelov in penzionov ter zasebnih turističnih sdb, ki se bojijo, da bo izkoriščanje tega naravnega podzemskega bogastva spravilo v nevarnost njihovo donosno turistično industrijo. Pravijo, da bi izkoriščanje bakrenih in uranovih rudnikov dokončno spremenilo sliko te alpske idile ter pregnalo za vedno vse turiste, ki
si želijo dneve in tedne prijetnega oddiha v gorskem podnebju. To bi seveda pomenilo gospodarsko propast za tisoče ljudi, ki živijo od poletnega in še bolj od zimskega turizma.
Predstavniki južnoafriške družbe, ki ima v zakupu raziskovalna dela, pa trdijo, da bo turizem še pridobil zaradi prisotnosti nove gospodarske panoge. Med drugim navajajo možnost, da se bodo folklornih prireditev udeležili tudi rudarji. Predvsem pa poudarjajo, da ni mogoče zaustaviti procesa gospodarskega in družbenega napredka. Neki geolog, ki se ukvarja z raziskavami, je izjavil časnikarjem: »Mi bomo napravili iz prebivalcev Kitzbuhla, pravzaprav iz prebivalcev celotne Tirolske, naj-premožnejše državljane Avstrije.
Če vesti o bogastvu ležišč bakra in urana pri Kitzbuhlu odgovarjajo resnici, potem bijejo Kitzbuhlu zadnje ure. Po zadnjih vesteh so z raziskovanjem prenehali.
Nova avstrijsko-bolgarska trgovinska pogodba
Med Avstrijo in Bolgarijo je bila pred dnevi podpisana nova trgovinska pogodba, ki bo nadomestila dosedanjo pogodbo o blagovni menjavi med obema državama iz leta 1968, ki ji veljavnost poteče z 31. decembrom 1970.
Novo sklenjena trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarijo ostane v veljavi do konca prihodnjega leta, vendar pa se njena veljavnost vsakikrat avtomatično podaljša za nadaljnjih leto dni, če katera obeh pogodbenic ne odpove’ pogodbe ali če se ne sklene drug sporazum.
Blagovna lista A obsega letne kontingente avstrijskega izvoza z Bolgarijo, lista B pa kontingente bolgarskega izvoza v Avstrijo. Zadevni kontingenti se pri obeh pogodbenicah štejejo količinsko in vrednostno za najmanjši obseg medsebojne blagovne menjave. Nadaljnja blagovna lista, tj. lista C, obsega seznam bolgarskega izvoznega blaga, ki pri izvozu v Avstrijo ni podvrženo nikakršnim količinskim omejitvam in za katero se eventualno potrebna uvozna dovoljenja izdajajo avtomatično.
Največje postavke v blagovni listi A so razni stroji ter drugi izdelki avstrijske železarske in jeklarske industrije kakor tudi
nadomestni deli transportnih sredstev, medtem ko zavzemajo v listi B pomembne postavke živina in perutnina, razni kmetijski pridelki, dalje nekatere kemikalije
Darujte za tiskovni sklad!
ter razne rude. Blagovna lista C pa obsega predvsem sveže meso in mesne proizvode ter žive in zmrznjene ribe, perutnino, razne kmetijske pridelke zatem rude idr.
DUNAJSKI MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM 1971 93. dunajski mednarodni spomladanski velesejem bo od 7. do 14. marca 1971.
Na podlagi prošenj za rezervacijo prostorov (zadnji termin je bil 15. november), je ves velese jmski prostor, in sicer v obeh sejmskih oddelkih — razstavna palača in sejemsko zemljišče — v celoti oddan.
V okviru Dunajskega spomladanskega velesejma 1971 bo kot običajno tudi velika tradicionalna razstava pohištva in razstava vsakovrstnih pritiklin za dvokolesa in motorna vozila.
NOV USPEH G. LEVSTIKA V RIMU
Poročali smo že, da je nedavno prejel diplomo in zlato odl-ičje gospod Vinko Levstik, hotelir v Rimu. Sedaj pa je prišla od tam nova razveseljiva novica o ponovnem uspehu tega aktivnega lastnika dveh rimskih hotelov, in sicer „Bleda" in „Daniele". Gospod Vinko Levstik je bil namreč izvoljen v predsedstvo italijanskih hotelirjev.
Na sliki vidimo gospoda Vinka Levstika, hotelirja v Rimu, ko govori o-stalim italijanskim hotelirjem, zbranim v Grand hotelu ob priliki XVIII. zasedanja FAIAT (Federacije italijanskih združenj hotelov in turizma).
Slovenski rojak, g. Vinko Levstik, pred nedavnim izvoljeni član predsedstva FAIAT in že član izvršnega sveta APRA (Zveze rimskih hotelirjev), se je v tej funkciji še istega dne udeležil sprejema pri ital. državnem poglavarju Giuseppu Saragatu v Kviri-nalski palači.
K novemu življenjskemu uspehu g. Levstika se pridružuje s čestitkami tudi naš list.
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
20. SLOVENSKI PLES
ki bo v soboto, 9. januarja 1971, ob 20. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo: Beatlski ansambel „ B e I e vrane" iz Ljubljane, instrumentalni ansambel „ R o ž a n s k i fantje “ in baletni ansambel mariborske Opere.
Vstopnice po 30.— šilingov dobite v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni ,,Naša knjiga" v Celovcu ter pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
Šopek spomina na grob pokojne Moserjeve mame
V četrtek, 10. decembra 1970, je umrla v naročju svoje hčere mama, babica in prababica, gospa Katarina Moser. Pokojnica je bila tiha, mirna ženica, doma iz zgornje Koroške (Molltal), kjer je v goratem naselju živela, garala in kljub temu vzgojila deset otrok. Od teh jih živi še devet, šest sinov in tri hčere.
Prva svetovna vojna ji je vzela moža. O-troci kot na rožnem vencu jagode, od pleničk do šolskih klopi, so ji bili seveda pri delu več v napotje kot v korist, zemlja v gorah pa zahteva močne ljudi. Prodala je domačijo v bregu, izkupiček naložila v banko, da nekje v nižini zopet v primernem času, ko odrastejo otroci, kupi kar bi zmogla obdelovati. Ta banka, v kateri so bili njeni in rajnega moža žulji, pa je na žalost škrati i rala. To jo je močno potrlo. Vzela je v najem malo kmetijo v Ziljski dolini in zopet po malem kmetovala. Tekom časa so se sinovi po malem razšli, dobili službe in si počasi ustanovili družinska gnezdeca. Hčerke, ki jim ni bilo toliko za možitev, pa so se oklenile svoje matere s tisto ljubeznijo, ki jo je njim skozi celo življenje darovala mati. Leta so tekla in breme kmečkega dela jo je tiščalo k tlom. Naposled so jo le pregovorili, naj vsaj večer svojega življenja preživi pri sinovih in vnučkih. Tako je tudi storila. Kamor je prišla, je bila doma, povsod so ji izkazovali ljubezen, katero je poprej vsejala v njih mlade duše.
Druga svetovna vojna
Vseh šest sinov je bilo na frontah. Večer za večerom je klečala pred Materjo žalostnih, in njena vroča prošnja je bila uslišana. Vseh šest sinov se je vrnilo k materi, ženam možje in otrokom očetje. Takrat je dosegla rajnica višek sreče, plačilo za njeno iskreno molitev. Bila jo je sama ponižnost, znala pa je s svojo ljubko besedo poravnati vsak prepir, ki se je mimogrede pojavil že koderkoli. Njena beseda je nekaj veljala, da se ji nihče ni upal zoperstavljati. V šestih družinah se nabere veliko glav, vsaka glava pa ima svojo pamet, to brez dvoma drži, toda čez vse te glave, ki so si bile včasih tudi malo nasprotne (kje pa niso!), je čuvala ena, ki je znala z globoko ljubeznijo ustvariti edinost, ki je bila brez dvoma vsem
v prid. Sovraštva ni poznala, tuje ji je bilo tudi, da so se tu in tam pojavili malenkostni prepiri glede narodnosti. Pri njej je bil vsak v prvi vrsti človek, naj bo Nemec ali Slovenec.
In baš tukaj v tej preprosti ženici, ki ni bila vešča slovenščine, sem gledal temelj, pravo osnovo za sožitje obeh narodov. Tam koder je globoko spoštovanje in ljubezen do sočloveka, tam vodijo niti iz družine, preko občine, dežele in države, do združene Evrope. Brez tej najmanjših celic, ki jih ustvarjajo najboljši, naj bo iz tega ali onega naroda, jo ne bomo nikdar dosegli.
Ena teh redkih celic, je bila tudi rajnica. Njeno geslo je bilo, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. To je božji zakon in tega se je rajnica držala. Ko je že čutila, da se ji bližajo zadnji dnevi, je naročila č. g. župniku Škofiču, naj se opravi pogrebna maša v obeh jezikih. Kar je rajnica zahtevala, je g. župnik tudi izvršil. Govor pa, ki ga je imel v cerkvi pred krsto rajnice, je presunil vse.
Tukaj naj zardijo tisti, ki mečejo eden drugemu glede narodnosti polena pod noge. Preprosta kmečka mati jih je osramotila!
Ko je še malo poprej ležala v mrtvašnici na odru, so ji sinovi, hčere in vnuki izpolnili njeno zadnjo željo, naj bi po možnosti čuvali pri njeni krsti do pogreba, da ne bo osamljena. Po uro ali tudi dve so se menjali in s tem potrdili, da jim je materina beseda sveta.
Tik pred pogrebom se je uvrstilo kot častna straža vseh šest sinov, hčere in vnuki, od najstarejših, že osivelih, do najmlajših, in zrli v to milo obličje, dokler jih ni v grlu nekaj stisnilo in solza za solzo se je utrinjala tem grčam v zameno za tiste, ki jih je rajnica v življenju pretočila, ter za tisto zadnjo izsušeno, ki se je rajnici utrnila iz na pol priprtih vek njim tako milega očesa.
Udeležba na pogrebu je potrdila, kako priljubljena je bila rajnica. Turobno je padala gruda na krsto, ko smo se poslavljali od njenega groba, še tako živahnim pra-vnučkom je zdrknila marsikatera solza iz oči. Pokoj njeni duši, naj ji bo lahka zemlja v Ločah ob Baškem jezeru! Karl Rojšek
Srečanje na meji
Orožniški poveljnik se je poslovil
Že nekaj let se ob koncu leta sestajajo zastopniki oblasti iz naše in ravenske občine na mejnem prehodu Grablje-Holmec in si tam voščijo vse najboljše za novo leto. Letos je bila iniciativa na pliberški strani. Dne 30. XII. 1970 zvečer je ob igranju podjunske godbe v narodnih nošah na prostoru med mejnimi zapornicami naš župan pozdravil zastopnike iz Raven. Želel je, da bi to dobro sosedstvo tudi v novem letu trajalo in izročil predsedniku občinske skupščine Ivanu Strmščniku in njegovim pomočnikom novoletna darila. Ta se je za voščila in darila zahvalil in prav tako poudaril pomen dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugoslavijo, katero je treba še poglobiti in utrditi. On je obdaril pliberške može.
Nato so bili Jugoslovani povabljeni v Avstrijo na večerjo, ki je bila pripravljena pri gostilničarju Jorglu na kolodvoru. Med večerjo je potekal prisrčen pogovor o mirni meji, o gospodarskem in kulturnem sodelovanju in izmenjavi. Navzoči so bili vsi občinski odborniki iz Pliberka, višji cariniki in orožniki iz obeh strani meje ter glavni funkcionarji ravenske občinske uprave. Posebno dobro sta se razumela naš okrajni žen-
darmerijski nadzornik Franz Ehart in vodja milice v sosednih Ravnah, Vračko. Oba sta bila ob koncu leta odlikovana: naš nadzornik z zlatim odlikovanjem za zasluge za avstrijsko republiko, vodja milice pa z redom dela, ki mu ga je podelil sam maršal Tito.
To odlikovanje je bilo primerno proslavljeno, posebno še, ker je s koncem leta pliberški okrajni žandarmerijski nadzornik stopil v trajen pokoj. Naš župan se mu je zahvalil za vzdrževanje vzornega reda v občini s primernim darilom. Nato mu je še naš podžupan čestital k visokemu odlikovanju in primerno vrednotil njegovo nepristranost v narodnem oziru. Zato se mu tudi Slovenci zahvaljujemo. Upamo, da bo dobil vrednega naslednika. Jugoslovanskemu odlikovancu je čestital občinski odbornik dr. Dum-pelnik. Med našim kulturnim referentom, ravnateljem Vautijem, in kulturno referen-tinjo z Raven je prišlo do izmenjave izkušenj na kulturnem polju. Sklenila sta navezati medsebojne obiske kulturnih društev.
Z najboljšimi željami za bodočnost so se sosedje po končani večerji razšli na svoje domove.
Miro Cerar najboljši jugoslovanski športnik
V smaragdni dvorani hotela Esplanade v Zagrebu so ob prisotnosti številnih vrhunskih športnikov iz vse Jugoslavije svečano razglasili športnika in športnico leta 1970 Jugoslavije, ki ju je izbralo v že 21. anketi zagrebških Sportskih novosti 176 profesionalnih športnih novinarjev iz 51 uredništev.
Za športnico leta je bila s 142 glasovi razglašena svetovna prvakinja v streljanju Desanka Perovič. Športnica 1970 je izjavila, da je strelski šport nenavadno naporen, praviloma tekmovalec na tekmi shujša za 2 do 2,5 kg. Ko je postala svetovna prvakinja (tekmovala je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike), je zadela sredino tarče kar 52-krat.
Med moškimi športniki je zmagal svetovni prvak na konju z ročaji Miro Cerar, ki je prav tako daleč pred drugimi. Dobil je 112 glasov. Na koncu so Mira Cerarja
razglasili za absolutno najboljšega jugoslovanskega športnika, ker je prejel najvišje priznanje tokrat že osmič.
Med moštvi je dobila največ glasov košarkarska reprezentanca Jugoslavije.
Tudi po anketi, ki jo je organizirala športna redakcija radia Beograda in v kateri je sodelovalo 69 najboljših jugoslovanskih športnikov, sta postala športnika leta Miro Cerar in Desanka Perovič; osvojila sta po 45 točk.
Po slovesnosti je Miro Cerar izjavil: „Mo-ja trenutna največja želja je, da bi čimprej ozdravel (zlomil si je namreč nogo na Japonskem, kamor so ga povabili na telovadne nastopa najboljših telovadcev na svetu. Pri ogrevanju, to je pri pripravah za nastop je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.), saj svojega ljubljenega konja za zdaj še ne nameravam razjahati.11
Kdo bo naslednik Italije za evropski pokal narodov
Vse evropske enajsterice so polno zaposlene s tekmovanjem za evropsko prvenstvo narodov. Vseh moštev, ki nastopajo, je 32, razdeljena pa so v osem skupin.
Tekmovanje je za sedaj šele na začetku, zabeleženih pa je bilo že nekaj presenečenj.
V prvi skupini je na primer Češkoslovaška v prvi tekmi s Finsko le izenačila in isti uspeh je imela precej čislana Bolgarija proti Norveški v drugi skupini. Rezultata 1:1 sta izsilili tudi nepomembna Malta proti Grčiji in Turčija proti močni Zahodni Nemčiji.
Jugoslavija je v sedmi skupini začela zadovoljivo. Na poti do finala pa jo čaka borbeno moštvo Vzhodne Nemčije. Na zadnjem turnirju je Jugoslavija prav v finalu po dveh dramatičnih srečanjih klonila pred Italijo.
Italija v šesti skupini verjetno ne bi imela težav na poti do četrtfinala. Skupaj z „azzu-
DARILO ZA JANE BIRKIN
Ko je bila angleška filmska igralka Jane Birkin pred nedavnim v Parizu, jo je neka starejša dama vprašala, zakaj ne nosi nedrčka. Dala ji je tudi dvajset frankov: »Tukaj imaš denar, otrok. Kupi si nedrček, drugače se boš prehladila.«
ri“ nastopajo še skromni Irci, Švedi in naše avstrijsko moštvo. S prvimi ni treba resneje računati. Avstrijce pa so Italijani premagali že na Dunaju 2:1. Švedi bi morali po vsej logiki izgubiti vsaj eno tekmo proti Italijanom, medtem ko so morali eno točko že prepustiti Ircem.
Prvi del tekmovanja se bo zaključil 10. novembra 1971, prvo povratno kolo, ki bo medtem že skoraj v celoti odigrano, pa le mesec dni kasneje. Četrtfinalni del bo v prvih treh mesecih leta 1972, finalni pa spomladi istega leta v državi, ki jo bodo določili šele na podlagi moštev, ki bodo do tega cilja prišla.
FILMSKA ZVEZDA
Ljubezen z veliko začetnico, to je odslej naprej Lara, Julie Christie iz filma Doktor Živago.
Julie Christie se je rodila v Indiji pred 32 leti. Njen oče je imel velike plantaže čaja v Assamu. V šole so jo poslali na Angleško.
S štirinajstimi se je naskrivaj vpisala v igralsko šolo, kajti „vedno sem si želela, da bi postala igralka; najbrž zato, ker sem vedno hotela biti v središču pozornosti." S šestnajstimi je morala v Pariz: oče ji je ukazal,
Killy: „Denarja imam dovolj"
Jean-Claude Killy, trikratni olimpijski zmagovalec iz Grenobla in edini zmagovalec svetovnega pokala, ki je osvojil maksimalno število možnih točk, se je vrnil v svoj rojstni kraj v Val d’Iser.
Na vprašanje novinarjev, ki so ga vprašali, ali je v Ameriki njegov kruh trd ali ne, je odgovoril:
»Moj posel ni tako enostaven, kot sem si ga prej zamišljal. Tekmovanja na smučeh so zelo naporna, denar delati pa je še težje.«
Killy se ne more pritožiti, da slabo zasluži. Od olimpiade v Grenoblu pa do letos je »prigaral« okroglih 9 milijonov dolarjev, kar znaša 235 milijonov šilingov. Od tega zneska mu je eno tretjino pobrala davkarija, eno tretjino manager, eno tretjino, kar znaša še vedno 75 milijonov šilingov pa je pospravil v svoj žep.
»Da sem lahko zaslužil ves ta denar, sem moral poleg svojega imena vložiti še mnogo truda. Reklame, televizija, konference, zase mi ni preostalo skoraj nič časa,« je dejal novinarjem.
»Idealizem in ljubezen do domovine je treba strogo ločiti od businessa,« meni Killy.
LILLIAN ODŠLA ZA ZMEROM
Na univerzitetni kliniki v Miinchnu je umrla 22-letna britanska atletinja Lillian Board, evropska prvakinja v teku na 800 m in drugouvrščena na 400 m na olimpijskih igrah v Mehiki 1968. leta. Zahrbtna bolezen — rak je premagala mlado Lillian prav tedaj, ko se je začela vzpenjati po stopnicah športne slave. Vsi napori znanega zahodnonemške-ga strokovnjaka za rakasta obolenja, dr. Isselsa, da bi ji pomagal v boju proti smrti, so bili zaman.
JULIE CHRISTIE
da mora postati slikarka. Toda Julie se je kaj kmalu vrnila v Anglijo, se odpovedala očetovemu denarju in se še tri leta učila igranja ter živela po svoje, po „beatniško“. Prvo priložnost, da pride „v središče pozornosti", so ji dali na televiziji: v seriji srhljivk. Vlogo je dobila zato, ker je imela bujne p lave lase. — Potem sta prišli prvi filmski vlogi: v Hitri Lady, film o Škotu, ki se uči šofirati. In Julie je bila v njem obupna. Toda potem je prišel znani angleški reži-
E Ivanhoe 1
43 «hJ
»Dobri svobodnjak,« je odvrnil Cedric, »moje srce jie polno žalosti. Plemenitega Athelstama Goningsburškega, ki jie bil poslednji potomec svetega Spoznaval ca, ni več! Z njiim so poginili upi, ki se ne morejo nikoli več vrni til Z njegovo krvjo se je utrnila islkra, iki je noben človeški dih ne bo več zanetil! Moji ljudje, izvzemši teh nekaj, ki so zdaj z menoj, čakajo samo še mene, da prenesemo njegove spoštovane ostanke v njih poslednje bivališče. Lady Rovvena ise želi vrniti v Rothervvood in treba je, da jio spremi zadostna straža. Zato bi moral [pravzaprav že zapustiti ta kraj; a čakal sem — ne zato, da bi dobil kak delež plena, kajti, tako mi Boga in svetega Witholda! ne jaz ne kdorkoli od mojih ljudi ga ne vzamemo niti toliko, da bi bilo vredno beliča — ne, čakal sem le zato, da se izahvalim tebi in tvojim -drznim svobodnjakom, ki ste nam rešili življenje in čast.«
»Ne,« je rekel hajduški glavar, »mi smo opravili komaj polovico posla; sprejmi vsaj toliko plena, da z [njim poplačaš svoje sosede in spremljevalce.«
»Dovolj' sem bogat, da jih nagradim iz svojega imetka,« je odgovoril Cedric.
»In nekateri sio bili dovolj pametni, da so se sami nagradili,« je dejal Wamba, »in niso odšli popolnoma praznih rok. Ljudje ne hodijo vsi v burkaških jopiših.«
»Prav so imeli,« je rekel Locksley; »naši zakoni ne vežejo nikogar razen nais samih.«
»A ti, moj ubogi dečko,« je dejal Cedric in se Obrnil k -svojemu burkaču ter ga objel, »kako naj poplačam tebe, ki se nisi
bal namesto mene predati svojega telesa sponam in smrti? Vsi so me zapustili, le moj ubogi norec mi je ostal zvest!«
Pri teh besedah se je solza zasvetila v očesu osornega thana, dokaz čustva, kakršnega mu niti Athelstanova smrt ni izvabila; v skoraj instinktivni vdanosti zvestega burkača je bilo nekaj, kar mu je šlo bolj do živega kakor najgloblja žalost.
»Ne,« jie rekel Wamba in se izvil iz gospodarjevega objema, »če boste plačevali moje usluge z vodo svojih oči, tedaj bo moral iz tovarištva tudi burkač zajokati, in kaj bo potlej z njegovim poklicem? Ali, stric, če mi res hočeš ustreči, tedaj te prosim, da odpustiš mojemu prijatelju Gur-thu, ki je ukral tvoji službi teden dni, da ga je posvetil tvojemu sinu.«
»Odpustim naj mu!« je vzkliknil Cedric. »Ne samo, da mu odpustim, še nagraditi ga hočem. Poklekni, Gurth!« še tisti mah je klečal svinjar ob gospodarjevih nogah. »Nič več nisi suženj,« je rekel Cedric in -se ga dotaknil s svojo palico; »svoboden človek si od današnjega dne, v mestu in zunaj mesta, v gozdu kakor na polju. Podarim ti zemljišče na svojem svetu v Wai-brughamu, od sebe in svojih tebi in tvojim zdaj in za zmerom; in božja jeza naj pade na glavo tistemu, ki bi temu oporekal!«
Ne več suženj, ampak svobodnjak in lastnik zemlje, je planil Gurth na noge in dvakrat poskočil skoro tako visoko od tal, kakor je bil sam velik.
»Kovača in pilo semkaj,« jie zavriskal, »da vzame ta obroč z vratu svobodnega moža! Plemeniti gospodar, vaš dar jie podvojil mojo moč in dvojino se hočem boriti za vas! Prosta duša živi v mojih prsih, izpremenjen sem zase in za druge. Hej, Fangs,« je nadaljeval, zakaj zvesti pes, videč gospodarja tako vzradoščenega, je jel skakati po njem, da bi izrazil svoje veselje, »ali še poznaš svojega lastnika?«
»Da,« je rekel Wamba, »midva s Fangsom te še vedno poznava, Gurth, čeprav morava slej ko prej nositi ovratnico; le zate kaže,
da bi utegnili pozabiti naju dva in samega sebe.«
»Res bi moral pozabiti samega sebe, preden pozabim tebe, zvesti tovariš,« je odvrnil Gurth, »in če bi bila prostost kaj prida zate, Wamba, ti je gospodar gotovo ne bi odrekel.«
»Ne,« je dejal Wamba, »nikar ne misli, da ti jo zavidam, brat Gurth; suženj sedi v domači veži za ognjiščem, ko mora svobodni na bojni pohod. In kaj pravi Oldhelm Malmsbuyski? Bolje je biti norec pri gostiji kakor v boju modrijan.«
Tedaj se je oglasil konjski topot in pokazala se jie lady Rovvena, obdana z nekaj jlezdieci in še dokaj močnejšim oddelkom pešcev, ki so iz radosti nad njeno rešitvijo veselo vihteli sulice in žvenketali z meči. Bogato nališpama je sedela na temnem kostanjevem kljusiaču, dostojanstvena kakor nekdaj, le nenavadna bledica je pričala o prestanem gorju- Njeno milo, čeprav od skrbi omračeno čelo jie ozarjal svit obnovljenega zaupanja v bodočnost in srčne hvaležnosti za nepričakovano rešitev. Vedela jie, da je Ivanhoe o tet, in tudi to, da je Athelsitane mrtev. Prva gotovost jto je navdajala s prisrčnim veseljem; in če se druge ni kar veselila, ji je treba to oprostiti, saj jie vendarle čutila vSo ugodnost tega, da se ji v bodoče ne bo več bati nadlegovanj v edinem pogledu, v katerem ji je njen varuh Cedric vselej nasprotoval.
Ko jie Rovvena obranila ikonjia proti Lock-sleyevemu -sede/u, jie drzni svobodnjak, kakor po skupnem nagibu vljudnosti, z vsemi (svojimi spremljevalci vstal, da bi jo potzdravil. Rdečica ji je zalila obraz, ko je ljubko pomahala ;z roko in se sklonila tako globoko, da so ise njene 'krasne, prosto viseče kite za trenutek pomešale kljusiaču med vihrajočo grivo; is kratkimi, a primernimi ibeisedaimi je izrazila Locfcsleyu in o-sitalim rešiteljem -svojo hvaležnost. »Bog vas blagoslovi, vrli možje,« je končala, »Bog in naša Gospa maj vas blagoslovita in vam povrneta, da ate se hrabro postavili za za-
Filmske zanimivosti
HORST BUCHHOLZ SEGA PO ZVEZDAH
Filmski igralec Horst Buchholz išče producenta za svoj tvegani podvig. Za svoj film si je izbral težavno temo. Namerava ga posneti po bestsellerju Jamesa Baldiui-na »Giovannijeva soba«. To je zgodba a-meriškega mladeniča, ki je razpet med ljubeznijo do nekega dekleta in do italijanskega natakarja.
BO LIZ TAVLOR POSTALA BABICA?
Ko je londonski tisk najavil poroko Michaela Wildinga in Beth Clutter, je le malokdo vedel, da je bodoči ženin starejši sin filmske igralke Elizabeth Taylor. No, novica se je vseeno zelo hitro raznesla, in tako je bila poroka deležna velikega hrupa in pompa. Prisostvovala sta tudi zakonca Burton. Mladi par ne bo šel na poročno potovanje, ker je nevesta potrebna počitka. Bo lepa Liz postala babica?
DOMENICO MODUGNO se je s svojo pesmijo »Oddaljenost« spet znašel na vrhu italijanske top liste. — ELVIS PRESLEY bo po dvanajstih letih spet odšel na turnejo po ZDA. — Filmska igralka MARGARET LEE je v desetih dneh shujšala za 15 kilogramov. Zdravniki ne morejo ugotoviti vzroka nenadnega in nenamernega hujšanja. — PAT BOONE, nekdanji idol mladine, si je omislil kvartet, ki ga sestavljajo njegove štiri hčerke. — V Angliji pripravljajo dokumentarni film o nedavno u-mrlemu pevcu JIMIJU HENDRIXU. — GINA LOLLOBRIGIDA je sama naslikala portret svojega sina Milka, da bi ga imela pred očmi tudi takrat, ko je fant na šolanju v Švici. — Brazilska igralka FLORIN-DA BOLKAN snema v Italiji. Njen partner je Jean Sorel.
ser John Schlesinger in ji dal vlogo v filmu Billy lažnivec. To je bila majhna vloga nemirnega dekleta, ki je hotelo Billyja pregovoriti, da bi z njo odpotoval v London in postal odrasel, zrel človek. V tem filmu jo je odkril tudi David Lean in ji dal vlogo Lare v Doktorju Živagu. Pri nas smo jo videli tudi v filmu Daleč od pobesnele množice in v Mladem Cassidyju, skupaj z Rodom Taylor-jem. Julie ni poročena, pač pa se jo že dolgo videva z VVarrenom Beattyjem. Nazadnje je posnela film Na lovu za Gregoryjem, skupaj z Michaelom Sarrazinom.
tirane! Če bi kdaj kateri izmed vas stradal, spomnite se, da ima Rowena kruha — če bi bil žejen, da ima mnogo sodcev vina in rjavega piva — in če bi vas Normani pregnali s teh lok, da ima Rovvena svoje lastne šume, kjer morejo njeni junaški rešitelji živeti v popolni svobodi in kjer ne bo nikoli nihče vprašal, čigava puščica je podrla jelena.«
»Hvala, mila lady,« je rekel Lodksley, »hvala za mojio družino in zame. A to, da smo vas rešili, nam je samo po sebi plačilo. Mi, ki se skitamo po gozdovih, storimo nekatero divje dejanje in osvoboditev laidy Rowene nam bo šteta v odkup.«
Rovvena se je iznova naklonila s svojega kljusača in se obrnila, da bi odjahala; a ko je trenutek počakala, da bi se poslovil tudi Cedric, ki jo je hotel spremiti, je iznenada zagledala tik blizu sebe ujetega de Bracyja. Z rokami prekrižanimi na prsih je stal globoko zamišljen pod drevesom im Rovvena jie že upala, da ga bo neopažena minila. Tedajci pa je vzdignil oči in, ko je opazil njeno navzočnost, mu je oiblila zali obraz temna rdečica sramu. Izprva je ves neodločen obstal; nato jie stopil naprej, prijel njenega kljusača za uzdo in uipognil koleno pred njo.
»Ali hoče lady Rovvena milostno spustiti oko na ujetega viteza — na onečaščenega vojaka?«
»Gospod vitez,« je odvrnila Rovvena, »pri podjetjih, kakršno jie bilo vaše, ni ne-čast v tem, če izpodletijio, ampak v tem, če se posrečijo.«
»Lady,« je dejal de Bracy, ».zmaga bi vam morala omečiti srce; dajte mi vsaj vedeti, da Iady Rovvena odpušča nasilje, ki ga je povzročila nesrečna strast, pa boste kmalu videli, da vam ume de Bracy služiti na plemenitejši način.«
»Kot kristjanka vaim odpustim, gospod vitez,« je rekla Rovvena.
»To pomeni, da mu nikakor ne odpusti,« je menil Wamba.
»Ne morem pa odpustiti nesreče in gor-
OH, TI SORODNIKI!
t t mrl je kmet Jože s planine. Pogreb je
10 bil kar imeniten, kot se reče: bilo je veliko vencev in klepetulje so imele kaj preštevati in o čem govoriti. Zato je med možmi lahko nekdo rekel: »Ljudje pa res naredijo iz vsakega dogodka cirkus!«
Ženske so govorile o Jožetovi rajni, ki je odšla že pred leti na zadnjo pot, možje o Jožetu samem. Sam je živel zadnja leta, brez otrok je bil. Kmetija je bila velika, največ je bilo gozda. Včasih, se je nekdo spominjal, je bilo pri hiši veliko živine in tudi drugače je bilo vse obdelamo. Takrat so že živeli njegovi starši. Jože pa je ostal sam, ni zmogel vsega. Bolehen je bil, nekaj še iz prve svetovne vojne, s koroške fronte, nekaj iz druge vojne. Gozd ga je pravzaprav zadnja leta redil; sicer ne tako kot druge, ker Jože ni sam sekal in vozil hlodov. Životaril je. Nikogar pač ni imel.
Tako so se ga pač vsak po svoje spominjali.
Bolj kot vse drugo je seveda pogrebce zanimalo, če je imel Jože sploh kakšne sorodnike in kdo utegne priti na pogreb. Pa jih je prišlo več, kot so pričakovali največji optimisti. Nekaj se jih je pripeljalo z dokaj lepimi limuzinami. Celo tako blizu pokopališča so prišli z njimi, da je marsikoga motilo. V gosjem redu so hodili po lestvici svoje sorodniške vezanosti za Jožetom. Red je pač red in kdo bo bolje vedel, kam 'kateri sodi, kot prav ti sorodniki! Najbliž-nji so hodili v bolj črnem, bolj oddaljeni pa čedalje bolj sivi in vsakdanji. Manjkali pa niso, prišli so, in to je bilo zelo lepo, so menile ženske. »Kdo bi si mislil, da je imel Jože toliko sorodnikov!« se je slišalo nekje bolj zadaj.
»Za življenja pa je bil zmerom sam. In takšna kmetija, ki bi lahko pet ljudi preživela! «
Po pogrebu so odšli ljudje vsak na svojo s tram, gosji red sorodnikov pa se je nekaj časa motovilil okrog pokopališča, potem pa zaivil v gostilno in zasedel boljšo sobo.
V spodnjem prostoru je nekaj pogrebcev naprezalo oči in opazovalo tuje ljudi. »Ko je Jože živel, nisem nobenega videl,« je rekel nekdo. »Le od kje so se vzeli?«
»Kaj se ne bi? Osem, deset hektarov ni tako majhna stvar!«
»Sedmina je, sedmina. Delili bodo. Najbrž se že pogovarjajo, kaj bo kdo dobil in kaj ima pravico dobiti. Menda je med njimi bratranec...«
»Koliko žensk je v tem sorodstvu, komaj jih prešteješ! Jože pa si je na stara leta maral sam kuhati. Moja teta mu je hodila od časa do časa pospravljat.«
»Na občini sem se ničkolikokrait dajal za Jožeta, da bi mu odpisali davek. Saj ni
imel' s čim plačati, komaj je živel, ker ni mogel delati. Nazadnje še krave ni imel.«
Kaj, so govorili v boljši sobi, seveda ni bilo mogoče slišati. Včasih je nastala za vrati ipremišljajoča tišina, potem se je spet utrgal kakšen plaz smeha. Sedmina pač.
Sedmina je trajala pozno v noč. Sorodniki so odšli pogledat še kmetijo v planini. Naslednje dopoldne so se odpeljali. Kmetija je spet ostala sama, še bolj samotna, kot je bila pred meseci. Vendar pa se od časa do časa sliši iz mesta, da se sorodniki dajejo in pravdajo zanjo, za gozd in njive, za pašnike, hlev in hišo. Slišati je, da bodo vse prodali in delili denar.
JOŽE D.:
Občutljivi ljudje
Ljudje so občutljivi. Mnogo preveč, kot je za vsakdanje življenje potrebno. Toda marsikdo na to pozabi. In oni, ki se s peresom ukvarjajo, včasih ne pomislijo, da so tudi občutljivi ljudje na svetu.
Zadnjič sem bral v časnikih, da je neki ameriški pisatelj napisal obširno knjigo. Toda ta človek ni imel preveč pojma o občutljivosti. Prišli so namreč ljudje, ki so povedali, da so mu služili v njegovi zgodbi za brezplačen model. In prišla je celo neka družina, ki je trdila, da vidi v knjigi svoj obraz kot v ogledalu. Ogledalo pa ima lastnost, da pokaže tudi slabe strani obraza. To pa nekaterim ljudem ne gre v glavo. Zato je prišel pisatelj pred sodišče. Sodnik je dejal, da si je sam s svojo knjigo podpisal sodbo in mu s tem zelo olajšal delo. To je lepo od pisatelja, kajneda? Toda sedel je le v zaporu: zaradi obrekovanja, netočnega poročanja, vtikanja v privatne razmere in razžaljen ja časti. In še knjigo so mu zaplenili. Revež prav gotovo ni vedel, da so tudi občutljivi ljudje na svetu.
De mortuis nil nisi bene, o živih pa le najboljše — to naj bi bilo po mnenju nekaterih ljudi osnovno vodilo piscev. Se tudi vam zdi to prav? Toda vsi ljudje se ne držijo tega. Rajši slišijo obe strani zvona.
Svoj čas sem napisal »Študente ob Krki«. Morda jih je kdo od vas bral, če mu ni bilo žal časa in potrpljenja. Urednik mi je črtal točno četrtino vse povesti. Rekel je, da nima prostora. Mogoče? Ali pa se mu je zdelo vse skupaj preneumno? Vse je možno. Toda žal naj vam ne bo nikar, če niste
brali one četrtine. Mislim, da je bilo občutljivim ljudem precej prihranjenega.
»Ni res, kar je res, in res je, kar ni res!« Tako so mi govorili študentje, se jezili in smejali. Seveda, pri pametni stvari je hotel biti vsak zraven, pri neumni pa nobeden.
Morali bi videti, kako so me izpraševali, koga sem si pravzaprav privoščil! In koliko se jih je čutilo prizadete! Neki profesor je nekomu svečano zatrjeval, da me bo lastnoročno premlatil, če mu pridem kdaj v roke. Kaj se vam ne zdi to čudno? Tako napreden človek, kot je profesor, pa bi si rad lastnoročno privoščil mlatenje! Le čemu bi delal z rokami, ko pa ima za mlatvo stroje na razpolago?
Drugi se je spet jezil, ker sem napisal, naj ga vzame vrag. Da je nesramno od mene, ker mu to želim, in da bo že sam poskrbel, da ga vrag ne bo jemal.
Res je, da se včasih človeku zatakne pero in pride na papir beseda, ki ni morda čisto na mestu. Jaz prav gotovo nikomur ne želim, da bi ga jemal vrag. Toda, če mu to želi kak študent v oni zgodbi, si ne morem kaj. Pa mi povejte, če ste že kdaj videli študenta, ki bi dobro želel profesorju, potem ko mu je ta primazal »cvek«?
Vidite, ljudje so občutljivi. Morda bolj, kot je potrebno. Jaz jim tega ne zamerim. In tudi čudim se ne, če je oni ameriški pisatelj zaradi občutljivosti obsedel v ječi. Kaj se vam morda zdi to kaj čudnega? Meni gotovo ne.
France Bevk:
TRIJE MODRI
Starček Gašper, sveti mož, z mošnjo prirožljal je, dahnil nam na šipe rož in zlata nam dal je.
Na konjičku pripekljal Melhior bradati, ta kadila nam podal je v posodi zlati.
In zamorec Baltazar na kameli črni mire nam podal je v dar v čašici srebrni.
Tiho sveti trije kralji so se priklonili, so potico nam pobrali, sneg so nam pustili.
in ptieki
Bila je zima, kakršne štiriletni Boris še ni doživel. Snega, da se mali mož ne vidi iz njega. Mama je na vsa okna nasula pše-na za uboge lačne in premraiene ptičke. Boris se ne gane od okna. Ptički se ga prav nič ne boje. Popoldne se pogovarjata z atom.
Boris: »A te j, ali veš, kako p javijo vjab-čki?«
Ate j: »Kako bi vedel, ko sem ves dan v tovarni!«
Boris: »Čiv, čiv, čiv, komaj sem živ, dajte mi kaj jesti!«
A te j: »Kako pa pravijo siničke?«
Boris: »Pjavijo: Cicifuj, malo kašice mi podajuj!«
Mama: »Boris, kako pa pravi taščica?«
Boris: »Nič ne pjavi, samo ,hvala!’ ječe.«
D arina Konc
ja, ki ga je povzročilo vaše brezumje,« je nadaljevala Rovvena.
»Izpusti uzdo te lady,« jie rekel Cedric, ki se je medtem približal. »Tako mi svetega sonca, ki sije nad nami, če bi ne bilo sramota, bi te s tem lovskim kopjem pribil na zemljo; a bodi prepričan, de Bracy, da boš plačal svoj delež pri tem podlem dejanju.«
»Brez kazni grozi, kdor grozi jetniku,« je rekel de Bracy; »a kdaj je še imel kak Sas le trohico vljudnosti?«
Nato se je odmaknil dva koraka nazaj, da je mogla lady mimo njega.
Preden so odrinili, jie Cedric še izrazil črnemu vitezu svojo posebno hvaležnost in ga nujno povabil, naj ga spremi v Ro-thervvood.
»Vem,« jie dejal, »da vitezi-skitalci radi nosite svojo srečo na koncu kopja in vam ni mar ne zemlje ne blaga; a vojna je ve-trnjiaška ljuba in včasih je dobro imeti dom, še za borca, čigar posel jie potovanje. Ti, plemeniti vitez, si si zaslužil dom v rothemvoodskih dvoranah. Cedric je dovolj bogat, da more popraviti vso krivičnost u-S0|dc, in vse, kar ima, je last tistega, ki ga je otel. Zaito pojdi v Rothervvood, ne kot gasit, ampak kot sin ali brat.«
»Cedric me je tudi tako že obogatil,« je rekel vitez, »s tem, da me je naučil ceniti saško krepost. V Rothervvood pridem, vrli Sas, im itio kmalu; a v tem trenutku mi nujni opravki branijo pohiteti v vaše veže. Kadar pridem tjia, te bom morebiti prosil za uslugo, ki se utegne zdeti celo 'tvoji velikodušnosti prevelika.«
»Tvoja želja j!e uslišana, še preden si jo izrekel,« ij|e odvrnil Cedric in radovoljno položil roko črnemu vitezu v orokavičeno desnico; »uslišana jie, pa da mi jie dati polovico svojega imetja.«
»Ne zareci se tako izlahka,« je dejal vitez z žabico; »a vendar, nadejam se, da dolina uslugo, kaitere te bom prosil. Dotlej 'Pa, zbogom.«
»Povedati moram samo še to,« je dodal
Sas, »da bom ob času pogreba plemenitega Atiielstana prebival na njegovem gradu Coningsbuirghu. Sobane tega gradu bodo odprte vsem, ki ise hočejio udeležiti žalne pojedine; iin 'to, rečem v imenu plemenite Ediithe, matere padlega princa, nikoli ne bodo zaprte tistemu, ki se je tako hrabro, čeprav neuspešno boril, da bi rešil Athel-starna mommainskih verig in nanmaimskega jekla.«
»Da, da,« se je oglasil Waimba, ki se je medtem že vrnil na svoje mesto v gospodarjevi bližini, »gostija bo imenitna, škoda jie le, da plemeniti Athelstane ne more pomagati 'pri svojem pogrebnem pira. Toda,« jie nadaljeval burkač in resnobno vzdignil oči proti nebu, »on zdaj večerja v raju in nič ne dvomim, da bo izkazal dobrotam nebeške mize vso čast, ki jim gre.«
»Molči in spravi se dalje!« je velel Cedri c, čigar nejevoljo nad to neprimerno šalo je brzdal spomin na nedavne Wam-bove usluge. Rovvena je vitezu s ključavnico ljubko pomahala v slovo. Sas ga je priporočil božjemu varstvu — nato so odrinili preko širne gozdne jase.
Komaj so se odpravili, se je med zelenimi vejami mahoma pokazala druga procesija, ki je počasi zavila okoli gozdnega amfiteatra in ubrala isto smer kakor Ro-wen,a in njeno spremstvo. Menihi iz sosednjega samostana so, pričakujoč bogatega darila, ki ga je bil Cedric obljubil, spremljali nosilnico, na kateri jie ležalo Athelstanovo truplo, in prepevali himne, medtem ko so ga njegovi vazali počasi in žalostno nesli proti gradu Goningsburghu, da ga tam pokopljejo v grobu Hengista, iz katerega je preminuli izvajal svoj dolgi redovnik. Mnogi njegovih podložnikov so se bili zbrali ob vesti, da je mrtev, in so prepevali duhovne pesmi, spremljaje nosilnico z vsemi vnanjimi znalki potrtosti in bolečine. Spet so hajduki vstali in izkazali smrti isto preprosto, neprisiljeno ipočašče-nje kakor malo poprej lepoti; zategnjena pesem in žalni korak svečenikov sta jim
obujala spomin na nekaterega njihovih tovarišev, ki je bil obležal v včerajšnjem boju. A taki spomini ne trajajo dolgo pri ljudeh, ki živijo v neprestanih nevarnostih in drznih podjetjih; in zvoki mrtvaške himne še niso bili zamrli v vetra, ko so bili hajduki že spet zaverovani v delitev svojega plena.
»Hrabri vitez,« se jie Locksley obrnil k Črnemu borcu, »ti, ki bi se bilo naše podjetje brez tvojega vrlega poguma in močne roke popolnoma izjalovilo, vzemi si, če ti je drago, iz tega kupa našega plena, karkoli te more najbolj razveseliti in spominjati tega mojega sodnega drevesa!«
»Tvojo ponudbo sprejmem prav tako iz srca, kakor si jo izrekel,« je dejal vitez; »prosim te dovoljenja, da smem razpolagati s sirom Mauricem de Bracyjiem, kakor bo meni drago.«
»On je že itak tvoj,« jie rekel Locksley, »in blagor mu! Drugače bi trinog zdajle krasil najvišjo vejo tega hrasta in okoli njega bi viselo, gosto kakor želod, toliko njegovih kopjenikov, kolikor bi jih le mogli dobiti. A tvoj jetnik je in zato mu 'prizanesem, pa da mi je ubil očeta.«
»De Bracy,« jie dejal vitez, »prost si, pojdi! Njemu, ki si njegov jetnik, se zdi za malo, da bi se maščeval za minule stvari. A v bodoče paizi, da se ti ne zgodi kaj hujšega. Parzi se, pravim, Mamice de Bracy!«
De Bracy se je globoko in molče priklonil in je že hotel oditi, ko so svobodnjaki zagnali preklinjanje in zasmehljiv krik. še tisti mah je ošabni vitez obstal, se obrnil, prekrižal roke, se vzravnal v vsej svoji višini in zaklical: »Mir, bevskajoči psi! Zakaj niste lajali, ko je bil jelen še na nogah? De Bracy prezira vašo grajo/ kakor bi zaničeval vaše odobravanje. Spravite se v svoje luknje in brloge, razbojlniki izven zakona, in molčite, ako le miljo od vaših lisičin kdo govori o viteških in plemenitih stvareh.«
To nepriklaidno izzivanje bi bilo nakopalo de Braeyjiu točo puščic, da ni po-
glavar hajdukov jadrno in oblastno stopil vmes. Vitez je medtem zgrabil nekega konja za uzdo — prav tam okoli je stalo več osedlanih živali iz Front de Boeufovih hlevov, ki so bile znaten del plena. Zavihtel se je na sedlo in oddirjal skozi gozd.
Ko se je nemir, katerega je povzročil ta dogodek, nekoliko polegel, si je vodja hajdukov snel izza vratu bogat rog in obrarn-nik, ki ga je bil nedavno dobil na strelski tekmi pri Ashibyju.
»Plemeniti vitez,« je rekel borcu z žabico, »če vam ni za malo, da prijazno sprejmete rog, ki ga je nosil angleški svobodnjak, tedaj vas prosim, ohranite tole v spominski dar za svoja hrabra dejanja; in če bi imeli kak posel ali pa, kakor se hrabrim vitezom pogosto zgodi, če bi vam po naključju stiska predla v kakem gozdu med Trentom in Teesem, zatrobite na rog tri besede, takole: vva-sa-hoa! — pa se vam kaj lahko zgodi, da najdete pomoč in rešitev!«
Nato je zatrobil na rog in večkrat ponovil znamenje, dokler si vitez ni zapomnil not.
»Velika ti hvala za dar, pogumni svobodnjak,« je odvrnil vitez; »boljše pomoči od tvoje in tvojih tovarišev si ne bi želel niti v najhujši stiski.« To rekši je tudi on zatrobil klic, da se je razlegalo po vsem zelenem gozdu.
»Dobro in jasno si zatrobil,« je dejal svobodnjak; »vrag naj me vzame, če nisi lovu enako vešč kakor vojini! Stavim, da si svoje dni podrl nekaterega jelena. Tovariši, zapomnite si: te tri besedice so klic viteza z žabico! Kdorkoli ga začuje in mu v njegovi stiski ne prihiti na pomoč, tistega dam s struno njegovega lastnega loka izbicah iz naše družine.«
»Dolgo naj živi naš vodja!« so zaklicali svobodnjaki. »In dolgo naj živi črni vitez z žabico! Naj bi le kmalu potreboval naših uslug, da pokažemo, kako radi mu bomo pomagali.«
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 10. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 11. 1.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad: Pri drvarjih v Ka-pelškth Grapah (1.) — TOREK, 12. 1.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan — 11). — SREDA, 13. 1.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — ČETRTEK, 14. 1.: 13.45 Informacije — Domači zbori pojejo — Koroški kulturni pregled — Koroška sinoda. — PETEK, 15. 1.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Za našo knjižno polico. — SOBOTA, 16. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Narodnozabavna glasba iz naše diskoteke.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 10. Januarja: 16.10 Za otroke od 6. leta dalje: „Povodni mož Cesilko" — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.35 Mozartova opera „Cosi fan Tutte" — 18.05 „Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.10 Bonanza ..Naročilo"
19.00	čas v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Kressin in mrtvi mož v Fleetu"
—	21.50 Pogovori — 22.20 Čas v sliki — 22.35 »Mala komedija" Arthurja Schnitzlerja.
PONEDELJEK, 11. januarja: 18.00 Šport — 18.20 »Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — Južna Tirolska — 18.50 Včerajšnji mož »Kavalir stare šole" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Prostor za živali — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki.
TOREK, 12. januarja: 9.55 do 11.45 Mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske v slalomu
—	12.55 do 14.15 Slalom — 2. spust — 18.00 Angleščina — 18.20 »Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Vancy Derringer: »Ponarejevalci na delu" —
19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Avstrijska filmska zgodovina: »Dunajski film in njegov iznajditelj (Willy Forst) — 21.05 Popevkarji pojejo svoje melodije — 22.05 Čas v sliki — 22.20 Smučarsko tekmovanje v Grindlv/aldu.
SREDA, 13. januarja: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gost pri Hansu Friniusu —
11.00	Program za delavce: Cordoba — Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Pustna pustolovščina — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Kdo hoče delati z nami? — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Francoščina — 18.20 »Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja — 21.15 »Nenadoma", igra Karla Fruchtmanna — 22.05 Čas v sliki.
ČETRTEK, 14. januarja: 10.00 TV v šoli: kaj lahko postanem? — 10.30 Kdo je moj bližnjik?
—	11.00 Angleščina — 11.30 Rimska zgodovina
—	12.00 Beethoven na Dunaju — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Pater Brovvn: »Vampir iz Pottersa Ponda — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kako se lahko rešiš svojega moža", smešna kriminalna zgodba — 21.55 Civilizacija zahodnih dežel — 22.40 Čas v sliki.
PETEK, 15. januarja: 10.00 TV v šoli: Listnato drevje v času brez listja — 10.30 Marija Terezija in njen čas — 11.00 Program za delavce: Dva uspešna zvodljivca — 12.55 do 14.15 Mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske: Smuk
18.00	Zeleni svet: Poljedelski magazin — 18.20 »Kavboj Jim", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Cesaričin sel »Dediščina" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Tuja ženska in mož pod posteljo", F. M. Dostojevski — 21.10 Časovni potek dogodkov — 22.55 Čas v sliki — 23.10 Ob koncu tedna med potjo.
AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po svetu po svetu
ZDA IN SOVJETSKA ZVEZA
SKUPNO PROTI RAKU
Ameriški poslanec iz New Jerseya Cor-nelius F. Galagher je sporočil, da je dobil odgovor sovjetskega premiera Alekseja Ko-sigina na svoje pismo. Sovjetski ministrski predsednik pravi v pismu ameriškemu poslancu, da je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati z Združenimi državami Amerike v boju, ki ga bije človeštvo proti raku.
»Sodelovanje sovjetskih in ameriških specialistov pri vprašanju tumorja tako pomembnega področja medicinske in biološke vede utegne prav gotovo odigrati pozitivno vlogo pri uresničitvi plemenitega cilja, da bi rešili človeštvo te strašne bolezni, je zapisal Kosigin.
NIKON ZA OBNOVITEV
BOMBARDIRANJA SEV. VIETNAMA
Vse kaže, da se Združene države Amerike lotevajo »psiholoških priprav" na obnovitev bombardiranja Severnega Vietnama. Nixon je dal v znani izjavi na tiskovni konferenci vedeti, da bodo bombardirali Severni Vietnam ne samo, če bodo Vietnamci streljali na ameriška izvidniška letala, ampak tudi, če bo zvedel, da na severu zbirajo čete' in vojaški material zaradi okrepitve vojaških akcij na jugu.
Obrambni minister Laird je v zunanjepolitičnih odborih senata predstavniškega doma ter na tiskovni konferenci zagovarjal »ameriško pravico" do bombardiranja Severnega Vietnama tudi v primeru, da Severni Vietnam „ne bi pokazal dobre volje" za pogajanja v Parizu. »VVashington Post" je potem v komentarju napisal, da Laird de-
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev po-nikovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONV/ERK J. P A G I T Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
jansko »pripravlja ameriško ljudstvo na obnovitev bombardiranja Severnega Vietnama".
Na zadnji tiskovni konferenci je o tem govoril tudi zunanji sekretar Rogers, trdeč, da je že bivši predsednik Johnson sklenil s Severnim Vietnamom »sporazum", po katerem lahko ameriška izvidniška leta svobodno letajo nad ozemljem Severnega Vietnama in nanje ne bodo streljali.
LETA 1970 JE BILO PO SVETU
167 MILIJONOV TURISTOV
Po še nepopolnih podatkih, ki jih je objavila Mednarodna zveza uradnih turističnih ustanov (UIOT), se je mednarodna turistična izmenjava v 1970. letu povečala za 8,9 odstotka, medtem ko so se dohodki povečali od 9 do 11 odstotkov. Predvidevajo, da je bilo letos prbiližno 167 milijonov turistov (1969 jih je bilo 154 milijonov), ki so pustili v raznih državah 17 milijard dolarjev (1969 15 milijard).
Povečanje mednarodnega turizma, ki je bil v zadnjih letih stalno v vzponu, je letos zabeležil manjši odstotek razvoja kot je bilo pričakovati. To pa zaradi gospodarskih težav na svetu med prvim delom leta, katerih posledice so najbolj občutili v Severni in Južni Ameriki.
Za bodočnost so perspektive po mnenju UIOT ugodne in domnevajo, da se bo 1972. leta vključilo v mednarodni turistični tok približno 200 milijonov oseb. To seveda le pod pogojem, če bo razvojna pot sledila vzpon-ski črti, ki so jo zabelili, od 1960. leta dalje.
Najbolj priljubljeni cilj mednarodnega turizma so evropske države, kamor prihajajo predvsem turisti iz Severne Amerike. Lani so zabeležili tudi izredno razširjenje turističnega toka proti deželam srednjega Vzhoda in to predvsem po zaslugi razstave „Ex-po 70", ki je bila na Japonskem.
CLAVEV ZADNJI BOJ ...
Kot že Joe Frazier je tudi Cassius Ciay
— v Albuquerque v ameriški zvezni državi New Mexico napovedal, da bo njegov dvo-
ZIMA S TRDO ROKO
Ledeni mraz in neprestano sneženje sta povzročila zastoj prometa v mnogih predelih Evrope. Najhuje sta prizadeta južna Francija in Jugoslavija.
Vso Belgijo pokriva debela snežna odeja. Ljudje se smučajo po obali ob Severnem morju, po zaledenelih kanalih pa se nekateri drsajo. Celo v glavnem mestu Portugalske, v Lizboni, je temperatura padla pod ničlo. Mraz je dosegel letos tudi v Švici izredno intenzivnost. Termometer je padel v Bernu do —25, v »švicarski Sibiriji" Bre-vini pa je bila temperatura —36 stopinj Celzija. Tudi vso Španijo je pokril sneg. V mnogih predelih te dežele vozijo avtomobili samo z verigami.
Precej kritično je stanje v Franciji, zlasti južni Franciji, kjer imajo največ težav živinorejci: poginilo je mnogo perutnine, hud mraz pa je prizadel tudi velikim čredam ovac. V Rhonski dolini je bilo v nedeljo 110 vasi popolnoma odrezanih od zunanjega sveta. Turiste v Alpah so pozvali, naj puste svoje avtomobile na mestih, kjer so, in se vrnejo z vlaki ali letali v Pariz.
Nič manj tragično ni stanje v Italiji. Iz Verone poročajo, da je 200 oseb, ki jih je sneg zasul na Silvestrovo, lahko šele dan kasneje nadaljevalo pot, ko je vsaj za nekaj ur prenehalo snežiti. V južnih pokrajinah od Neaplja ni dosti snega, že nekaj dni pa vztrajno dežuje. Pri Neaplju je dež povzročil ne-
boj s Frazierjem zadnji v karieri. Clay, ki je z ženo Beldino obiskal prijatelje, je to izjavil pred televizijskimi kamerami.
»Zmaga, poraz ali remi," je rekel Clay, »boj s Frazierjem bo moj zadnji. Že 16 let boksam, utrujen sem."
V intervjuju se je imenoval »največji boksar sveta in pravi profesionalec", Joe Frazier pa je zanj »tramp in amater". Clay je poudaril, da bi najraje boksal v astrodromu v Houstonu, kjer je prostora za 50.000 gledalcev.
»V tem dvoboju bi rad zaslužil milijon, potem pa bom kupil zemljo in dobro naložil svoj denar."
Za konec razgovora je napovedal zmago nad J. Frazierjem — v verzih in pristavil:
»Kdor si bo prišel ogledat ta boj, bo videl prvi barvni satelit sveta."
BO KASPIJSKO MORJE UMRLO?
Kaspijsko morje je vedno bolj umazano. Če se bo zbiranje umazanije še nadaljevalo in če ga ne bodo pričeli zdraviti, bo jezero v prihodnjem stoletju obsojeno na biološko smrt. Na to nevarnost je opozoril eden od vodilnih sovjetskih izvedencev za preučevanje vpliva okolja na življenje rastlin in živali, profesor Azerbejdžanske akademije znanosti.
Profesor Kasimov je povedal:
»Če se bo onesnaženje srednjega in južnega dela Kaspijskega jezera tako nadaljevalo kot doslej, lahko pričakujemo, da se bo spremenilo v mrtvo morje. V njem ne bo več možnosti za življenje rib in rastlin, neprimerno pa bo tudi za tehnološke namene."
Problem onesnaženja Kaspijskega jezera je povzročil v zadnjem času v Sovjetski zvezi veliko zaskrbljenost. Vse namreč kaže, da vodi to v veliko katastrofo, ki bo sprožila verižno reakcijo, katere posledice je nemogoče predvideti.
Največ umazanije v jezerski vodi se pojavlja zaradi črpanja nafte. Po podatkih profesorja Kasimova nanese letno v Kaspijsko jezero približno milijon ton nafte in njenih produktov, od tega 100.000 ton asfalta, 100 tisoč ton žveplene kisline in 10 tisoč ton ostalih snovi, ki prav tako škodujejo organizmom v vodi.
»Na mestih, kje je onesnaženje posebno hudo, plava na površini gosta plast naftnih primesi," pravi profesor Kasimov.
CESTE BREZ ALKOHOLA
Restavracije in okrepčevalnice ob zahod-nonamških avtomobilskih cestah v prihodnje ne bodo smele več točiti alkoholnih pijač. Nemci bodo glede tega posnemali švicarski primer. Predstojnik nevropsihiatrične klinike Planckovaga inštituta v Miinch-nu trdi, da se bo tako zmanjšala nevarnost zlorabe alkohola. Po njegovem mnenju bi bilo treba poleg tega omejiti reklamo za alkoholne pijače.
kaj usadov, v Trapaniju je voda zalila skoraj celo mestno četrt.
Prvič po več desetletjih je ob koncu tedna močno snežilo tudi v Alžiriji, kjer prebivalstvo ni dovolj preskrbljeno s kurivom. V Španiji, Severni Afriki je mraz povzročil veliko škodo oranžnim in limoninim plantažam, uničil pa je vso žetev artičok.
Sneg, ki je pričel padati na Silvestrovo skoraj po vsej Jugoslaviji, je povzročil precejšnje težave v prometu. V Sloveniji je kljub stalnemu čiščenju cest promet otežkočen. Na gornjem Jadranu je snežno neurje skoraj popolnoma zaustavilo promet na področju Velebita in Kapele. Na cesti Senj—Lika so snežni zameti visoki tri metre. Snežno neurje je zajelo tudi otoke: Cres, Krk in celo Rab, ki je znan po svoji blagi klimi. Avtobusi Zagreb—Reka so zaradi snežnih zametov bili preusmerjeni skozi Ljubljano. Reka pa je bila čisto odrezana od skoraj vseh krajev Jugoslavije; telefonske zveze s Karlovcem, Zagrebom, Beogradom, Ljubljano in drugimi kraji so bile več dni prekinjene. Zaradi snega je promet otežkočen tudi po drugih krajih Jugoslavije, zlasti v Bosni, Hercegovini in Srbiji.
OLAJŠAVE ZA IZVOZ AVSTRIJSKIH KRAV. Od avgusta letos veljajo pri izvozu krav za predelavo iz Avstrije v države Evropske gospodarske skupnosti carinske olajšave. Po sporazumu med Avstrijo in evropsko gospodarsko skupnostjo so znižali od 16 odstotkov na 13. Razen tega bodo krave za predelavo popolnoma oproščene carine, če bi se povečala cena na področju EGS na orientacijsko ceno.
ČEDALJE VEČ LEDINE. V letih 1965 do 1969 so se v Evropi povečale zaledinjene površine od 150 na 180.000 hektarov ali na 1,3 odstotka celotne kmetijske površine. Ledine opuščajo predvsem zaradi večjega povpraševanja po delovni sili v industriji, zaradi česar je mnogo lastnikov manjših kmetij o-pustilo kmetovanje in se zaposlilo.
• NARAŠČANJE AVSTRIJSKEGA NACIONALNEGA BRUTO PROIZVODA. Po ugotovitvah avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave, se je avstrijski nacionalni bruto proizvod v letošnjem drugem četrtletju povečal za 7,5 odst., kar je za pol odstotka več kot v obeh predhodnih četrtletjih. Predvidevajo, da bo zadevna realna stopnja naraščanja za vse leto 1970 znašala 6,5 odstotkov.
e BRAZILIJA BO ZGRADILA TRANSKONTINENTALNO AVTOCESTO. Da bi omogočili napredek in gospodarsko integracijo tudi v razsel-nih severovzhodnih in severnih območjih države, bo Brazilija zgradila novo daljinsko avto cesto, ki bo speljana skozi pragozdove v območju reke Amazonke, in sicer domala čez vso južnoameriško celino. Po dosedanjih predračunih bo gradnja te ceste stala okoli pol milijarde dolarjev, dolga pa bo nad 3000 km. Ob cesti bodo kaj kmalu nastala nova naselja, ki bodo pospešila gospodarski razvoj v teh, doslej bolj ali manj nedostopnih območjih.
e ZNIŽANJE ZALOGE SUROVEGA MASLA V EGS. Presežne zaloge surovega masla v območju držav članic Evropske gospodarske skupnosti so se v enem letu znižale kar za dobro polovico. Dne 1. septembra 1969 so namreč te zaloge znašale še 427.644 ton in so bile prevzete v breme agrarnega sklada Evropske gospodarske skupnosti ali pa u-skladiščene. Po preteku leto dni, tj. 1. septembra 1970, pa so se te zaloge skrčile na komaj 213.000 ton.
Haš iecUtilc
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.